EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006R0952

Uredba Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot

UL L 178, 01/07/2006, p. 39–59 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL L 330M, 09/12/2008, p. 328–348 (MT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (BG, RO, HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/10/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/952/oj

1.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/39


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 952/2006

z dne 29. junija 2006

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja ter zlasti člena 40 Uredbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uporaba sistema kvot v sektorju sladkorja zahteva natančno opredelitev pojma proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa v posameznem podjetju. Možnost dodelitve dela proizvodnje enega podjetja drugemu podjetju, ki proizvaja sladkor po pogodbi, je treba omejiti na posamezne primere.

(2)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da države članice na prošnjo odobrijo podjetje za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ali izvajalca, ki te proizvode predeluje v enega od proizvodov s seznama iz člena 13 zadevne uredbe. Določiti je treba vsebino zahtevka za odobritev, ki ga morajo proizvajalci sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa ter rafinerije vložiti pri pristojnih organih držav članic. Opredeliti je treba obveznosti, ki jih podjetje sprejme v zameno za odobritev, in zlasti obveznost vodenja evidence količin surovin, ki pridejo, se predelajo in zapustijo tovarno v obliki končnega proizvoda.

(3)

Določiti je treba obveznosti držav članic na področju nadzora odobrenih podjetij in opredeliti dovolj učinkovite sankcije.

(4)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 318/2006 predvideva informacijski sistem o cenah sladkorja. Člen 17 iste uredbe določa obveznost odobrenih podjetij, da predložijo podatke o količinah prodanega belega sladkorja ter ustreznih cenah in pogojih. Določiti je treba pogostost in vsebino obveščanja o cenah, ki jih morajo proizvajalci sladkorja in rafinerije določiti, da jih posredujejo Komisiji. Da bi imeli podatke o kratkoročnih pričakovanjih, je koristno, da podjetja določijo in posredujejo tudi predvidene povprečne prodajne cene za naslednje tri mesece. Odobrena podjetja, ki uporabljajo sladkor za njegovo predelavo v enega od proizvodov iz člena 13(2) Uredbe 318/2006, morajo za posredovanje Komisiji določiti tudi ceno odkupljenega sladkorja tako pogosto in v takšni obliki, kot velja za proizvajalce sladkorja.

(5)

Da bi omogočila objavo ravni cen v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 318/2006 in pri tem zagotovila zaupnost podatkov, Komisija dvakrat letno obvesti Upravljalni odbor o povprečnih cenah belega sladkorja, trženega na trgu Skupnosti v predhodnem četrtletju, pri čemer razlikuje med kvotnim in izvenkvotnim sladkorjem.

(6)

Poročilo o delovanju sistema zapisovanja in obveščanja o cenah iz te uredbe se bo uporabilo za predlaganje izboljšav, ki se bodo smatrale za potrebne, ter za informacijski sistem za prenos podatkov o cenah. V pričakovanju teh izboljšav morajo podjetja cene, ki so jih določile, v prehodnem obdobju 2006–2007 nasloviti neposredno na Komisijo za potrebe obveščanja Upravljalnega odbora za sladkor.

(7)

V primeru uporabe člena 14 ali 19 Uredbe (ES) št. 318/2006 proizvajalec prenese del svoje proizvodnje na naslednje tržno leto, pri čemer se ta del obravnava kot del proizvodnje tega leta. Zato je lahko proizvajalec sladkorja za to tržno leto obvezan skleniti dobavne pogodbe po minimalni ceni za sladkorno peso samo za količino sladkorja v okviru svoje osnovne kvote, ki še ni bila proizvedena.

(8)

Da bi se zagotovilo pravilno delovanje sistema kvot, je treba natančneje opredeliti izraza „predsetven“ in „minimalna cena“, kot se uporabljata v členu 6(5) Uredbe (ES) št. 318/2006. Treba je upoštevati posebne kmetijske pogoje in podnebne razmere za sladkorno peso na raznih področjih Italije, da se določi drugačen končni rok za zaključek setve.

(9)

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se minimalno ceno prilagodi navzgor ali navzdol, da se upoštevajo odstopanja od standardne kakovosti sladkorne pese. Kakovost in posledično vrednost sladkorne pese sta odvisni predvsem od vsebnosti sladkorja. Najprimernejši način za določitev vrednosti sladkorne pese, katere kakovost odstopa od standardne kakovosti, je določitev lestvice pribitkov in odbitkov, izraženih v odstotkih minimalne cene.

(10)

Člen 8 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa dodelitev dodatnih kvot za sladkor. Ta dodelitev, ki naj bi olajšala prehod iz prejšnjega sistema kvot na sedanji sistem, se mora ohraniti za podjetja, ki jim je bila dodeljena kvota za tržno leto 2005/2006. Poleg tega je treba določiti, v katerih pogojih je možna dodelitev od tržnega leta 2006/2007 naprej.

(11)

Člen 9(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa dodelitev nadomestnih kvot za izoglukozo. Zadevne države članice brez razlikovanja dodelijo kvote podjetjem sorazmerno s kvoto izoglukoze, ki jim je bila dodeljena. Določiti je treba rok za plačilo enkratnega zneska, določenega v členu 9(3) navedene uredbe.

(12)

Člen 2(5) Uredbe (ES) št. 318/2006 opredeljuje proizvodnjo kvotnega sladkorja kot količino proizvodnje, pripisane določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja, medtem ko točka 9 istega člena opredeljuje kvotno peso kot sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor. Torej je treba določiti pravilo o dodelitvi proizvodnje sladkorja v določenem tržnem letu, pri čemer se državam članicam pusti možnost prilagajanja posebnim situacijam, kot sta proizvodnja sladkorja iz jesenske sladkorne pese in proizvodnja trsnega sladkorja.

(13)

Za zagotovitev dobrega upravljanja sistema kvot, določanje mesečne porabe sladkorja in sestavljanje bilanc oskrbe je treba določiti sistem obveščanja med odobrenimi podjetji in državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi strani. Ta sporočila se nanašajo na zaloge, raven proizvodnje in posejane površine.

(14)

Člen 18(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa intervencijske ukrepe za odkup sladkorja. Izvajanje intervencijskih ukrepov Skupnosti zahteva, da intervencijske agencije prevzamejo sladkor na določenem mestu. V skladu s tem se prevzame samo sladkor, ki se v času ponudbe nahaja v odobrenih skladiščih.

(15)

Za dostop do intervencije na območjih, kjer to še zlasti potrebno, in ob upoštevanju pomembnosti proizvodnje na teh območjih, se največja količina sladkorja, določena v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 318/2006, najprej porazdeli med vse države članice proizvajalke glede na njihove proizvodne kvote za sladkor. Treba je predvideti možnost, da se ta porazdelitev prilagodi na eni strani pred vsakim novim tržnim letom ob upoštevanju nastalih sprememb pri dodelitvi kvot s strani posameznih držav članic in po drugi strani med vsakim tržnim letom zaradi morebitne ponovne porazdelitve neizkoriščenih količin.

(16)

Pri določanju pogojev za izdajo ali odvzem dovoljenj skladiščem je treba upoštevati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da ostane sladkor v dobrem stanju in da je lahko dostopen za odvoz iz skladišča ter prav tako zmogljivost skladišča.

(17)

Sladkor, ki bi ga zaradi njegovih lastnosti bilo pozneje težko prodati ali katerega kakovost bi se med skladiščenjem poslabšala, se za intervencijo ne sme sprejemati. Določiti je treba tudi pogodbo o skladiščenju, ki jo skleneta intervencijska agencija in prodajalec in ki pogojuje odkup sladkorja s strani intervencije.

(18)

Za olajšanje normalnega vodenja intervencij je treba ponudbo sladkorja predložiti ločeno po serijah, ki jih je treba opredeliti zlasti z določitvijo količine posamezne serije.

(19)

Intervencijska agencija mora poznati vsa potrebna dejstva, da lahko določi, ali ponudba ustreza zahtevam. Zato ji mora ponudnik predložiti vse potrebne podatke.

(20)

Uredba (ES) št. 318/2006 v členu 18(2) določa, da se odkupna cena prilagodi, če se kakovost sladkorja razlikuje od standardne kakovosti. Torej je treba določiti lestvice pribitkov in odbitkov, ki se uporabljajo za odkupno ceno ob upoštevanju kakovosti ponujenega sladkorja. Te lestvice in odbitki, ki izhajajo iz njih, se lahko določijo na podlagi objektivnih podatkov, ki se na splošno upoštevajo pri trgovskih poslih.

(21)

Sladkor, ki ga hranijo intervencijske agencije, se mora brez diskriminacije prodajati med kupci Skupnosti in pod čimbolj gospodarskimi pogoji. Ti cilji se praviloma lahko dosežejo z uporabo sistema javnih razpisov. Da bi se preprečila prodaja sladkorja v neugodnih tržnih razmerah, mora biti za javni razpis predhodno izdano pooblastilo. Vendar je v nekaterih okoliščinah primerneje uporabiti druge postopke in ne javni razpis.

(22)

Da bi se omogočilo enako obravnavanje vseh zainteresiranih strank v Skupnosti, morajo javni razpisi, ki jih izdajo intervencijske agencije, ustrezati enotnim pravilom. V tem smislu je treba predvideti pogoje, ki jamčijo, da se bo sladkor uporabljal za predvidene namene.

