2.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/42

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 26. septembra 2012

o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6543)

(2012/535/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je z Odločbo 2006/133/ES (2) pooblastila države članice, da začasno sprejmejo dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja borove ogorčice na območjih Portugalske, razen na območjih, za katera je znano, da na njih ni navzoča. Izbruhi borove ogorčice v Španiji in večkratno zadržanje s strani drugih držav članic napadenega borovega lesa, lesenega pakirnega materiala in lubja s Portugalske kažejo, da se je povečalo tveganje, da bi se borova ogorčica razširila z območij na Portugalskem, za katera je znano, da je borova ogorčica na njih navzoča. Gospodarski, družbeni in okoljski vplivi borove ogorčice v Uniji bi bili nesprejemljivo veliki. Zato je primerno razširiti področje uporabe ukrepov za borovo ogorčico na vse države članice.

(2)	Za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice bi morale države članice izvajati letne sistematične raziskave o navzočnosti borove ogorčice na območjih, za katera ni znano, ali je na njih navzoča, in sprejeti načrte ukrepov za primer ugotovitve navzočnosti borove ogorčice.

(3)

V primeru ugotovitve navzočnosti borove ogorčice na območju, za katero ni bilo znano, ali je na njem navzoča, morajo države članice razmejiti območja, na katerih je treba izvajati ukrepe za izkoreninjenje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati preventivno sečnjo občutljivih rastlin na napadenem območju in na območju s polmerom 500 m okrog rastlin, ki jih je napadla borova ogorčica, ter poostren nadzor glede navzočnosti borove ogorčice na razmejenem območju.

(4)

Kadar država članica ugotovi, da bi bila sečnja občutljivih rastlin do 500 m okrog rastlin, ki jih je napadla borova ogorčica, nesorazmerna, ko na primer prizadeto območje vključuje območja, zaščitena v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (3), ter Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (4), bi morale biti na voljo druge možnosti obvladovanja tveganja, pri katerih bi bilo treba posekati manj občutljivih rastlin. V navedenem primeru bi bilo treba predvideti druge varstvene ukrepe za zagotovitev enakovredne ravni zmanjšanja tveganja širjenja borove ogorčice.

(5)

Glavni cilj ukrepov v zvezi z borovo ogorčico bi moralo biti izkoreninjenje, pri čemer bi bilo zadrževanje dovoljeno samo na območjih, kjer izkoreninjenje ni izvedljivo. Da se zagotovi izkoreninjenje borove ogorčice, kjer je to mogoče, bi morale države članice izvajati ukrepe za izkoreninjenje najmanj štiri leta. Vendar pa bi morale države članice, kadar je izkoreninjenje nemogoče, v nekaterih primerih imeti možnost, da uporabljajo ukrepe za zadrževanje še pred iztekom štiriletnega obdobja.

(6)	Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o ukrepih za izkoreninjenje in zadrževanje, ki so jih sprejele ali so se zanje odločile.

(7)	Zadevni izvajalci in javnost bi morali biti obveščeni o sprejetih ukrepih za izkoreninjenje in zadrževanje.

(8)	Za premeščanje občutljivih rastlin ter občutljivega lesa in lubja znotraj razmejenih območij in ven z navedenih območij bi morale veljati nekatere omejitve. Države članice bi morale preveriti, ali so te prepovedi in omejitve upoštevane, in po potrebi določiti korektivne ukrepe.

(9)

Kadar omejitve, ki zadevajo premeščanje občutljivega lesa in lubja, vključujejo zahteve za tretiranje takšnega lesa in lubja, bi morale države članice odobriti in nadzorovati obrate, ki so ustrezno opremljeni za tako tretiranje, ter izdati rastlinske potne liste ali označiti tretiran občutljiv les ali lubje. Določiti bi bilo treba pravila za odobritev in nadzor takšnih obratov. Določiti bi bilo treba tudi pravila za odobritev in nadzor proizvajalcev lesenega pakirnega materiala, ki uporabljajo takšno označevanje.

(10)	Države članice in izvajalci bi morali imeti dostop do informacij o zadevnih odobrenih obratih. Zato bi morala Komisija sestaviti in vzdrževati seznam odobrenih obratov za tretiranje in odobrenih proizvajalcev lesenega pakirnega materiala.

