This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 31999R0464
Commission Regulation (EC) No 464/1999 of 3 March 1999 laying down detailed rules for the application of Council Regulation (EC) No 2201/96 as regards aid arrangements for prunes
Uredba Komisije (ES) št. 464/1999 z dne 3. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o ureditvi pomoči za suhe slive in češplje
Uredba Komisije (ES) št. 464/1999 z dne 3. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o ureditvi pomoči za suhe slive in češplje
UL L 56, 04/03/1999, p. 8–14
(ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 20/12/2003
Uradni list L 056 , 04/03/1999 str. 0008 - 0014
Uredba Komisije (ES) št. 464/1999 z dne 3. marca 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o ureditvi pomoči za suhe slive in češplje KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2199/97 [2] in zlasti členov 3(3) in 4(9) Uredbe, ker naslov I Uredbe (ES) št. 2201/96 uvaja sistem pomoči za proizvodnjo določenega predelanega sadja in zelenjave; ker Uredba Komisije (ES) št. 504/97 z dne 19. marca 1997, ki določa podrobna pravila za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede sistema proizvodne pomoči za predelano sadje in zelenjavo [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1590/98 [4], določa splošna pravila za uporabo tega sistema; ker je treba določiti podrobna pravila posebej za suhe slive in češplje, brez poseganja v ostale določbe Uredbe (ES) št. 504/97; ker je kakovost sadja lahko različna; ker naj bi bili minimalna cena in proizvodna pomoč določeni za specifični tržni razred, veljavni zneski za ostale razrede naj bi bili določeni na osnovi zneskov za ta razred in razredi za tako dobljene zneske naj bi bili določeni ob upoštevanju značilnosti različnih razredov; ker je namen zahtev po minimalni kakovosti iz člena 4(4)(b) Uredbe (ES) št. 2201/96 preprečiti proizvodnjo proizvodov, po katerih ni povpraševanja ali proizvodov, ki bi povzročili izkrivljanje razmer na trgu; ker morajo te zahteve temeljiti na tradicionalnih in primernih proizvodnih postopkih; ker naj bi se za zagotavljanje ustreznosti s temi določbami določile minimalne zahtevane lastnosti suhih sliv in češpelj, ki jih odkupijo predelovalci in značilnosti suhih sliv in češpelj, ki so upravičene do pomoči; ker ta uredba vključuje določbe, ki v skladu z zakonodajnim, tehničnim in ekonomskim razvojem in pridobljenimi izkušnjami posodabljajo določbe, specifične za suhe slive in češplje iz člena 3 Uredbe Komisije (EGS) št. 1709/84 z dne 19. junija 1984 o minimalnih cenah, ki se plačujejo proizvajalcem in o zneskih pomoči za proizvodnjo določenega predelanega sadja in zelenjave, ki je upravičeno do pomoči za proizvodnjo [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1591/98 [6] in z Uredbo Komisije (EGS) št. 2022/85 z dne 22. julija 1985 o zahtevah za minimalno kakovost suhih sliv in češpelj, ki so upravičene do pomoči za proizvodnjo [7], ki posodablja te določbe v skladu z zakonodajnim, tehničnim in gospodarskim razvojem ter pridobljenimi izkušnjami; ker naj bi bili zato razveljavljeni Uredba (EGS) št. 2022/85 in člen 3 ter Priloga IV k Uredbi (ES) št. 1709/84; ker naj bi v primeru, da se proizvodi pridelujejo v eni državi članici in predelujejo v drugi državi članici, organi države članice, kjer se proizvodi pridelujejo, zagotovili dokazilo o plačilu minimalne cene državi članici, ki izplačuje pomoč; ker sta minimalna cena in pomoč določeni za sušene proizvode v specifični fazi tradicionalnega procesa predelave; ker je potrebno zagotoviti, da so suhe slive in češplje, ki so bile deležne pomoči, dejansko predelane v proizvode, pripravljene za človeško prehrano; ker naj glede na sodoben razvoj polsuhih sliv in češpelj in njihov precejšnji ekonomski potencial, tistim proizvodom, ki v fazi predelave niso deležni takega sušenja, ne bi odrekali upravičenosti do pomoči; ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo, SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 V tej uredbi: (a) "suhe slive d’Ente" pomeni fiziološko zrele sveže slive sorte d’Ente, vrste Prunus domestica L.; (b) "posušene slive" pomeni proizvode pridobljene s sušenjem sliv d’Ente; (c) "posušene suhe slive" pomeni suhe slive pridobljene iz posušenih sliv, ki imajo maksimalno 23 % vsebnost vlage; (d) "polsuhe slive" pomeni suhe slive pridobljene s sušenjem sliv d’Ente, ki imajo od 30 do 35 % vsebnost vlage brez postopka