(23)

Merila, ki se uporabljajo za ugotavljanje kategorije belega sladkorja in donosa prodanega surovega sladkorja, morajo biti enaka tistim, ki se uporabljajo pri odkupu sladkorja s strani intervencijskih agencij. Enako obravnavanje vseh zainteresiranih strank se lahko zagotovi samo z uvedbo enotnih in podrobno opredeljenih določb o prilagoditvi prodajne cene ali izvoznega nadomestila ter o popravku izvoznega dovoljenja, kadar kakovost sladkorja ni enaka tisti, ki je bila navedena v obvestilu o javnem razpisu.

(24)

Zaradi jasnosti je treba razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 1261/2001 z dne 27. junija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 v zvezi s pogodbami o dobavi sladkorne pese ter o pribitkih in odbitkih pri ceni sladkorne pese (2), Uredbo Komisije (ES) št. 1262/2001 z dne 27. junija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o prodaji in odkupu sladkorja s strani intervencijskih agencij (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 314/2002 z dne 20. februarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje sistema kvot v sektorju sladkorja (4) in jih nadomestiti z novo uredbo.

(25)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora za sladkor —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa načine za uporabo Uredbe (ES) št. 318/2006, zlasti kar zadeva določanje proizvodnje, odobritev proizvajalcev in rafinerij, shemo cen in kvot ter pogoje za odkup in prodajo sladkorja pri intervencijskih agencijah.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe:

(a)

„surovina“ pomeni sladkorno peso, sladkorni trs, cikorijo, žita, sladkor za prečiščevanje ali vsako drugo vmesno obliko teh proizvodov, ki je namenjena za predelavo v končni proizvod;

(b)

„končni proizvod“ pomeni sladkor, inulinski sirup ali izoglukozo;

(c)

„proizvajalec“ podjetje, ki prideluje končne proizvode, razen rafinerij, kot so opredeljene v točki 13 člena 2 Uredbe (ES) št. 318/2006;

(d)

„kraj skladiščenja“ silos ali trgovina.

POGLAVJE II

OPREDELITEV PROIZVODNJE

Člen 3

Proizvodnja sladkorja

1.   Za uporabo naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006 „proizvodnja sladkorja“ pomeni skupno količino, izraženo kot beli sladkor:

(a)

belega sladkorja;

(b)

surovega sladkorja;

(c)

invertnega sladkorja;

(d)

sirupov, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, v nadaljevanju „sirupi“:

(i)

saharozni ali invertni sladkorni sirupi s čistostjo najmanj 70 %, proizvedeni iz sladkorne pese;

(ii)

saharozni ali invertni sladkorni sirupi s čistostjo najmanj 75 %, proizvedeni iz sladkornega trsa.

2.   Proizvodnja sladkorja ne zajema:

(a)

količine belega sladkorja, proizvedenega iz surovega sladkorja ali sirupov, ki niso bili proizvedeni v podjetju, ki je proizvedlo ta beli sladkor;

(b)

količine belega sladkorja, proizvedenega iz surovega sladkorja, sirupov ali sladkornih pometkov, ki niso bili proizvedeni v tržnem letu, v katerem je bil proizveden ta beli sladkor;

(c)

količine surovega sladkorja, proizvedenega iz sirupov, ki niso bili proizvedeni v podjetju, ki je proizvedlo ta surovi sladkor;

(d)

količine surovega sladkorja, proizvedenega iz sirupov, ki niso bili proizvedeni v tržnem letu, v katerem je bil proizveden ta surovi sladkor;

(e)

količine surovega sladkorja, ki ga je podjetje, ki ga je proizvedlo, v zadevnem tržnem letu predelalo v beli sladkor;

(f)

količine sirupov, ki jih je podjetje, ki jih je proizvedlo, v zadevnem tržnem letu predelalo v sladkor ali invertni sladkor;

(g)

količine belega sladkorja, invertnega sladkorja in sirupov, proizvedenih v postopku aktivnega oplemenitenja;

(h)

količine invertnega sladkorja, proizvedenega iz sirupov, ki niso bili proizvedeni v podjetju, ki je proizvedlo ta invertni sladkor;

(i)

količine invertnega sladkorja, proizvedenega iz sirupov, ki niso bili proizvedeni v tržnem letu, v katerem je bil proizveden ta invertni sladkor.

3.   Proizvodnja sladkorja se izrazi v belem sladkorju na naslednji način:

(a)

pri belem sladkorju ne glede na razlike v kakovosti;

(b)

pri surovem sladkorju glede na donos, določen v skladu s točko III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006;

(c)

pri invertnem sladkorju s pomnožitvijo proizvodnje s koeficientom 1;

(d)

pri sirupih, ki štejejo za polizdelke, na podlagi vsebnosti sladkorja, ki ga je mogoče ekstrahirati, določene v skladu z odstavkom 5 tega člena;

(e)

pri sirupih, ki ne štejejo za polizdelke, na podlagi vsebnosti sladkorja, izražene kot saharoza v skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2135/95 (5).

4.   Sladkorni pometki iz predhodnega tržnega leta se izrazijo kot beli sladkor glede na vsebnost saharoze.

5.   Čistost sirupov se izračuna tako, da se skupna vsebnost sladkorja deli z vsebnostjo suhe snovi.

Vsebnost sladkorja, ki ga je mogoče ekstrahirati, se izračuna tako, da se odšteje razlika med vsebnostjo suhe snovi in stopnjo polarizacije tega sirupa, pomnožena z 1,70, od stopnje polarizacije zadevnega sirupa. Vsebnost suhe snovi se določi po areometrični metodi ali z refraktometrijo.

Vendar se vsebnost sladkorja, ki ga je mogoče ekstrahirati, za celo tržno leto lahko določi na podlagi dejanskega donosa sirupov.

Člen 4

Proizvodnja izoglukoze

1.   Za uporabo naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006 „proizvodnja izoglukoze“ pomeni količino proizvoda, pridobljenega iz glukoze ali njenih polimerov, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 10 masnih % fruktoze, ne glede na njeno vsebnost fruktoze preko te meje. Proizvodnja izoglukoze se izrazi kot suha snov in določi v skladu z odstavkom 2.

2.   Proizvodnja izoglukoze se evidentira takoj po zaključku procesa izomerizacije in pred kakršnim koli postopkom ločevanja glukoznih in fruktoznih sestavin ali proizvodnje mešanic s fizikalnim merjenjem prostornine proizvoda in določanjem vsebnosti suhe snovi z refraktometrijo.

3.   Vsako podjetje mora takoj prijaviti vse svoje obrate, ki jih lahko uporablja za izomerizacijo glukoze ali njenih polimerov.

Prijava se pošlje državi članici, na katere ozemlju je posamezni obrat. Ta država članica lahko od podjetja zahteva, da v zvezi s tem posreduje dodatne informacije.

Člen 5

Proizvodnja inulinskega sirupa

1.   Za uporabo naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006 „proizvodnja inulinskega sirupa“ pomeni količino proizvoda, pridobljenega po hidrolizi inulina ali oligofruktoze, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 10 masnih % fruktoze v prosti obliki ali v obliki saharoze, ne glede na njegovo vsebnost fruktoze preko te meje, ter s čistostjo najmanj 70 %. Proizvodnja inulinskega sirupa se izrazi v suhi snovi ekvivalenta sladkorja/izoglukoze.

„Čistost“ pomeni odstotni delež monosaharidov in disaharidov v suhi snovi, določen po metodi International Commission for Uniform Methods of Sugar Analysis, v nadaljevanju „metoda Icumsa“, (ICUMSA method GS7/8/4-24).

2.   Proizvodnja inulinskega sirupa se evidentira z vsemi naslednjimi postopki:

(a)

fizikalno merjenje prostornine proizvoda takoj potem, ko zapusti prvi izparjevalnik po vsaki hidrolizi in pred kakršnim koli postopkom ločevanja glukoznih in fruktoznih sestavin ali proizvodnje mešanic;

(b)

določitev vsebnosti suhe snovi z refraktometrijo in merjenjem vsebnosti fruktoze po teži v suhem stanju na podlagi dnevnega reprezentativnega vzorčenja;

(c)

pretvorba vsebnosti fruktoze v 80 masnih % v suhem stanju, tako da se količina, določena v suhi snovi, pomnoži s koeficientom, ki predstavlja razmerje med izmerjeno vsebnostjo fruktoze v navedeni količini in 80 %;

(d)

izrazitev v ekvivalentu sladkorja/izoglukoze z uporabo koeficienta 1,9.

3.   Vsako podjetje mora takoj prijaviti vse svoje obrate, ki jih lahko uporablja za hidrolizo inulina, ter tudi letne količine in uporabo ustreznih proizvodov iz odstavka 1, katerih čistost je nižja od 70 %.

Te informacije se pošljejo državi članici, na katere ozemlju je posamezni obrat. Ta država članica lahko od podjetja zahteva, da v zvezi s tem posreduje dodatne informacije, zlasti da se zagotovi, da se proizvodi iz prvega pododstavka ne uporabljajo kot sladila, namenjena za prehrano ljudi na trgu Skupnosti.

Zadevna država članica pošlje Komisiji najpozneje do 31. januarja vsakega leta podrobno poročilo z dodatnimi informacijami za predhodno leto. Prvo poročilo se pošlje najpozneje do 31. januarja 2007.