(11)	Odločbo 2006/133/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(12)	Ta sklep bi bilo treba ponovno pregledati po treh letih, da se upošteva strokovni in znanstveni razvoj.

(13)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„občutljive rastline“ pomeni rastline (razen plodov in semen) Abies Mill., Cedrus Trew, Larix Mill., Picea A. Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr.;

(b)	„občutljiv les“ pomeni les iglavcev (Coniferales), z izjemo hlodov in žaganega lesa Taxus L. in Thuja L.;

(c)	„občutljivo lubje“ pomeni lubje iglavcev (Coniferales);

(d)	„mesto pridelave“ pomeni katero koli posest, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna enota. To lahko vključuje mesta pridelave, ki se ločeno upravljajo za fitosanitarne namene;

(e)	„vektor“ pomeni hrošče iz rodu Monochamus Megerle v Dejean, 1821;

(f)	„sezona letenja vektorja“ pomeni obdobje od 1. aprila do 31. oktobra, razen če obstaja znanstveno-strokovna utemeljitev za drugačno trajanje sezone letenja vektorja, ob upoštevanju varnostnega obdobja štirih dodatnih tednov na začetku in na koncu pričakovane sezone letenja;

(g)

„lesen pakirni material“ pomeni les ali lesne proizvode, ki se uporabljajo za podporo, zaščito ali prevoz blaga, v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojnih palet in drugih tovornih desk, paletnih kolutov, varovalnih oblog, ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov. Predelan les, izdelan z lepilom, toploto ali pritiskom ali kombinaciji le-teh, in embalaža, v celoti sestavljena iz lesa debeline 6 mm ali manj, sta izključena.

Člen 2

Sistematične raziskave na območjih, za katera ni znano, ali je borova ogorčica na njih navzoča

1.   Države članice letno izvajajo sistematične raziskave za Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (v nadaljnjem besedilu: borova ogorčica) na občutljivih rastlinah ter občutljivem lesu in lubju ter vektorjih in ugotovijo, ali obstajajo dokazi o navzočnosti borove ogorčice na njihovem ozemlju na območjih, za katera prej ni bilo znano, ali je borova ogorčica na njih navzoča.

Navedene sistematične raziskave sestavljata zbiranje in laboratorijsko testiranje vzorcev občutljivih rastlin, občutljivega lesa in lubja ter vektorjev. Število vzorcev se določi v skladu s tehtnimi znanstvenimi in strokovnimi načeli.

2.   Države članice Komisiji predložijo opis sistematičnih raziskav iz odstavka 1, v katerem je navedeno število mest sistematičnih raziskav, območij, ki jih je treba raziskati, in število vzorcev, na katerih je treba vsako leto opraviti laboratorijsko testiranje. V navedenem opisu so zajeta znanstvena in strokovna načela, na katerih temeljijo navedene sistematične raziskave.

Navedeni opis je treba Komisiji predložiti do 1. marca v letu, v katerem je treba opraviti sistematične raziskave.

3.   Vsaka država članica pošlje rezultate sistematičnih raziskav iz odstavka 1, Komisiji in drugim državam članicam do 1. marca v letu, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene sistematične raziskave.

Člen 3

Laboratorijsko testiranje

Laboratorijsko testiranje na navzočnost borove ogorčice pri občutljivih rastlinah, občutljivem lesu in lubju ter vektorjih se opravi v skladu s diagnostičnim protokolom za Bursaphelenchus xylophilus, določenim v standardu EPPO PM7/4(2) (5). Metode v navedenem standardu se lahko dopolnijo ali nadomestijo z znanstveno potrjenimi molekularnimi diagnostičnimi metodami, ki so vsaj tako občutljive in zanesljive kot tiste iz standarda EPPO.

Člen 4

Načrti ukrepov

1.   Do 31. decembra 2013 vsaka država članica pripravi načrt, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti na njenem ozemlju v skladu s členi 5 do 16, v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti borove ogorčice (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov).

