2.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 91/2003 (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Glede na nove spremembe bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Železnice so pomemben del prometnega omrežja v Uniji.

(3)

Komisija potrebuje statistične podatke o prevozu blaga in potnikov po železnici za spremljanje in razvoj skupne prometne politike ter tistih delov regionalne politike in politike vseevropskega omrežja, ki zadevajo promet.

(4)

Statistični podatki o varnosti v železniškem prometu so tudi potrebni, ker Komisiji omogočajo pripravo in spremljanje dejavnosti Unije na področju prometne varnosti. Agencija Evropske unije za železnice zbira podatke o nesrečah v skladu s Prilogo I k Direktivi 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč.

(5)

Statistični podatki o železniškem prevozu na ravni Unije so prav tako potrebni za izpolnjevanje nalog spremljanja, predvidenih v členu 15 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(6)

Statistične podatke na ravni Unije o vseh načinih prevoza bi bilo treba zbrati v skladu s skupnimi koncepti in standardi, s ciljem doseči najboljšo možno primerljivost med različnimi načini prevoza.

(7)

Pomembno je preprečiti podvajanje dela in optimizirati uporabo obstoječih informacij, ki se lahko uporabijo za statistične namene. Zato in da bi državljanom Unije in drugim deležnikom zagotovili lahko dostopne in uporabne informacije o varnosti železniškega prevoza in interoperabilnosti železniškega sistema, vključno z železniško infrastrukturo, bi bilo treba med službami Komisije in ustreznimi subjekti, tudi na mednarodni ravni, skleniti ustrezne sporazume o sodelovanju pri statističnih dejavnostih.

(8)

Pri pripravi evropske statistike bi bilo treba vzpostaviti ravnotežje med potrebami uporabnikov in obremenitvijo dajalcev podatkov.

(9)

Komisija v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o svojih izkušnjah, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 91/2003, navaja, da bo dolgoročni razvoj verjetno povzročil opustitev ali poenostavitev podatkov, že zbranih v okviru navedene uredbe, in da je namen skrajšati obdobje posredovanja podatkov za letne podatke o potnikih v železniškem prometu. Komisija bi morala še naprej redno pripravljati poročila o izvajanju te uredbe.

(10)

Soobstoj prevoznikov v železniškem prometu v javni in zasebni lasti, ki delujejo na trgu komercialnega železniškega prevoza, zahteva izrecno določitev statističnih podatkov, ki jih bodo pošiljali vsi prevozniki v železniškem prometu in razširjal Eurostat.

(11)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo harmoniziranih podatkov in ki jih je treba izvajati v vsaki državi članici pod nadzorom organov in institucij, pristojnih za pripravo uradnih statistik, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(12)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7) o evropski statistiki predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe.

(13)

Da bi se upošteval nov razvoj v državah članicah, hkrati pa bi se ohranila harmonizirano zbiranje podatkov o železniškem prometu v Uniji in visoka kakovost podatkov, ki jih posredujejo države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami te Uredbe, potrebnimi zaradi prilagoditve tehničnih opredelitev in dodajanja novih tehničnih opredelitev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti, da se s temi delegiranimi akti državam članicam ali dajalcem podatkov ne naloži znatnega dodatnega bremena.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te Uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve informacij, ki jih je treba predložiti za poročila o kakovosti in primerljivosti rezultatov, ter glede pogojev, v skladu s katerimi Komisija (Eurostat) razširja rezultate. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(16)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

(a)

prevoznike v železniškem prometu, ki poslujejo v celoti ali predvsem v industrijskih in podobnih objektih, vključno s pristanišči;

(b)

prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo predvsem lokalne turistične storitve, kot so ohranjene zgodovinske parne železnice.