Člen 6

Proizvodnja posameznega podjetja

1.   Za uporabo naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006 „proizvodnja sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sladkorja posameznega podjetja“ pomeni proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sladkorja, kot je določena v členih 3,4 in 5 te uredbe, in je bila v navedenem podjetju dejansko proizvedena.

2.   Za dano tržno leto skupna proizvodnja sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sladkorja nekega podjetja pomeni proizvodnjo iz odstavka 1:

skupaj s količino sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, preneseno v navedeno tržno leto, in brez količine sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, prenesene v naslednje tržno leto, v okviru člena 14 ali 19 Uredbe (ES) št. 318/2006;

skupaj s količino, ki jo pridelajo pridelovalci v okviru pogodbenih del v skladu z odstavkom 3, brez količine, ki jo pridelajo podjetja za naročnike v okviru pogodbenih del v skladu z dostavkom 3.

3.   Na podlagi podpisanega pisnega zahtevka obeh zadevnih proizvajalcev, naslovljenega na zadevno državo članico, se količina sladkorja, pridelanega na podlagi pogodbenih del s strani enega podjetja (v nadaljnjem besedilu „predelovalec“) za drugo podjetje (v nadaljnjem besedilu „naročnik“), šteje za proizvodnjo naročnika, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

(a)

skupna proizvodnja sladkorja predelovalca je manjša od njegove kvote;

(b)

skupna proizvodnja predelovalca in naročnika je večja od vsote njunih kvot.

Skupna proizvodnja sladkorja podjetja v smislu točke (b) prvega pododstavka je proizvodnja iz odstavka 1, kateri se prištejejo prenesene količine iz prejšnjega tržnega leta in količina, ki jo pridelajo za zadevno podjetje predelovalci v okviru pogodbenih del, in kateri se odšteje količina, ki jo podjetje proizvede za naročnike v okviru pogodbenih del.

Namesto dejansko pridelanih količin iz drugega pododstavka lahko pristojni organi držav članic, če je seštevek višji, uporabijo predvideno proizvodnjo, ocenjeno na podlagi dobavnih pogodb, ki so jih sklenila podjetja.

4.   Če sta tovarni naročnika in predelovalca v različnih državah članicah, je treba zahtevek iz odstavka 3 nasloviti na obe zadevni državi članici. V tem primeru se ti državi članici sporazumeta glede odgovora in sprejmeta potrebne ukrepe za preverjanje upoštevanja pogojev iz zadevnega odstavka.

5.   Za količino sladkorja, ki jo je proizvedel predelovalec, se lahko šteje, da jo je proizvedel naročnik, če država članica priznava primer višje sile, zaradi katerega je treba sladkorno peso, sladkorni trs ali melaso predelati v sladkor v podjetju, ki ni naročnikovo.

POGLAVJE III

ODOBRITEV PRIDELOVALCEV IN RAFINERIJ

Člen 7

Zahtevek za odobritev

1.   Odobrijo se lahko podjetja, ki v ta namen vložijo zahtevek in opravljajo naslednje dejavnosti:

(a)

pridelovalec sladkorja;

(b)

pridelovalec izoglukoze;

(c)

pridelovalec inulinskega sirupa;

(d)

stalna rafinerija v smislu člena 2(13) Uredbe (ES) št. 318/2006.

Zahtevek iz prvega pododstavka se vloži pri pristojnem organu države ali držav članic, v katerih zadevno podjetje izvaja svoje dejavnosti.

Podjetje lahko zahteva odobritev za eno ali več dejavnosti, naštetih v prvem pododstavku.

2.   Podjetje v zahtevku za odobritev sporoči svoje ime, naslov, zmogljivost proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa ter po potrebi število proizvodnih obratov v državi članici, pri čemer navede naslov in proizvodno zmogljivost vsakega obrata.

3.   Podjetje, ki zahteva odobritev v okviru točke (d), prvega pododstavka odstavka 1 predloži dokaz, da ustreza opredelitvi iz člena 2(13) Uredbe 318/2006.

Člen 8

Obveznosti

1.   Da bi dobilo odobritev, se podjetje pisno zaveže:

(a)

da bo pristojnemu organu države članice takoj sporočilo vsako spremembo podatkov, določenih v členu 7(2);

(b)

da bo pristojnemu organu države članice dalo na razpolago evidence v skladu s členom 9 in prodajne cene, določene v skladu s členom 13;

(c)

da bo državi članici sporočilo informacije v skladu s členom 21;

(d)

da bo na zahtevo pristojnih organov države članice poslalo vsako informacijo ali dokazilo, potrebno za upravljanje ali nadzor.

2.   Odobritev se izda v obliki akta pristojnega organa, ki mu je priložen dokument s podpisom podjetja, ki prevzema obveznosti iz odstavka 1.

3.   Odobritev se prekliče, če se ugotovi, da en od pogojev iz odstavka 1 ni več izpolnjen. Odobritev se lahko prekliče med tržnim letom. Odvzem nima veljavnosti za nazaj.

Člen 9

Evidence

Pristojni organ države članice določi evidence, ki jih mora vsako podjetje, odobreno v skladu s členom 7 in 8, voditi v vseh svojih proizvodnih obratih, in tudi pogostost evidentiranja, ki se mora izvajati najmanj enkrat mesečno.

Te evidence podjetje hrani najmanj tri leta po tekočem letu, vsebujejo pa vsaj naslednje podatke:

(1)

količine prejete surovine z vsebnostjo sladkorja za sladkorno peso in trs, kot je ugotovljena ob dostavi podjetju;

(2)

po potrebi prejete končne proizvode ali polizdelke;

(3)

količine dobljenih končnih proizvodov in tudi količine stranskih proizvodov;

(4)

izgube zaradi predelave;

(5)

uničene količine in tudi utemeljitev za njihovo uničenje;

(6)

količine odpremljenih končnih proizvodov.

Člen 10

Nadzor

1.   Pristojni organ države članice v vsakem tržnem letu opravi nadzor pri vsakem odobrenem proizvajalcu in rafineriji.

2.   Namen nadzorov je prepričati se o točnosti in izčrpnosti podatkov, navedenih v evidenci iz člena 9 in sporočilih iz člena 21, zlasti z analizo skladnosti med količinami dobavljenih surovin in količinami dobljenih končnih proizvodov ter s primerjavo trgovinskih dokumentov ali drugih ustreznih dokumentov.

Nadzori vključujejo preverjanje točnosti merilnih instrumentov in laboratorijskih analiz, uporabljenih za kvantificiranje dobav surovin in njihove vključitve v proizvodnjo, dobljenih proizvodov in gibanj zalog.

Nadzori vključujejo preverjanje točnosti in izčrpnosti podatkov, uporabljenih za določitev povprečnih mesečnih prodajnih cen podjetja v skladu s členom 13(2).

Pri proizvajalcih sladkorja se nadzira tudi upoštevanje obveznosti plačila minimalne cene pridelovalcu sladkorne pese.

Nadzori najmanj enkrat na dve leti vključujejo tudi fizično preverjanje zalog.

3.   Če pristojni organi države članice predvidijo, da se nekateri elementi nadzora lahko izvajajo na vzorcu, mora ta vzorec zagotoviti zanesljivo in reprezentativno raven nadzora.

4.   Država članica lahko od odobrenih podjetij zahteva, da uporabijo storitve potrjevalca računov, katerega status je priznan v državi članici, za vzpostavitev potrjevanja podatkov, pripravljenih v podjetju, in zlasti podatkov o cenah iz člena 13.

5.   Za vsak nadzor se sestavi poročilo o nadzoru, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje natančno poročilo o različnih elementih nadzora. V tem poročilu so zlasti navedeni naslednji podatki:

(a)

datum nadzora in prisotne osebe;

(b)

nadzorovano obdobje in zadevne količine;

(c)

uporabljene tehnike nadzora in po potrebi navedbo metod vzorčenja;

(d)

izsledki nadzora in možni korekturni ukrepi;

(e)

oceno resnosti, obsega, stopnjo trajnosti in trajanje napak in ugotovljenih razlik ter tudi navedbo ostalih elementov, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcij.

Vsako poročilo o nadzoru se hrani v arhivu najmanj tri leta po letu opravljanja nadzora in sicer tako, da ga nadzorne službe Komisije zlahka uporabijo.

Člen 11

Sankcije

1.   Če pristojni organ države članice ugotovi razliko med fizičnimi zalogami in podatki v evidenci iz člena 9 ali neskladje med količinami surovin in dobljenimi končnimi proizvodi ali med ustreznimi dokumenti in prijavljenimi ali evidentiranimi podatki ali količinami, ugotovi ali po potrebi oceni dejanske količine proizvodnje in zalog za tekoče tržno leto in morebitna predhodna tržna leta.

Za vsako nezadostno prijavo, zaradi katere pride do neupravičenih finančnih koristi, se plača 500 EUR na tono neprijavljene količine.

2.   Če pristojni organ države članice ugotovi, da podjetje ni spoštovalo svojih obveznosti iz člena 8 in da manjkajo zadostna dokazila, da bi dosegli cilje nadzora iz člena 10(2), pristojni organ naloži sankcijo 500 EUR na tono za pavšalno količino končnih proizvodov, ki jo določi država članica glede na težo kršitve.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru, ko so ugotovljene razlike in neskladnosti nižje od 5 % količine končnih proizvodov, ki so prijavljeni, evidentirani in preverjeni ali so posledica opustitev ali samo administrativnih napak, če se sprejmejo korektivni ukrepi, ki naj bi preprečili ponavljanje teh pomanjkljivosti.