2.   Načrt ukrepov določa:

(a)	vloge in odgovornosti vključenih organov in osrednjega pristojnega organa v navedenih ukrepih;

(b)	pravila glede obveščanja o navedenih ukrepih med zadevnimi organi, enotnim organom, zadevnim zasebnim sektorjem in javnostjo;

(c)	pravila glede laboratorijskega testiranja ter

(d)	pravila glede usposabljanja osebja organov, vključenih v navedene ukrepe.

3.   Države članice zagotovijo vrednotenje in pregled načrtov ukrepov.

4.   Države članice predložijo načrte ukrepov Komisiji na njeno zahtevo.

Člen 5

Razmejena območja

1.   Kadar rezultati letne sistematične raziskave, kot je določeno v členu 2(1), kažejo na navzočnost borove ogorčice na občutljivi rastlini na delu ozemlja države članice, za katerega prej ni bilo znano, ali je na njem navzoča, ali se dokaže njena navzočnost z drugimi sredstvi, zadevna država članica brez odlašanja razmeji območje v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).

Kadar je ugotovljena navzočnost borove ogorčice pri vektorju ali v pošiljki občutljivega lesa, občutljivega lubja ali v lesenem pakirnem materialu, zadevna država članica opravi preiskavo v neposredni bližini, kjer je bil vektor ulovljen, ali kjer so se nahajali občutljiv les, občutljivo lubje ali lesen pakirni material v času ugotovitve navzočnosti. Kadar rezultati navedene preiskave kažejo na navzočnost borove ogorčice pri občutljivih rastlinah, se uporablja tudi pododstavek 1.

2.   Razmejeno območje je sestavljeno iz območja, na katerem je bila ugotovljena navzočnost borove ogorčice (v nadaljnjem besedilu: napadeno območje), in območja okrog napadenega območja (v nadaljnjem besedilu: varovalni pas). Širina varovalnega pasu je najmanj 20 km.

Kadar se uporabljajo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s členom 6, se lahko zadevna država članica odloči za zmanjšanje širine varovalnega pasu na najmanj 6 km, če to znižanje ne ogroža izkoreninjenja.

3.   Kadar se ugotovi navzočnost borove ogorčice v varovalnem pasu, se brez odlašanja določi razmejeno območje v skladu z odstavkom 1, da se upošteva navedena ugotovitev.

Obstoječe razmejeno območje se lahko namesto tega spremeni, da se upošteva navedena ugotovitev, kadar za navedeno območje veljajo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s členom 6.

O navzočnosti borove ogorčice v varovalnem pasu je treba takoj obvestiti Komisijo in druge države članice.

4.   Kadar je navzočnost borove ogorčice ugotovljena na ozemlju države članice in razmejeno območje sega na ozemlje ene ali več drugih držav članic, druga država članica ali druge države članice v skladu z odstavkom 1 določijo razmejeno območje ali razmejena območja, ki dopolnijo varovalni pas ali varovalne pasove, katerih širina ustreza širini varovalnega pasu v državi članici ugotovitve.

5.   Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o razmejenih območjih na svojem ozemlju v enem mesecu od datuma, ko je bila ugotovljena navzočnost borove ogorčice na zadevnem območju.

Navedeno obvestilo vključuje opis razmejenih območij, njihovo lokacijo in imena upravnih enot, ki jih zadeva razmejitev, skupaj z zemljevidom, ki prikazuje lokacijo vsakega razmejenega območja, napadenega območja in varovalnega pasu.

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o spremembah v razmejenih območjih na svojem ozemlju v enem mesecu po navedeni spremembi.

6.   Kadar letne sistematične raziskave o občutljivih rastlinah in vektorju, kot je določeno v točki 6 Priloge I, kažejo, da navzočnost borove ogorčice ni bila ugotovljena na zadevnem razmejenem območju v predhodnih štirih letih, zadevna država članica lahko odloči, da navedeno območje ni več razmejeno. Država članica v primeru iz točke 5 Priloge I lahko določi, da območje ni več opredeljeno kot razmejeno v primeru, da je odsotnost borove ogorčice potrjena z vzorčenjem in testiranjem iz točke 7 navedene priloge.

Komisijo in druge države članice obvesti o tej odločitvi v enem mesecu.