(1)

„država poročevalka“ pomeni državo članico, ki pošilja podatke Eurostatu;

(2)

„nacionalni organi“ pomenijo nacionalne statistične inštitute in druge organe, ki so v vsaki državi članici pristojni za pripravo evropskih statističnih podatkov;

(3)

„železnica“ pomeni komunikacijsko linijo sestavljeno iz tirov, ki je namenjena izključno železniškim vozilom;

(4)

„železniško vozilo“ pomeni premično opremo, ki se premika izključno po tirihna lastni pogon (vlečna vozila) ali je vlečena (potniški vagoni, vagoni potniških garnitur in tovorni vagoni);

(5)

„prevoznik v železniškem prometu“ pomeni vsakega javnega ali zasebnega prevoznika, ki zagotavlja prevoz blaga in/ali potnikov po železnici. Prevozniki, ki zagotavljajo prevoz potnikov z metrojem, tramvajem in/ali lahko železnico so izključeni;

(6)

„železniški prevoz blaga“ pomeni prevoz blaga ob uporabi železniških vozil med krajem nakladanja in krajem razkladanja;

(7)

„železniški prevoz potnikov“ pomeni prevoz potnikov ob uporabi železniških vozil med krajem vstopa in krajem izstopa. Prevoz potnikov z metrojem, tramvajem in/ali lahko železnico je izključen;

(8)

„metro“ (znan tudi pod imenom „podzemeljska železnica“) pomeni elektrificirano železnico za prevoz potnikov, za velik obseg prometa, z lastno traso, sestavljena iz več vagonov, z lastnostmi kot so visoka hitrost in hitro pospeševanje, kompleksne signalne naprave kakor tudi odsotnost nivojskih prehodov, kar omogoča visoko frekvenco vlakov in obremenitev perona. Značilnost metroja so tudi pogoste postaje, v medsebojni razdalji od 700 do 1 200 metrov. „Visoka hitrost“ se nanaša na primerjavo s tramvaji in lahko železnico in tukaj pomeni približno 30 do 40 km/h na krajših razdaljah in 40 do 70 km/h na daljših razdaljah;

(9)

„tramvaj“ pomeni cestno vozilo za prevoz potnikov, namenjeno prevozu več kot devet oseb (vključno z voznikom), povezano z električnimi vodniki ali na dizelski motorni pogon, ki vozi po tiru;

(10)

„lahka železnica“ pomeni železnico za prevoz potnikov, na kateri se pogosto uporabljajo elektrificirana tirna vozila, ki obratujejo samostojno ali v kratkih vlakovnih kompozicijah na fiksnih dvotirnih progah. Med postajami/postajališči je običajno krajša razdalja od 1 200 metrov. V primerjavi z metrojem ima lahka železnica lažjo konstrukcijo, namenjena je manjšemu obsegu prometa in običajno vozi z nižjo hitrostjo. Včasih je težko z natančnostjo razlikovati lahko železnico od tramvaja; tramvaji običajno niso ločeni od cestnega prometa, medtem ko je lahka železnica lahko ločena od drugih sistemov;

(11)

„notranji prevoz“ pomeni železniški prevoz med dvema krajema v državi poročevalki (kraj nakladanja/vstopa in kraj razkladanja/izstopa). Vključuje lahko tranzitni prevoz prek druge države;

(12)

„mednarodni prevoz“ pomeni železniški prevoz med krajem (nakladanja/vstopa ali razkladanja/izhoda) v državi poročevalki in krajem (nakladanja/vstopa ali razkladanja/izstopa) v drugi državi;

(13)

„tranzit“ pomeni železniški prevoz prek države poročevalke med dvema krajema (kraj nakladanja/vstopa in kraj razkladanja/izstopa) zunaj države poročevalke. Prevozi, ki vključujejo nakladanje/vstop ali razkladanje/izstop blaga/potnikov na meji države poročevalke z ene vrste prevoza na drugo vrsto prevoza se ne štejejo kot tranzit;

(14)

„potnik v železniškem prometu“ pomeni vsako osebo, razen vlakovnega osebja, ki opravi vožnjo po železnici. V statistične podatke o nesrečah so vključeni potniki, ki vstopajo na premikajoči vlak ali izstopajo s premikajočega vlaka;

(15)

„število potnikov“ pomeni število voženj potnikov v železniškem prometu, pri čemer je vsaka vožnja opredeljena kot premik s kraja vstopa do kraja izstopa s prestopanjem z enega tirnega vozila na drugega ali brez takšnega prestopanja. Kadar potniki uporabljajo prevoze več kot enega prevoznika v železniškem prometu, se jih, če je mogoče, ne sme šteti več kot enkrat;