4.   Sankcije, predvidene v odstavku 1 in 2, se ne uporabljajo v primeru višje sile.

Člen 12

Sporočanje Komisiji

1.   Država članica sporoči Komisiji:

(a)

seznam odobrenih podjetij;

(b)

kvoto, dodeljeno vsakemu odobrenemu izvajalcu.

Ta sporočila se pošljejo najpozneje do 31. januarja vsakega tržnega leta. Za tržno leto 2006/2007 se prvo sporočilo pošlje do najpozneje 31. julija 2006.

Država članica v primeru odvzema odobritve takoj obvesti Komisijo.

2.   Država članica Komisiji najpozneje do 31. marca po zadevnem tržnem letu pošlje letno poročilo z navedbo števila opravljenih nadzorov v skladu s členom 10 in tudi pomanjkljivosti, ugotovljen pri vsakem nadzoru, ter nadaljnje postopke in izvedene sankcije.

POGLAVJE IV

CENE

Člen 13

Določanje povprečnih cen

1.   Podjetja, odobrena v skladu s členom 7 in 8 te uredbe, in tudi predelovalci, odobreni v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 318/2006, določijo vsak mesec za kvotni beli sladkor in izvenkvotni beli sladkor:

(a)

za predhodni mesec povprečno prodajno oziroma odkupno ceno ter ustrezno prodano oziroma odkupljeno količino;

(b)

za tekoči mesec in dva naslednja meseca, predvideno povprečno prodajno oziroma odkupno ceno in ustrezno količino, ki so določene v pogodbah ali drugih transakcijah.

Cena zadeva beli sladkor, nepakiran ob zapustitvi tovarne in kakovosti, kot je opredeljena v točki II Priloge I Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006.

2.   Da bi omogočila nadzore, določene v členu 10, odobrena podjetja hranijo najmanj tri leta po letu, ko so bili pripravljeni, podatke, uporabljene za določitev cen in količin iz odstavka 1 tega člena.

Člen 14

Obveščanje o cenah

Komisija vsako leto junija in decembra obvesti Upravljalni odbor o povprečni ceni za beli sladkor v prvi polovici tekočega tržnega leta in v drugi polovici predhodnega tržnega leta. Toda prve podatke je treba predložiti junija 2007 in ti zajemajo obdobje od 1. julija 2006 do 31. marca 2007.

Cena se razlikuje glede na kvotni in izvenkvotni beli sladkor.

Obveščanje temelji na ponderiranem povprečju cen, ki so jih podjetja določila v okviru člena 13(1)(a) in sporočila v skladu s členom 15.

Člen 15

Prehodne določbe za predložitev podatkov o cenah

Podjetja, odobrena v skladu s členom 7 in 8 te uredbe, in tudi predelovalci, odobreni v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 318/2006, najpozneje do 20. oktobra 2006, 20. januarja 2007, 20. aprila 2007 in 20. julija 2007 Komisiji pošljejo cene, določene v skladu s členom 13(1) te uredbe, za 3 predhodne mesece.

Postopek prejema, obdelave in shranjevanja podatkov v Komisiji je takšen, da zagotavlja zaupnost podatkov.

Drugi izvajalci v sektorju sladkorja in zlasti kupci lahko Komisiji sporočijo povprečno ceno sladkorja, pri čemer upoštevajo podrobna pravila, navedena v členu 13. Izvajalci navedejo svoje ime, naslov in naziv podjetja.

Člen 16

Dobavna pogodba

1.   Za uporabo člena 6(5) Uredbe (ES) št. 318/2006 se kot dobavna pogodba šteje pogodba, sklenjena med proizvajalcem sladkorja in prodajalcem sladkorne pese, ki sam prideluje sladkorno peso.

2.   Če proizvajalec del svoje proizvodnje prenese na naslednje tržno leto v skladu s členom 14 ali 19 Uredbe (ES) št. 318/2006, se kvota proizvajalca za navedeno tržno leto zmanjša za preneseno količino v smislu člena 6(5) zadevne uredbe.

3.   Samo pogodbe, sklenjene pred koncem vseh setev in v vsakem primeru:

pred 1. aprilom v Italiji, ali

pred 1. majem v drugih državah članicah,

se štejejo za predsetvene pogodbe.

Člen 17

Pribitki in odbitki

1.   Za uporabo pribitkov in odbitkov iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 318/2006 se minimalna cena kvotne pese iz odstavka 1 zadevnega člena za 0,1 % vsebnosti saharoze:

(a)

poviša za najmanj:

(i)

0,9 % za vsebnosti nad 16 % in do največ 18 %;

(ii)

0,7 % za vsebnosti nad 18 % in do največ 19 %;

(iii)

0,5 % za vsebnosti nad 19 % in do največ 20 %;

(b)

zniža za največ:

(i)

0,9 % za vsebnosti pod 16 % in do najmanj 15,5 %;

(ii)

1 % za vsebnosti pod 15,5 % in do najmanj 14,5 %;

Za sladkorno peso z vsebnostjo saharoze nad 20 % cena ne sme biti nižja od minimalne cene, prilagojene skladno s točko (a)(iii).

2.   Dobavne pogodbe in panožni sporazumi v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 318/2006 lahko poleg pribitkov in odbitkov iz odstavka 1 tega člena predvidijo:

(a)

nadaljnje pribitke za vsebnost saharoze nad 20 %;

(b)

nadaljnje odbitke za vsebnost saharoze pod 14,5 %.

Te pogodbe in panožni sporazumi lahko pri sladkorni pesi z vsebnostjo saharoze pod 14,5 % uvedejo opredelitev sladkorne pese, še primerne za predelavo v sladkor, če pogodbe in panožni sporazumi predvidevajo nadaljnje odbitke za vsebnost saharoze pod 14,5 %, vendar pa nad najnižjo vsebnostjo saharoze, določeno v navedeni opredelitvi.

Če opredelitev iz drugega pododstavka ni vključena v pogodbe in sporazume, lahko zadevna država članica to opredelitev določi. V tem primeru hkrati določi dodatne odbitke iz drugega odstavka.

POGLAVJE V

KVOTE

Člen 18

Dodatne kvote za sladkor

1.   Dodatne kvote za sladkor iz člena 8 Uredbe (ES) št. 318/2006 se lahko dodelijo samo proizvajalcem sladkorja, ki so jim bile kvote dodeljene v tržnem letu 2005/2006.

2.   Podjetje v svojem zahtevku navede, ali želi dobiti dodatno kvoto od tržnega leta 2006/2007 ali tržnega leta 2007/2008.

Kadar podjetju dodeli dodatno kvoto, država članica navede, od katerega tržnega leta naprej velja ta dodeljena kvota. Vendar kvote, dodeljene po 1. januarju 2007, začnejo veljati od tržnega leta 2007/2008 naprej.

Člen 19

Nadomestne kvote za izoglukozo

1.   Italija, Litva in Švedska dodelijo nadomestne kvote iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 za eno ali več od štirih tržnih let od 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010, da bi preprečile kakršno koli razlikovanje med zadevnimi izvajalci.

2.   Vsako zadevno podjetje plača enkratni znesek iz člena 9(3) Uredbe (ES) št. 318/2006 pred rokom, ki ga določi država članica in ki ne sme biti poznejši od 31. decembra tržnega leta, od katerega naprej je bila kvota dodeljena.

Če enkratni znesek ni plačan najpozneje do datuma iz pododstavka 1, se dodatne kvote za izoglukozo ne štejejo za dodeljene zadevnemu podjetju.

Člen 20

Dodelitev pridelkov sladkorne pese

Sladkor, ekstrahiran iz sladkorne pese, posejane v danem tržnem letu, se dodeli naslednjemu tržnemu letu.

Vendar se lahko Italija, Španija in Portugalska ob upoštevanju ustreznega sistema nadzora odločijo, da se sladkor, ekstrahiran iz sladkorne pese, posejane jeseni v danem tržnem letu, dodeli tekočemu tržnemu letu.

Španija, Italija in Portugalska obvestijo Komisijo o svoji odločitvi v okviru tega člena najpozneje do 30. septembra 2006.

Člen 21

Sporočanje proizvodnje in zalog

1.   Vsak odobreni proizvajalec sladkorja ali rafinerija sporoči do 20. dne v mesecu pristojnemu organu države članice, v kateri je potekala proizvodnja ali rafiniranje, skupne količine sladkorjev in sirupov, izražene kot beli sladkor, iz člena 2(1)(a), (b), (c) in (d):

ki so v njegovi lasti ali jih pokriva jamstvo, in

ki so bile skladiščene v prostem pretoku na ozemlju Skupnosti ob koncu predhodnega meseca.

Te količine se razčlenijo po državah članicah, v katerih so bile skladiščene, na:

sladkor, ki ga je proizvedlo navedeno podjetje, z navedbo kvotnih in izvenkvotnih količin, ali prenesenih v skladu s členom 14 ali 19 Uredbe (ES) št. 318/2006,

druge sladkorje.

2.   Vsaka država članica do konca drugega naslednjega meseca Komisiji sporoči podatke o skupni količini sladkorja, ki jo na koncu meseca skladiščijo podjetja iz odstavka 1, razčlenjene po vrstah sladkorja, kot je navedeno v drugem pododstavku zadevnega odstavka.