7.   Komisija sestavi seznam razmejenih območij in navedeni seznam pošlje državam članicam.

Navedeni seznam se posodablja glede na obvestila, ki jih Komisija prejme v skladu z odstavkoma 5 in 6.

Člen 6

Izkoreninjenje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, kot je določeno v Prilogi I, za izkoreninjenje borove ogorčice na razmejenih območjih na svojem ozemlju.

Borova ogorčica se šteje kot izkoreninjena, kadar letne sistematične raziskave o občutljivih rastlinah in vektorju, kot je določeno v točki 6 Priloge I, kažejo, da borova ogorčica ni bila ugotovljena na zadevnem razmejenem območju v predhodnih štirih letih, ali v primeru, da je odsotnost borove ogorčice potrjena z vzorčenjem in testiranjem iz tretjega pododstavka točke 7 Priloge I.

2.   Države članice zagotovijo, da ukrepe iz odstavka 1 izvaja strokovno usposobljeno osebje pristojnih uradnih organov ali druge strokovno usposobljene osebe, ki delujejo pod nadzorom pristojnih uradnih organov.

Člen 7

Zadrževanje

1.   Kadar sistematične letne raziskave o občutljivih rastlinah in vektorju, kot je določeno v točki 6 Priloge I, kažejo na navzočnost borove ogorčice na razmejenem območju v obdobju vsaj štirih zaporednih let in zbrane izkušnje kažejo, da v zadevnem primeru izkoreninjenje borove ogorčice ni mogoče, se lahko zadevna država članica namesto tega odloči za zadrževanje borove ogorčice na navedenem območju.

Vendar pa se zadevna država članica lahko pred koncem navedenega obdobja odloči za zadrževanje borove ogorčice namesto za njeno izkoreninjenje v primerih, kadar je premer napadenega območja večji od 20 km, obstajajo dokazi o navzočnosti borove ogorčice na celotnem napadenem območju in zbrane izkušnje kažejo, da v zadevnem primeru izkoreninjenje borove ogorčice na navedenem območju ni možno.

Ukrepi za zadrževanje se sprejmejo, kot je določeno v Prilogi II.

2.   Kadar se država članica v skladu z odstavkom 1 odloči uporabljati ukrepe za zadrževanje namesto ukrepov za izkoreninjenje, o navedeni odločitvi obvesti Komisijo, pri čemer navede razloge.

Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 1, Komisija izvede preiskave v navedeni državi članici, da preveri, ali so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

3.   Razmejena območja, za katera veljajo ukrepi za zadrževanje v skladu z odstavkom 1, so kot takšna označena na seznamu iz člena 5(7). Države članice lahko uporabljajo ukrepe za zadrževanje samo na razmejenih območjih, ki so bila na navedenem seznamu označena kot območja, za katera velja zadrževanje borove ogorčice.

4.   Države članice zagotovijo, da ukrepe iz odstavka 1 izvaja strokovno usposobljeno osebje pristojnih uradnih organov ali druge strokovno usposobljene osebe, ki delujejo pod nadzorom pristojnih uradnih organov.

Člen 8

Informiranje izvajalcev in javnosti

Kadar se izvajajo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s členom 6 ali ukrepi za zadrževanje v skladu s členom 7, zadevne države članice zagotovijo ukrepe za informiranje zadevnih izvajalcev in javnosti.

Člen 9

Obveščanje o nacionalnih ukrepih

1.   Države članice v enem mesecu od uradnega obvestila, določenega v prvem pododstavku člena 16(1) Direktive 2000/29/ES, o navzočnosti borove ogorčice na delu njihovega ozemlja, na katerem je bila njena navzočnost prej neznana, obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele, in ukrepih, o katerih so se odločile, da jih sprejmejo za izkoreninjenje borove ogorčice v skladu s členom 6.

2.   Kadar država članica sprejme ukrepe za izkoreninjenje borove ogorčice v skladu s členom 6, obvestilo o ukrepih iz odstavka 1 vključuje ukrepe v zvezi s sečnjo, vzorčenjem, testiranjem, odstranitvijo in uničenjem občutljivih rastlin iz točk 2, 3, 4, 5, 7, 8 in 9 Priloge I, ter zasnovo in organizacijo sistematičnih raziskav, vključno s številom uradnih pregledov, odvzetih vzorcev in opravljenih laboratorijskih testiranj, kot je določeno v točki 6 Priloge I.