(16)

„potniški km“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja prevoz enega potnika v železniškem prometu na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

(17)

„masa“ pomeni količino blaga v tonah (1 000 kilogramov). Teža, ki jo je treba upoštevati, vključuje poleg teže blaga v prevozu, tudi težo embalaže, taro težo zabojnikov, zamenljivih tovorišč, palet, kakor tudi težo cestnih vozil, ki so v prevozu po železnici v okviru kombiniranega prevoza. Kadar se pri prevozu blaga uporablja storitve več kot enega prevoznika v železniškem prometu, se teža blaga, če je mogoče, ne šteje več kot enkrat;

(18)

„tonski km“ pomeni mersko enoto za prevoz blaga, ki predstavlja prevoz ene tone (1 000 kilogramov) blaga po železnici na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

(19)

„vlak“ pomeni eno ali več železniških vozil, ki jih vleče ena ali več lokomotiv ali motornih garnitur, ali eno motorno garnituro, ki vožnjo opravlja sam pod določeno številko ali posebno označbo od začetne fiksne točke do končne fiksne točke. Prazna lokomotiva, t.j. lokomotiva, ki opravlja vožnjo sama, se ne šteje kot vlak;

(20)

„vlakovni km“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja vožnjo vlaka v razdalji en kilometer. Razdalja, ki se uporablja, je dejanska razdalja opravljene vožnje, če je na voljo, sicer se uporablja standardna razdalja omrežja med odhodnim in namembnim krajem. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;

(21)

„vlakovna pošiljka“ pomeni vsako pošiljko, sestavljeno iz ene vagonske pošiljke ali več vagonskih pošiljk, ki je v istem času od istega pošiljatelja z iste postaje odposlana brez menjave vlakovne kompozicije na isto namensko postajo na naslov istega prejemnika;

(22)

„vagonska pošiljka“ pomeni vsako pošiljko blaga, za katero se zahteva izključna uporaba vagona, ne glede na to ali se zapolnjena kapaciteta uporabi ali ne;

(23)

„TEU (Twenty-foot Equivalent Unit)“ pomeni standardno enoto, ki temelji na zabojniku ISO, dolžine 20 čevljev (6,10 m), ki se uporablja za statistično mero prometnega pretoka ali prometnih zmogljivosti. En standardni zabojnik ISO, serije 1, velikosti 40 čevljev, ustreza 2 TEU. Zamenljiva tovorišča, velikosti manj kot 20 čevljev ustrezajo 0,75 TEU, velikosti med 20 in 40 čevlji ustrezajo 1,5 TEU in velikosti nad 40 čevljev ustrezajo 2,25 TEU.

(a)

letni statistični podatki o prevozu blaga — podrobno poročilo (Priloga I);

(b)

letni statistični podatki o prevozu potnikov — podrobno poročilo (Priloga II);

(c)

četrtletni statistični podatki o prevozu blaga in potnikov (Priloga III);

(d)

regionalni statistični podatki o prevozu blaga in potnikov (Priloga IV);

(e)

statistični podatki o prometnih tokovih v železniškem omrežju (Priloga V).

(a)

skupni obseg prepeljanega blaga znaša vsaj 200 000 000 tonskih km ali vsaj 500 000 ton;

(b)

skupni obseg prepeljanih potnikov znaša vsaj 100 000 000 potniških km.

(a)

obveznih raziskovanj;

(b)

upravnih podatkov, vključno s podatki, ki jih zberejo nadzorni organi, zlasti tovornega lista za železniški tovor, če je na voljo;

(c)

postopkov statističnih ocen;

(d)

podatkov, ki jih pošljejo poklicna združenja na železniškem področju;

(e)

priložnostnih študij.

(a)

ocenijo koristi, ki so jih Unija, države članice in dajalci ter uporabniki statističnih informacij pridobili s pripravljenimi statističnimi podatki, glede na njihove stroške;

(b)

ocenijo kakovost posredovanih podatkov, metode zbiranja podatkov in kakovost pripravljenih statističnih podatkov.