Če skladišče ni v državi članici, ki je podatke sporočila Komisiji, ampak v drugi, slednja prvo do konca naslednjega meseca obvesti o količinah, skladiščenih na njenem ozemlju, ter o krajih, kjer so shranjene.

3.   Vsak odobreni proizvajalec izoglukoze ali inulinskega sirupa pristojnemu organu države članice, v kateri je potekala proizvodnja, do 30. novembra sporoči količine izoglukoze, izražene kot suha snov, ali inulinskega sladkorja, izražene kot beli sladkor, ki so bile v njegovi lasti ali so bile ob koncu predhodnega tržnega leta skladiščene v prostem pretoku na ozemlju Skupnosti, razčlenjene na:

(a)

izoglukozo ali inulinski sirup, ki ga je proizvedlo navedeno podjetje, z navedbo kvotnih in izvenkvotnih količin, ali prenesenih v skladu s členom 14 ali 19 Uredbe (ES) št. 318/2006; in

(b)

drugo.

Države članice Komisiji do 31. decembra sporočijo podatke o količinah izoglukoze in inulinskega sladkorja, shranjenih ob koncu predhodnega tržnega leta, razčlenjene, kot je določeno v prvem pododstavku.

4.   Vsako podjetje, ki proizvaja izoglukozo, do 15. dne vsakega meseca državi članici, na katere ozemlju je potekala proizvodnja, sporoči količine izoglukoze, izražene kot suha snov, ki so bile dejansko proizvedene v predhodnem mesecu.

Države članice ugotovijo proizvodnjo izoglukoze vsakega posameznega podjetja za vsak mesec in podatke sporočijo Komisiji do konca drugega naslednjega meseca.

Količine, proizvedene v postopku aktivnega oplemenitenja, se sporočijo ločeno.

Člen 22

Bilance preskrbe

1.   Za vsako tržno leto se izdelajo bilanca preskrbe s sladkorjem, izoglukozo in inulinskim sirupom v Skupnosti. Bilance se konsolidirajo ob koncu naslednjega tržnega leta.

2.   Države članice za podjetje na svojem ozemlju določijo začasne količine proizvodnje sladkorja in inulinskega sirupa za tekoče tržno leto in jih Komisiji sporočijo pred 1. marcem. Proizvodnja sladkorja se navede po posameznih mesecih.

Za francoska departmaja Guadeloupe in Martinique ter za Španijo v zvezi s trsnim sladkorjem se ta začasna proizvodnja določi in sporoči do 1. julija.

3.   Države članice Komisiji do 1. junija sporočijo podatke o območjih in količini proizvodnje pese za proizvodnjo sladkorja, alkohola oziroma drugih proizvodov ter cikorije za proizvodnjo inulinskega sirupa za tekoče tržno leto ter predvidevanja za te proizvode za naslednje leto.

4.   Vsaka država članica do 30. novembra določi in sporoči Komisiji podatke o dejanski proizvodnji sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa za predhodno tržno leto po posameznih podjetjih, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Proizvodnja sladkorja se razčleni po mesecih.

5.   Če je treba podatke o dejanski proizvodnji sladkorja spremeniti na osnovi podatkov, sporočenih po odstavku 4, se razlika upošteva pri določitvi dejanske proizvodnje v tržnem letu, v katerem se je ugotovila razlika.

POGLAVJE VI

JAVNA INTERVENCIJA

Razdelek 1

Ponudba za intervencijo

Člen 23

Ponudba

1.   Ponudba se vloži pisno intervencijski agenciji države članice, na območju katere se nahaja sladkor v trenutku ponudbe.

2.   Ponudba intervencijski agenciji je sprejemljiva samo, če jo odobreni proizvajalec v skladu s členoma 7 in 8 vloži za sladkor svoje kvotne proizvodnje za tekoče tržno leto, ki je v času ponudbe skladiščen ločeno na kraju skladiščenja skladno s členom 24.

3.   Države članice lahko za posamezno tržno leto v intervencijo sprejmejo samo največjo količino, ki je za vsako državo navedena v Prilogi. Če ponudbe intervenciji presegajo največjo količino, pristojni organ države članice uporabi enotni koeficient znižanja za ponudbe, tako da je sprejeta skupna količina enaka razpoložljivi količini.

4.   Pred začetkom vsakega tržnega leta Komisija spremeni količine, določene v Prilogi k tej uredbi, na podlagi prilagoditev iz člena 10 Uredbe (ES) št. 318/2006 in v okviru skupne količine, določene v členu 18(2) zadevne uredbe.

Količine, določene v Prilogi k tej uredbi bodo po potrebi spremenjene v zadnji četrtni vsakega tržnega leta glede na neizkoriščene količine po postopku iz člena 39 Uredbe (ES) št. 318/2006 in v okviru skupne določene količine iz člena 18(2) zadevne uredbe.

Člen 24

Odobritev kraja skladiščenja

1.   Odobritev se podeli na zahtevo proizvajalca intervencijske agencije za vsak kraj skladiščenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

je prilagojen je za skladiščenje sladkorja;

(b)

se nahaja na kraju, ki nudi prevozne možnosti, potrebne za odvoz sladkorja iz skladišča;

(c)

omogoča ločeno skladiščenje količin, oddanih v intervencijo.

Intervencijske agencije lahko zahtevajo dodatne pogoje.

2.   Odobritev za kraj skladiščenja se izda za skladiščenje nepakiranega sladkorja ali za skladiščenje pakiranega sladkorja. Določa količinsko omejitev skladiščenja, ki ustreza najmanj 50-kratniku dnevne zmogljivosti za odvoz sladkorja, za katero prosilec jamči, da jo bo dal na voljo intervencijski agenciji. V odobritvi je navedena skupna količina, za katero je izdana, in dnevna zmogljivost za odvoz sladkorja.

3.   Sladkor se skladišči tako, da je določljiv in dostopen. Kadar je pakiran, mora biti zložen na palete, razen če je pakiran v „velikih vrečah“.

4.   Intervencijska agencija odvzame odobritev, če se ugotovi, da eden od pogojev iz odstavkov 1, 2 in 3 ni izpolnjen. Odobritev se lahko odvzame med tržnim letom. Odvzem nima veljavnosti za nazaj.

Člen 25

Minimalna kakovost sladkorja

1.   Sladkor, ponujen za intervencije, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

proizveden je moral biti v okviru kvote v istem tržnem letu, v katerem je dana ponudba;

(b)

mora biti v kristalni obliki.

2.   Beli sladkor, ponujen za intervencije, mora biti tudi ustrezne in primerne tržne kakovosti, prosto tekoč, z vsebnostjo vlage največ 0,06 %.

3.   Surovi sladkor, ponujen za intervencije, mora biti ustrezne in primerne tržne kakovosti, njegov donos, izračunan na osnovi točke III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006 pa mora znašati najmanj 89 %.

Surovi trsni sladkor mora imeti varnostni faktor največ 0,30.

Surovi pesni sladkor mora imeti:

pH vrednost najmanj 7,9 v trenutku sprejema ponudbe,

vsebnost invertnega sladkorja, ki ne presega 0,07 %,

temperaturo, ki ne predstavlja tveganja, da bi se kakovost poslabšala,

varnostni faktor, ki ne presega 0,45, ko znaša stopnja polarizacije 97 ali več, ali vsebnost vlage največ 1,4 %, ko znaša stopnja polarizacije manj kot 97.

Varnostni faktor se izračuna tako, da se odstotek vsebnosti vlage zadevnega sladkorja deli z razliko med 100 in stopnjo polarizacije tega sladkorja.

Člen 26

Serija

Ves sladkor, ponujen za intervencijo, se odda v obliki serij.

Za potrebe tega razdelka pomeni „serija“ minimalno količino 2 000 ton sladkorja enotne kakovosti, v enaki vrsti embalaže in z enakim mestom skladiščenja.

Člen 27

Vsebina ponudbe

1.   Ponudbe intervencijski agenciji vsebujejo:

(a)

ime in naslov ponudnika;

(b)

kraj skladiščenja, v katerem je sladkor skladiščen v trenutku ponudbe;

(c)

zmogljivost za odvoz ponujenega sladkorja;

(d)

neto količino ponujenega sladkorja;

(e)

vrsto in kakovost ponujenega sladkorja ter tržno leto, v katerem je bil proizveden;

(f)

vrsto embalaže sladkorja.

2.   Intervencijska agencija lahko zahteva dodatne podatke.

3.   Ponudbi morajo ponudniki priložiti izjavo, s katero potrjujejo, da zadevni sladkor ni bil že prej odkupljen za intervencijo, da je sladkor v njihovi lasti in da izpolnjuje zahteve iz člena 25(1)(a).

Člen 28

Pregled ponudb

1.   Ponudbe ostanejo v veljavi tri tedne po dnevu vložitve. V tem obdobju je mogoče s soglasjem intervencijske agencije ponudbe umakniti.

2.   Intervencijska agencija pregleda ponudbe. Ponudbe sprejme najpozneje do konca obdobja iz odstavka 1. Intervencijska agencija zavrne ponudbe, če pregled pokaže, da kateri izmed pogojev ni izpolnjen.

Razdelek 2

Skladiščenje

Člen 29

Pogodba o skladiščenju

1.   Pogodbe o skladiščenju, ki jih morajo skleniti ponudniki in intervencijske agencije pred sprejemom ponudbe, se sklenejo za nedoločen čas.