Kadar država članica sprejme ukrepe za zadrževanje borove ogorčice v skladu s členom 7, obvestilo o ukrepih iz odstavka 1 vključuje ukrepe v zvezi s sečnjo, vzorčenjem, testiranjem, odstranitvijo in uničenju občutljivih rastlin ter zasnovo in organizacijo sistematičnih raziskav, vključno s številom uradnih pregledov vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in laboratorijskih testiranj, ki se opravijo, kot je določeno v točkah 2 in 3 Priloge II.

Obvestilo o ukrepih vključuje tudi opis ukrepov za informiranje zadevnih izvajalcev in javnosti v skladu s členom 8 ter pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s členom 11(1).

3.   Države članice predložijo Komisiji in drugim državam članicam do 1. marca vsako leto poročilo o rezultatih ukrepov, sprejetih v skladu s členoma 6 in 7 v predhodnem letu.

Navedeno poročilo vsebuje število in lokacije ugotovitev navzočnosti borove ogorčice, vključno z zemljevidi, številom rastlin slabega zdravja in odmrlih rastlin, ki so bile odkrite, posekane, vzorčene in testirane, ter rezultate navedenih testiranj.

4.   Države članice do 1. marca vsako leto po uradnem obvestilu iz odstavka 1 sporočijo Komisiji in drugim državam članicam ukrepe, ki so se jih odločile sprejeti v navedenem letu za izkoreninjenje borove ogorčice v skladu s členom 6.

5.   Kadar se država članica odloči za zadrževanje borove ogorčice na razmejenem območju v skladu s členom 7(1), Komisiji in drugim državam članicam takoj pošlje ustrezno popravljeno različico obvestila o ukrepih iz odstavka 1.

Navedeno obvestilo o ukrepih lahko zajema obdobje do pet let v primeru, da za razmejeno območje veljajo ukrepi za zadrževanje v skladu s členom 7. Kadar obvestilo obsega več kot eno leto, zadevne države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam revidirano različico navedenega obvestila o ukrepih do 31. oktobra v letu, ko preneha veljati.

Ob določitvi pomembnih sprememb ukrepov za preprečevanje širjenja je navedeno obvestilo o ukrepih revidirano in takoj poslano Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 10

Premeščanje občutljivih rastlin ter občutljivega lesa in lubja znotraj Unije

1.   Občutljive rastline ter občutljiv les in lubje se premeščajo z razmejenih območij na druga območja kot razmejena območja in z napadenih območij v varovalne pasove, samo če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 1 Priloge III.

2.   Občutljive rastline ter občutljiv les in lubje se lahko premeščajo znotraj napadenih območij, za katera veljajo ukrepi za izkoreninjenje, samo če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 Priloge III.

3.   Države članice lahko omejijo premeščanje občutljivih rastlin ter občutljivega lesa in lubja znotraj napadenih območij, za katera veljajo ukrepi za zadrževanje.

Člen 11

Pregledi glede premeščanj z razmejenih območij na druga območja kot razmejena območja in z napadenih območij v varovalne pasove

1.   Države članice pogosto izvajajo pogoste naključne preglede na občutljivih rastlinah ter občutljivem lesu in lubju, ki se premeščajo z razmejenih območij, ki so na njihovem ozemlju, na druga območja kot razmejena območja in z napadenih območij na njihovem ozemlju v varovalne pasove.

Pri odločanju o tem, kje je treba v posameznem primeru opraviti preglede, države članice svojo odločitev utemeljijo na tveganju, da rastline ali les in lubje, ki jih je treba pregledati, prenašajo žive borove ogorčice, ob upoštevanju izvora pošiljk, stopnje občutljivosti zadevnih rastlin ter lesa in lubja, ter pretekle usklajenosti izvajalca, odgovornega za premeščanje, s tem sklepom in Odločbo 2006/133/ES.