Pogodbe o skladiščenju začnejo veljati pet tednov po datumu sprejema ponudbe in potečejo na koncu 10-dnevnega obdobja, v katerem je zaključen odvoz zadevne količine sladkorja iz skladišča.

Za namene tega člena „10-dnevno obdobje“ pomeni eno od naslednjih obdobij koledarskega leta; od prvega do desetega, od enajstega do dvajsetega ali od enaindvajsetega do konca meseca.

2.   Pogodbe o skladiščenju določajo zlasti:

(a)

da pogodba poteče pod pogoji, določenimi v tej uredbi, z najmanj 10-dnevnim odpovednim rokom;

(b)

višino stroškov skladiščenja, ki jih nosi intervencijska agencija.

3.   Intervencijska agencija nosi stroške skladiščenja od začetka 10-dnevnega obdobja, v katerem začne veljati pogodba iz odstavka 2, do poteka pogodbe o skladiščenju.

4.   Stroški skladiščenja ne smejo presegati 0,48 EUR na tono in 10-dnevno obdobje.

5.   Pogodbe o skladiščenju potečejo ob koncu odvoza sladkorja, določenega v členu 50.

Člen 30

Prenos lastništva

1.   Lastništvo nad sladkorjem, ki je predmet pogodbe o skladiščenju, se prenese ob plačilu zadevnega sladkorja.

2.   Prodajalec ostaja do odvoza sladkorja iz skladišča odgovoren za kakovost sladkorja iz odstavka 1 in embalažo, v kateri je bil sladkor sprejet v intervencijo.

Člen 31

Kakovost in embalaža

1.   Če se ugotovi, da kakovost določene količine sladkorja ne ustreza zahtevam iz člena 25, mora prodajalec zadevno količino nemudoma nadomestiti z enako količino sladkorja ustrezne kakovosti, ki je skladiščen na istem kraju skladiščenja ali pa na drugem mestu, ki ima dovoljenje za intervencijske namene, v skladu s členom 24.

2.   Če je sladkor skladiščen in če se ugotovi, da embalaža ne ustreza več zahtevam, intervencijska agencija zahteva od prodajalca, da nadomesti embalažo z embalažo primerne kakovosti.

Razdelek 3

Pogoji odkupa v intervencijo

Člen 32

Odkupna cena in kakovost belega sladkorja

1.   Intervencijska odkupna cena belega sladkorja znaša:

505,52 EUR na tono v tržnem letu 2006/2007;

433,20 EUR na tono v tržnem letu 2007/2008;

323,52 EUR na tono v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010.

2.   Beli sladkor se razvršča v štiri kategorije:

(a)

kategorija 1: sladkor, ki je boljše kakovosti od standardne;

(b)

kategorija 2: sladkor, ki je kakovosti, kot je določena v točki II Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006;

(c)

kategorija 3 in 4: sladkor, ki je slabše kakovosti od standardne.

3.   Sladkor kategorije 1 ima naslednje značilnosti:

(a)

ustrezne in primerne tržne vrednosti, suh, v homogenih kristalih, prosto tekoč;

(b)

najvišja dovoljena vsebnost vlage: 0,06 %;

(c)

najvišja dovoljena vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;

(d)

skupno število točk ni večje od 8 ali:

šest za vsebnost pepela,

štiri za tip barve, ki se izračuna na podlagi metode, ki jo uporablja Inštitut za kmetijsko tehnologijo in industrijo sladkorja Brunswick, v nadaljnjem besedilu imenovana „metoda Brunswick“,

tri za barvo raztopine, ki se izračuna na podlagi metode Icumsa.

Ena točka ustreza:

(a)

0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode Icumsa pri 28o Brix;

(b)

0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Brunswick;

(c)

7,5 enote za barvo raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Icumsa.

4.   Sladkor kategorije 3 ima naslednje značilnosti:

(a)

ustrezne in primerne tržne vrednosti, suh, v homogenih kristalih, prosto tekoč;

(b)

najnižja dovoljena polarizacija: 99,7o S;

(c)

najvišja dovoljena vsebnost vlage: 0,06 %;

(d)

najvišja dovoljena vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;

(e)

tip barve: največ št. 6, ki se izračuna z uporabo metode Brunswick.

5.   V kategorijo 4 spada sladkor, ki ne spada v kategorije 1, 2 in 3.

6.   Odkupna cena, določena v odstavku 1, se:

(a)

zniža za 7,30 EUR na tono, če spada sladkor v kategorijo 3;

(b)

zniža za 13,10 EUR na tono, če spada sladkor v kategorijo 4.

Člen 33

Odkupna cena surovega sladkorja

1.   Intervencijska odkupna cena surovega sladkorja znaša:

397,44 EUR na tono v tržnem letu 2006/2007;

359,04 EUR na tono v tržnem letu 2007/2008;

268,16 EUR na tono v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010.

2.   Odkupna cena, določena v odstavku 1:

(a)

se poviša, če je donos sladkorja višji od 92 %;

(b)

se zniža, če je donos sladkorja nižji od 92 %.

3.   Višina povišanja ali znižanja, izražena v eurih na tono, je enaka razliki med intervencijsko ceno za surovi sladkor in intervencijsko ceno, pomnoženo s koeficientom. Ta koeficient se izračuna tako, da se donos zadevnega surovega sladkorja deli z 92 %.

4.   Donos surovega sladkorja se izračuna v skladu s točko III Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2006.

Člen 34

Rok plačila

Intervencijska agencija najpozneje v 120 dneh od dneva sprejetja ponudbe izvrši plačilo, če je bila preverjena teža in kakovost ponujenih serij v skladu z razdelkom 4.

Razdelek 4

Nadzor

Člen 35

Jemanje vzorcev za nadzor kakovosti

V roku iz člena 34 se odvzamejo štirje vzorci za analizo, ki jo opravijo izvedenci, ki imajo dovoljenje pristojnih organov države članice, ali izvedenci, o katerih sta se sporazumela intervencijska agencija in prodajalec. Vsaka pogodbena stranka dobi en vzorec. Ostala dva vzorca hrani izvedenec ali laboratorij, ki ima dovoljenje pristojnih organov.

Vsak vzorec se analizira dvakrat, pri čemer se srednja vrednost obeh rezultatov upošteva kot rezultat analize zadevnega vzorca.

Člen 36

Razhajanja glede kakovosti

1.   Če se rezultati analiz, ki jih opravita prodajalec in kupec v skladu s členom 35, razhajajo, o kategoriji zadevnega sladkorja odloča aritmetična sredina dveh dobljenih rezultatov:

pri sladkorju kategorije 1, največ eno točko za vsako od značilnosti iz člena 32(1)(d);

pri sladkorju kategorije 2, največ dve točki za vsako od značilnosti, ki služi za definiranje te kategorije, v kolikor gre za značilnosti, ki se določajo s točkami,

Na zahtevo katere od pogodbenih strank izvede laboratorij iz prvega pododstavka člena 35 arbitražno analizo. V tem primeru se sprejme aritmetična sredina rezultata arbitražne analize in rezultata analize prodajalca ter kupca, ki je bližja rezultatu arbitražne analize.

Omenjena srednja vrednost je odločilna za določitev kategorije zadevnega sladkorja. Če je rezultat arbitražne analize točno na sredini med rezultatoma analiz prodajalca in kupca, je zgolj arbitražna analiza odločilna za določitev kategorije zadevnega sladkorja.

2.   Če je razlika med rezultati analiz, ki ju opravita prodajalec in kupec v skladu s členom 35, večja od tiste, navedene v prvi ali drugi alinei prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, arbitražno analizo izvede po potrebi laboratorij, ki ga odobrijo pristojni organi. V tem primeru se uporabi postopek iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena.

3.   Pri sporih v zvezi z zgornjo mejo za tip barve sladkorja kategorije 3, polarizacijo, vsebnostjo vlage ali vsebnostjo invertnega sladkorja se uporablja postopek iz odstavkov 1 in 2.

Vendar se razlike iz odstavka 1 nadomestijo z:

1,0 enote za tip barve pri sladkorju kategorije 3,

0,2° S za polarizacijo,

0,02 % za vsebnost vlage,

0,01 % za vsebnost invertnega sladkorja.

4.   Če se po uporabi člena 35 pojavijo spori glede donosa odkupljenega surovega sladkorja, izvede laboratorij arbitražno analizo iz prvega pododstavka zadevnega člena. V tem primeru se sprejme aritmetična sredina rezultata arbitražne analize in tistega rezultata analize prodajalca ter kupca, ki je bližja rezultatu arbitražne analize.

Omenjena srednja vrednost je odločilna za določitev donosa zadevnega surovega sladkorja. Če je rezultat arbitražne analize točno na sredini med rezultatoma analiz prodajalca in kupca, je zgolj arbitražna analiza odločilna za določitev donosa zadevnega surovega sladkorja.

5.   Stroške arbitražne analize iz drugega pododstavka odstavka 1 nosi tista pogodbena stranka, ki je spodbijala rezultat analize.

Stroške arbitražne analize iz odstavka 2 prevzameta intervencijska agencija in prodajalec v enakih deležih.

Stroške arbitražne analize iz odstavka 3 nosi tista pogodbena stranka, ki je spodbijala rezultat analize iz člena 35.

Člen 37

Nadzor kraja skladiščenja

Organ, pristojen za nadzor, izvaja nenapovedane preglede na kraju skladiščenja v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 2148/96 (6).

Člen 38

Preverjanje teže in s tem povezani stroški

1.   Izvedenci iz člena 35 preverijo težo prodanega sladkorja.

Prodajalec sprejme vse ustrezne ukrepe, da omogoči izvedencem preverjanje teže in odvzem vzorcev.

2.   Stroške preverjanja teže nosi prodajalec.

3.   Stroške izvedencev, ki preverjajo težo in odvzamejo vzorce, nosi intervencijska agencija.

4.   Količina se lahko ugotovi na podlagi evidence zalog, ki mora ustrezati strokovnim zahtevam in zahtevam intervencijske agencije, če:

(a)

evidenca zalog prikazuje težo, ugotovljeno s tehtanjem, in kakovost v času tehtanja, ki ni bilo opravljeno pred več kot desetimi meseci;

(b)

skladiščnik izjavi, da ponujena serija v celoti ustreza podatkom iz evidence zalog;

(c)

je kakovost, ugotovljena v času tehtanja, enaka kakovosti reprezentativnih vzorcev.

Razdelek 5

Intervencijska prodaja

Člen 39

Prodaja

1.   Intervencijske agencije prodajajo sladkor šele potem, ko je bila sprejeta odločitev o prodaji skladno s postopkom iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 318/2006.

2.   Prodaja sladkorja pod pogoji iz člena 18(3) Uredbe (ES) št. 318/2006 poteka na podlagi javnega razpisa ali kakšnega drugega postopka prodaje.

3.   V sklepu o objavi javnega razpisa se določijo pogoji javnega razpisa, vključno z namenom uporabe sladkorja, ki se prodaja.

Za namene tega razdelka „namen uporabe“ pomeni:

(a)

živalsko krmo;

(b)

izvoz;

(c)

ostali nameni, ki se določijo po potrebi.

Namen postopka javnega razpisa je, da se določi prodajna cena, višina denaturacijske premije ali višina izvoznega nadomestila.

4.   Pogoji javnega razpisa morajo zagotavljati enak dostop in obravnavanje vseh zainteresiranih strank, ne glede na to, kje v Skupnosti imajo svoj sedež.

Člen 40

Obvestilo o javnem razpisu

1.   Javni razpis izda zadevna intervencijska agencija za količino sladkorja, ki jo hrani.

2.   Vsaka zadevna intervencijska agencija sestavi obvestilo o javnem razpisu, ki ga objavi najmanj osem dni pred začetkom roka, določenega za oddajo ponudb.

Intervencijska agencija pošlje pred objavo obvestilo o javnem razpisu in vse njegove spremembe Komisiji.

3.   Obvestilo o javnem razpisu mora vsebovati zlasti:

(a)

ime in naslov intervencijske agencije, ki izdaja javni razpis;

(b)

pogoje postopka javnega razpisa;

(c)

rok za oddajo ponudb;

(d)

razpisane serije sladkorja in za vsako serijo:

referenčno številko,

količino,

kakovost zadevnega sladkorja,

vrsto embalaže,

lokacijo skladišča, kjer je sladkor skladiščen,

stopnjo dobave,

morebitne možnosti skladišča za nakladanje na prevozna sredstva za rečni, morski ali železniški transport.

Za namene uporabe tega razdelka pomeni „serija“ količino sladkorja enotne kakovosti, v enaki vrsti embalaže in skladiščeno na istem mestu. Najnižja ponudba za vsak delni javni razpis je 250 ton.

4.   Intervencijska agencija sprejme vse potrebne ukrepe, da omogoči zainteresiranim strankam, ki želijo pregledati ponujeni sladkor, da to tudi storijo.

Člen 41

Javni razpis

1.   Dodelitev posla uspešnim ponudnikom se šteje kot sklenitev prodajne pogodbe za dodeljeno količino sladkorja. Odločitev o dodelitvi se sprejme na podlagi naslednjih pogojev iz javnega razpisa:

(a)

cene, ki jo mora plačati uspešni ponudnik;

(b)

višine denaturacijske premije;

(c)

višine izvoznega nadomestila.

2.   Cena, ki jo plača uspešni ponudnik, je tista, ki je navedena:

(a)

v ponudbi, v primeru iz odstavka 1(a);

(b)

v razpisnih pogojih, v primeru iz odstavka 1(b) in (c).

Člen 42

Razpisni pogoji

1.   Ob sprejemanju odločitve o objavi javnega razpisa se določijo naslednji pogoji razpisa:

(a)

celotna količina ali količine, ki se razpisujejo;

(b)

namen uporabe;

(c)

rok za oddajo ponudb;

(d)

cena, ki jo plača uspešni ponudnik, če je sladkor namenjen za živalsko krmo ali izvoz.

2.   Ob odločanju glede odprtja javnega razpisa se lahko določijo tudi dodatni pogoji, zlasti:

(a)

najnižja dovoljena cena sladkorja, ki se daje v promet za drugačne namene kot za živalsko krmo ali izvoz;

(b)

najvišji znesek za denaturacijsko premijo ali izvozno nadomestilo;

(c)

najmanjša dovoljena količina na ponudnika ali na serijo;

(d)

največja dovoljena količina na ponudnika ali na serijo;

(e)

posebno obdobje veljavnosti potrdila o denaturacijski premiji ali izvoznega dovoljenja.

Člen 43

Stalni razpis

1.   Če položaj na trgu sladkorja Skupnosti to dovoljuje, se lahko izda stalni razpis.

V času veljavnosti stalnega razpisa se izdajo delni razpisi.

2.   Obvestilo o stalnem razpisu se objavi samo za namene njegove izdaje. Objavljeni razpis se lahko spremeni ali nadomesti v času veljavnosti stalnega razpisa. Spremeni ali nadomesti se, če se spremenijo pogoji razpisnega postopka v času veljavnosti razpisa.

Člen 44

Predložitev ponudb

1.   Ponudbe se predložijo intervencijski agenciji v elektronski obliki.

2.   V ponudbi se navedejo:

(a)

javni razpis, na katerega se ponudba nanaša;

(b)

ime in naslov ponudnika;

(c)

številka serije;

(d)

količina, na katero se ponudba nanaša;

(e)

na tono, odvisno od primera, izražene v evrih do dveh decimalnih mest:

predlagana cena brez notranjih dajatev,

višina predlagane denaturacijske premije,

višina predlaganega izvoznega nadomestila.

Intervencijska agencija lahko zahteva dodatne podatke.

3.   Za ponudbo, ki se nanaša na več serij, se šteje, da vsebuje toliko ponudb, kakor je serij, na katere se nanaša.

4.   Ponudba je veljavna samo, če:

(a)

se pred potekom roka za vlaganje ponudb predloži dokazilo, da je bila položena varščina v višini 200 EUR na tono sladkorja;

(b)

vsebuje izjavo ponudnika, s katero se zavezuje, da bo za količino sladkorja, za katero bo morebiti prejel denaturacijsko premijo ali izvozno nadomestilo:

zaprosil za potrdilo o denaturacijski premiji in položil varščino, ki se zahteva v tej zvezi, kadar se razpisni postopek nanaša na sladkor, namenjen za živalsko krmo,

zaprosil za izvozno dovoljenje in položil varščino, ki se zahteva v tej zvezi, kadar se razpisni postopek nanaša na sladkor, namenjen za izvoz.

5.   V ponudbi se lahko določi, da se lahko šteje kot vložena samo, če se dodelitev:

(a)

nanaša na celotno količino ali en določen del v ponudbi navedene količine;

(b)

izvrši najpozneje do določene ure in datuma, ki ju navede ponudnik.

6.   Ponudbe, ki niso vložene v skladu z odstavki od 1 do 5, ali pa vsebujejo pogoje, ki se razlikujejo od tistih iz javnega razpisa, se ne upoštevajo.

7.   Vložene ponudbe ni več mogoče umakniti.

Člen 45

Ocenjevanje ponudb

1.   Ponudbe oceni intervencijska agencija na sestanku za zaprtimi vrati. Osebe, ki so prisotne pri ocenjevanju ponudb, so zavezane k varovanju tajnosti.

2.   O vloženih ponudbah je treba nemudoma obvestiti Komisijo.

Člen 46

Določanje zneskov

Če pogoji javnega razpisa ne predvidevajo najnižje dovoljene cene ali najvišjega dovoljenega zneska za denaturacijsko premijo ali izvozno nadomestilo, se le-ti določijo po ocenitvi ponudb, zlasti ob upoštevanju tržnih pogojev in možnosti prodaje, v skladu s členom 39(2) Uredbe št. 318/2006. Sklene pa se lahko tudi, da se sladkor ne dodeli.

Člen 47

Dodelitev

1.   Razen v primerih, kadar se sklene, da se sladkor skladno z javnim razpisom ali delnim javnim razpisom ne dodeli, in brez vpliva na odstavka 2 in 3 tega člena, se sladkor dodeli vsakemu ponudniku, katerega ponudba ni nižja od najnižje dovoljene cene ali višja od najvišjega dovoljenega zneska denaturacijske premije ali izvoznega nadomestila.

2.   Pri isti seriji se sladkor dodeli tistemu ponudniku, ki ponudi najvišjo ceno ali najnižji znesek za denaturacijsko premijo ali izvozno nadomestilo.

Če omenjena ponudba ne zajema celotne serije, se preostanek dodeli ostalim ponudnikom glede na cenovni znesek njihove ponudbe, začenši z naslednjo najvišjo ceno ali naslednjo najnižjo denaturacijsko premijo ali izvoznim nadomestilom.