Pregledi občutljivih rastlin ter občutljivega lesa in lubja se izvajajo na naslednjih mestih:

(a)	na mestih, na katerih so iz napadenih območij premeščeni v varovalne pasove;

(b)	na mestih, na katerih so iz varovalnih pasov premeščeni na nerazmejena območja;

(c)	na namembnem kraju v varovalnem pasu ter

(d)	na kraju izvora na napadenem območju, kot so žage, iz katerih so premeščeni z napadenega območja.

Države članice se lahko odločijo za izvajanje dodatnih pregledov na mestih, ki niso navedena v točkah (a) do (d).

Navedeni pregledi vključujejo pregled listin v zvezi z zahtevami iz oddelka 1 Priloge III, preverjanje istovetnosti, v primeru neskladnosti ali suma neizpolnjevanja navedenih zahtev pa zdravstveni pregled rastlin, ki vključuje testiranje na navzočnost borove ogorčice.

2.   Države članice opravijo naključne preglede na občutljivi rastlinah ter občutljivem lesu in lubju, ki so bili premeščeni z razmejenih območij, ki se nahajajo zunaj njihovega ozemlja, na druga območja na njihovem ozemlju kot razmejena območja.

Ti pregledi vključujejo pregled listin v zvezi z zahtevami iz oddelka 1 Priloge III, preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, ki vključuje testiranje na navzočnost borove ogorčice.

3.   Rezultati pregledov iz odstavka 1 se sporočajo Komisiji in drugim državam članicam vsak mesec, tisti iz odstavka 2 pa vsako leto, in sicer do 1. marca.

Kadar navedeni pregledi pokažejo, da je borova ogorčica navzoča na občutljivih rastlinah ter občutljivem lesu in lubju, država članica o navedeni ugotovitvi takoj uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 12

Ukrepi v primeru neupoštevanja člena 10

Kadar pregledi iz člena 11 pokažejo, da se zahteve iz oddelka 1 ali oddelka 2 Priloge III ne upoštevajo, država članica, ki je izvedla navedene preglede, na materialu, ki ne izpolnjuje zahtev, takoj izvede enega od naslednjih ukrepov:

(a)

uničenje;

(b)	premestitev pod uradnim nadzorom v obrat za tretiranje, ki je za to posebej pooblaščen in v katerem je toplotno obdelan, da se doseže minimalna temperatura 56 °C za najmanj 30 minut v celotnem občutljivem lesu in lubju, ki zagotavlja odstranitev živih borovih ogorčic in živih vektorjev;

(c)

kadar je material, ki ne izpolnjuje zahtev, lesen pakirni material, ki se dejansko uporablja pri prevozu predmetov, in brez poseganja v Prilogo III, se pod uradnim nadzorom vrne na mesto odpreme ali lokacijo v bližini lokacije zadržanja, za prepakiranje navedenih predmetov in uničenje navedenega lesenega pakirnega materiala, pri čemer je treba preprečiti kakršno koli tveganje širjenja borove ogorčice.

Člen 13

Odobritev obratov za tretiranje

1.   Države članice, na ozemlju katerih je razmejeno območje, odobrijo obrate za tretiranje, ki so ustrezno opremljeni za izvajanje ene ali več naslednjih nalog iz Priloge III:

(a)	tretiranje občutljivega lesa in lubja, kot je določeno v točki 2(a) oddelka 1 navedene priloge in točki (c) prvega pododstavka točke 2 oddelka 2 navedene priloge;

(b)

izdajanje rastlinskih potnih listov iz Direktive Komisije 92/105/EGS (6) za občutljiv les in lubje, ki sta bila tretirana v zadevnem obratu za tretiranje v skladu s točko (a) tega odstavka, kot je določeno v točki 2(b) oddelka 1 Priloge III in točki (b) drugega pododstavka točke 2 oddelka 2 navedene priloge;

(c)	tretiranje lesenega pakirnega materiala, kot je določeno v točki 3(a) oddelka 1 navedene priloge in točki 3 oddelka 2 navedene priloge, ter

(d)	označevanje lesenega pakirnega materiala, tretiranega v zadevnem obratu za tretiranje v skladu s točko (c), kot je določeno v točki 3(b) oddelka 1 Priloge III in točki 3 oddelka 2 navedene priloge, v skladu s Prilogo II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO.

Navedeni obrati se v nadaljnjem besedilu navajajo kot „odobreni obrati za tretiranje“.