3.   Če več ponudnikov ponudi enako ceno ali enak znesek za denaturacijsko premijo ali izvozno nadomestilo za eno serijo ali en del serije, intervencijska agencija dodeli zadevno količino na enega od naslednjih načinov:

(a)

v razmerju glede na količine, navedene v zadevnih ponudbah;

(b)

jo razdeli med ponudnike v skladu z njihovim soglasjem;

(c)

z žrebom.

Člen 48

Pravice in obveznosti, izhajajoče iz dodelitve posla

1.   Kadar je sladkor namenjen za živalsko krmo, se z dodelitvijo posla:

(a)

pridobi pravica do izdaje potrdila o denaturacijski premiji za količino, za katero je bila dodeljena denaturacijska premija, kjer se zlasti navede premija, ki je bila navedena v ponudbi;

(b)

naloži obveznost, da se pri intervencijski agenciji, pri kateri je bila ponudba vložena, zaprosi za potrdilo za omenjeno količino.

2.   Kadar je sladkor namenjen za izvoz, se z dodelitvijo posla:

(a)

pridobi pravica do izdaje izvoznega dovoljenja za količino, za katero je bilo dodeljeno izvozno nadomestilo, kjer se zlasti navede izvozno nadomestilo, in v primeru belega sladkorja, kategorija iz obvestila o razpisu;

(b)

naloži obveznost, da se v primeru belega sladkorja pri intervencijski agenciji, pri kateri je bila ponudba vložena, zaprosi za dovoljenje za navedeno količino in kategorijo.

3.   V 18 dneh po dnevu, ko poteče rok za vložitev ponudb, se morajo izvršiti pravice in izpolniti obveznosti.

4.   Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dodelitve sladkorja, niso prenosljive.

Člen 49

Izjava o dodelitvi posla

1.   Intervencijska agencija pošlje vsem uspešnim ponudnikom izjave o dodelitvi posla in obvesti vse ponudnike o rezultatu njihove udeležbe v razpisnem postopku.

2.   Izjave o dodelitvi posla vsebujejo najmanj:

(a)

javni razpis, na katerega se ponudba nanaša;

(b)

številko serije in dodeljeno količino;

(c)

ceno, višino denaturacijske premije ali višino izvoznega nadomestila, odvisno od primera, ki se je upoštevala za dodeljeno količino.

Člen 50

Prevzem odkupljenega sladkorja

1.   Razen v primerih višje sile se odkupljeni sladkor prevzame iz skladišča najpozneje v štirih tednih po datumu prejetja izjave o dodelitvi iz člena 49. Uspešni ponudnik se lahko z intervencijsko agencijo dogovori, da sklene s skladiščem, v katerem se sladkor nahaja, pogodbo o skladiščenju za omenjeno obdobje.

Če pride pri odvozu iz skladišča do tehničnih težav, lahko intervencijska agencija določi daljše obdobje za odvoz nekaterih serij iz skladišča.

2.   V primeru višje sile določi intervencijska agencija ukrepe, ki jih smatra za potrebne glede na okoliščine, na katere se sklicuje uspešni ponudnik.

Člen 51

Odpremni nalog

1.   Uspešni ponudnik ne sme prevzeti odkupljenega sladkorja iz skladišča ali skleniti pogodbe o skladiščenju iz člena 50(1), dokler za dodeljeno količino ni izdan odpremni nalog.

Odpremni nalog se lahko izda tudi za del omenjene količine.

Odpremni nalog izda intervencijska agencija na zahtevo zainteresirane stranke.

2.   Intervencijska agencija izda odpremni nalog samo, če se dokaže, da je uspešni ponudnik položil varščino, s katero jamči za plačilo cene za dodeljeni sladkor v dogovorjenem roku, ali da je predložil prenosni vrednostni papir.

Varščina ali prenosni vrednostni papir morata ustrezati ceni, ki jo mora uspešni ponudnik plačati za količino sladkorja, za katero je bil zaprošen odpremni nalog.

Člen 52

Plačilo

1.   Plačilo za dodeljeni sladkor se izvrši na račun intervencijske agencije najpozneje na trideseti dan, ki sledi dnevu izdaje odpremnega naloga.

2.   Razen v primeru višje sile se varščina iz člena 51(2) sprosti samo za tisto količino, za katero je uspešni ponudnik izvršil plačilo na račun intervencijske agencije v roku iz odstavka 1 tega člena. Varščina se nemudoma sprosti.

3.   V primeru višje sile določi intervencijska agencija ukrepe, ki jih smatra za potrebne glede na okoliščine, na katere se sklicuje uspešni ponudnik.

Člen 53

Prenos lastništva

1.   Lastništvo nad sladkorjem, ki je bil dodeljen v okviru razpisnega postopka, se prenese v trenutku, ko se sladkor prevzame iz skladišča.

2.   Vendar pa se intervencijska agencija in uspešni ponudnik lahko dogovorita za drugačen prenos lastništva. Če sta intervencijska agencija in uspešni ponudnik sklenila dogovor skladno s členom 50(1), lahko skupaj določita trenutek prenosa lastništva.

3.   Dogovor o prenosu lastništva velja samo, če je sklenjen v pisni obliki.

Člen 54

Določitev kategorije ali donosa

Za določitev kategorije ali donosa zadevnega sladkorja ob prevzemu iz skladišča se uporabljata člen 35 in 36.

Vendar pa se pogodbeni strani po dodelitvi posla lahko dogovorita, da se kategorija ali donos, ugotovljen, ko je intervencijska agencija odkupila sladkor, uporablja tudi za sladkor, ki se prodaja na podlagi javnega razpisa.

Člen 55

Prilagoditev cene sladkorja

1.   Če uporaba člena 35 in 36 kaže, da je beli sladkor nižje kategorije od tiste, ki je bila navedena v javnem razpisu, se cena tega sladkorja za namene uporabe iz drugega pododstavka člena 39(3)(b) in (c) prilagodi z uporabo člena 32(6).

2.   Če se ugotovi, da beli sladkor, namenjen za izvoz, ni takšne kategorije, kakor je bila tista v javnem razpisu, se kategorija v izvoznem dovoljenju popravi.

3.   Če uporaba člena 35 in 36 kaže, da donos surovega sladkorja ni takšen, kot je bil naveden v javnem razpisu:

(a)

se cena sladkorja prilagodi v skladu s členom 33;

(b)

se znesek denaturacijske premije ali izvoznega nadomestila prilagodi tako, da se pomnoži s koeficientom, ki je enak ugotovljenemu donosu, in deli z donosom, navedenim v javnem razpisu.

Člen 56

Sprostitev varščine

1.   Razen v primeru višje sile se razpisna varščina sprosti samo za tisto količino, za katero:

(a)

uspešni ponudnik:

po izpolnitvi pogojev zaprosi za potrdilo o denaturacijski premiji ali izvozno dovoljenje,

v skladu s členom 51(2) položi varščino ali predloži preneseni vrednostni papir iz člena 51(2),

prevzame sladkor iz skladišča v predpisanem roku;

(b)

sladkor ni bil dodeljen.

2.   Varščina se nemudoma sprosti.

3.   V primeru višje sile določi intervencijska agencija ukrepe, ki jih smatra za potrebne glede na okoliščine, na katere se sklicuje uspešni ponudnik.

Člen 57

Sporočanje količin

Države članice sporočijo Komisiji, ko izvejo zanje, količine belega in surovega sladkorja:

ki so bile ponujene intervencijski agenciji, vendar še niso bile sprejete,

ki jih je intervencijska agencija sprejela,

ki jih je intervencijska agencija prodala.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 58

Sporočila

Sporočila Komisiji iz členov 12, 21, 22 in 57 te uredbe se pošljejo po elektronski poti na obrazcih, ki jih Komisija pripravi za države članice.

Člen 59

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 1261/2001, (ES) št. 1262/2001 in (ES) št. 314/2002 se razveljavijo.

Toda uredbi (ES) št. 1261/2001 in (ES) št. 314/2002 se uporabljata za tržno leto 2005/2006 in Uredba (ES) št. 1262/2001 se uporablja za sladkor, odkupljen v intervencijo pred 10. februarjem 2006.

Člen 60

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2006.

Členi 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37 in 38 se uporabljajo samo do 30. septembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 178, 30.6.2001, str 46.

(3)  UL L 178, 30.6.2001, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 218/2006 (UL L 38, 9.2.2006, str. 19).

(4)  UL L 50, 21.1.2002, str. 40. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 493/2006 (UL L 89, 28.3.2006, str. 11).

(5)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(6)  UL L 288, 9.11.1996, str. 6.


PRILOGA

KOLIČINE IZ ČLENA 23(3) PO DRŽAVAH ČLANICAH

Država članica

Količine

(v tonah)

Belgija

28 204

Češka

15 648

Danska

14 475

Nemčija

117 550

Grčija

10 923

Španija

34 298

Francija (matična Francija)

113 141

Francija (FPD)

16 522

Irska

6 855

Italija

53 580

Latvija

2 288

Litva

3 544

Madžarska

13 819

Nizozemska

29 743

Avstrija

13 325

Poljska

57 519

Portugalska (celinska)

2 398

Portugalska (Azori)

342

Slovenija

1 822

Slovaška

7 136

Finska

5 026

Švedska

12 669

Združeno kraljestvo

39 172


Top