2.   Odobreni obrati za tretiranje zagotavljajo sledljivost tretiranega občutljivega lesa, lubja in lesenega pakirnega materiala.

Člen 14

Odobritev oznake

1.   Države članice, na katerih ozemlju je razmejeno območje, dovolijo proizvajalcem lesenega pakirnega materiala, ki so ustrezno opremljeni, da v skladu s Prilogo II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO, označujejo lesen pakirni material, ki ga sestavijo iz lesa, ki je tretiran v odobrenem obratu za tretiranje in ga spremlja rastlinski potni list v skladu z Direktivo 92/105/EGS.

Navedeni proizvajalci so v nadaljnjem besedilu „odobreni proizvajalci lesenega pakirnega materiala“.

2.   Odobreni proizvajalci lesenega pakirnega materiala uporabljajo izključno les, ki prihaja iz obratov za tretiranje, ki so za to posebej pooblaščeni, in ga spremlja rastlinski potni list v skladu z Direktivo 92/105/EGS za proizvodnjo lesene embalaže, ter zagotovijo, da se les, ki se uporablja za ta namen, lahko izsledi nazaj vse do navedenih obratov za tretiranje.

Člen 15

Nadzor odobrenih obratov za tretiranje in odobrenih proizvajalcev lesenega pakirnega materiala

Države članice nadzirajo odobrene obrate za tretiranje in odobrene proizvajalce lesenega pakirnega materiala, da zagotovijo, da pravilno izvajajo svoje naloge, kakor je določeno v njihovih dovoljenjih.

Države članice zagotovijo, da nadzor izvaja strokovno usposobljeno osebje pristojnih uradnih organov ali druge strokovno usposobljene osebe, ki delujejo pod nadzorom pristojnih uradnih organov.

Člen 16

Odvzem dovoljenj odobrenih obratov za tretiranje in odobrenih proizvajalcev lesenega pakirnega materiala

1.   Kadar država članica, ki je dovoljenje odobrila, ugotovi navzočnost borove ogorčice v občutljivem lesu, lubju ali lesenem pakirnem materialu, tretirani v odobrenem obratu za tretiranje, nemudoma odvzame navedeno dovoljenje.

Kadar država članica, ki je dovoljenje odobrila, ugotovi navzočnost borove ogorčice v občutljivem lesu, lubju ali lesenem pakirnem materialu, ki jo je označil odobreni proizvajalec lesenega pakirnega materiala, nemudoma odvzame navedeno dovoljenje.

2.   Brez poseganja v odstavek 1, kadar država članica, ki je izdala dovoljenje, ugotovi, da odobreni obrat za tretiranje ali odobreni proizvajalec lesene embalaže ne izvaja pravilno svojih nalog iz dovoljenja, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s členoma 13 in 14.

Člen 17

Seznam odobrenih obratov za tretiranje in odobrenih proizvajalcev lesenega pakirnega materiala

1.   Države članice Komisijo obvestijo, ko odobrijo obrat za tretiranje v skladu s členom 13 ali proizvajalca lesenega pakirnega materiala v skladu s členom 14 ter ko tako dovoljenje odvzamejo.

2.   Komisija sestavi seznam obratov za tretiranje in odobrenih proizvajalcev lesenega pakirnega materiala ter seznam pošlje državam članicam. Del A navedenega seznama določa odobrene obrate za tretiranje. Del B navedenega seznama določa odobrene proizvajalce lesenega pakirnega materiala. Navedeni seznam se posodablja na podlagi informacij, ki jih je prejela od držav članic.

Člen 18

Razveljavitev

Odločba 2006/133/ES se razveljavi.

Člen 19

Pregled

Ta sklep se pregleda najpozneje do 31. julija 2015.

Člen 20

Datum uporabe

Drugi stavek točke 2(a) oddelka 1 Priloge III in drugi stavek točke 2(c) oddelka 2 navedene priloge se uporabljata od 1. januarja 2013.

Člen 21

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

---

(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2)  UL L 52, 23.2.2006, str. 34.

(3)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(4)  UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(5)  EPPO Bulletin 39(3): 344–353.

(6)  UL L 4, 8.1.1993, str. 22.

---

---

---

---