rehidracije; (e) "serija" pomeni skupno število zabojev, ki jih proizvajalec ali skupina proizvajalcev ponuja predelovalcu. Člen 2 Da bi izpolnjevale pogoje za izplačilo pomoči iz člena 2 Uredbe (ES) št. 2201/96 morajo suhe slive ustrezati lastnostim, določenim v prilogi I(B) in morajo biti pridobljene iz posušenih sliv, ki ustrezajo lastnostim, določenim v prilogi I(A), za katere je bila v celoti izplačana minimalna cena. Člen 3 1. Minimalna cena, ki se plača proizvajalcem za posušene slive in pomoč za proizvodnjo sta določeni za 100 kilogramov neto za proizvode z maksimalno 23 % vsebnostjo vlage in za kategorijo velikosti, ki ustreza 66 sadežem na 500 g. Za druge kategorije velikosti se minimalna cena in pomoč pomnoži z enim od koeficientov, naštetih v Prilogi II. 2. Za določanje minimalne cene in pomoči za proizvodnjo za pol-suhe slive se velikost in teža vzameta kot ekvivalentna velikosti in teži posušenih sliv in suhih sliv, pomnožena z 1,18461 za velikost in z 0,84416 za težo. Člen 4 Kadar se predelava opravlja zunaj države članice, v kateri je bil proizvod pridelan, ta država članica državi članici, ki izplačuje pomoč za proizvodnjo, predloži dokazilo, da je bila proizvajalcu izplačana minimalna cena. Člen 5 1. Preverjanje zahtev kakovosti za posušene slive se izvaja na osnovi vzorcev, ki jih predelovalec vzame iz serije pred razvrščanjem po velikosti in v dogovoru s proizvajalcem. Vzorce pregledata tako predelovalec kot proizvajalec in rezultati preverjanja se evidentirajo. 2. Za suhe slive v času predelave predelovalec z vzorčenjem vsake posamezne serije preverja, če proizvodi izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči. Rezultati preverjanja se evidentirajo. Minimalna neto teža vsakega pregledanega vzorca je 1 kg. Člen 6 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se prepričajo, zlasti s preverjanjem evidenc zalog, ali so bile suhe slive, ki so prejele pomoč, kasneje predelane v proizvode, ki ustrezajo določbam člena 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 504/97. Člen 7 Člen 3 in Priloga IV Uredbe (ES) št. 1709/84 ter Uredba (EGS) št. 2022/85 se razveljavijo. Člen 8 Ta uredba se uporablja od tržnega leta 1999/2000 dalje. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 3. marca 1999 Za Komisijo Franz Fischler Član Komisije [1] UL L 297, 21.11.1996, str. 29. [2] UL L 303, 6.11.1997, str. 1. [3] UL L 78, 20.3.1997, str. 14. [4] UL L 208, 24.7.1998, str. 11. [5] UL L 162, 20.6.1984, str. 8. [6] UL L 208, 24.7.1998, str. 14. [7] UL L 191, 23.7.1985, str. 31. -------------------------------------------------- PRILOGA I Del A: Minimalne zahteve glede kvalitete posušenih sliv I. MINIMALNE OBVEZNE ZNAČILNOSTI 1. Posušene slive morajo biti zdrave in običajne trgovske kakovosti in primerne za predelavo. 2. Posušene slive imajo lahko največ 23 % vsebnost vlage, razen sadja, ki je namenjeno proizvodnji pol-suhih sliv, ki mora imeti vsebnost vlage med 30 in 35 %. 3. Posušene slive morajo ustrezati taki velikosti, da je v 500 g manj kot 105 sliv, razen sadja, ki je namenjeno proizvodnji pol-suhih sliv, ki mora ustrezati taki velikosti, da je v 500 g manj kot 81 sliv. 4. Sadje mora biti: (a) dobro posušeno, zdravo, se pravi brez plesni, gnilobe, mrtvih ali živih insektov in iztrebkov insektov; (b) mesnato, čisto in brez ostankov umazanije; (c) brez tujih vonjev in okusov; (d) skoraj brez poškodb in odpadkov. II. DOVOLJENA ODSTOPANJA Dovoljena so naslednja odstopanja: 1. Posušene slive za uporabo v industriji (a) 0,3 % po teži odpadkov (b) 100 % sadja z rahlimi in/ali težjimi poškodbami (c) 10 % po teži sadja z zelo težkimi poškodbami (d) 5 % sadja, ki po velikosti ustreza 105 ali več slivam za 500 g 2. Druge posušene slive (a) 0,2 % po teži odpadkov (b) 0,5 % po teži sadja z zelo težkimi poškodbami (c) 7,5 % po teži sadja s težjimi ali zelo težkimi poškodbami (d) 15 % po teži sadja s poškodbami III. POŠKODBE Poškodbe so razvrščene v tri kategorije: - rahle poškodbe, ki pomenijo manjše poškodbe na koži, - težje poškodbe, ki večinoma pomenijo hujše poškodbe na koži, - zelo težke poškodbe, ki večinoma pomenijo tudi poškodbo oplodja. Uporabljajo se naslednje definicije: 1. Rahle poškodbe (a) Skrajne razpoke ali reže Reže v koži daljše od 10 mm in krajše od 15 mm na nasprotnem koncu vdolbine peclja. (b) Manjše luknjice v koži Raztrgana, poškodovana ali manjkajoča koža na površini dolgi največ 7 mm in široki največ 3 mm, če oplodje ne sili iz rane, ali površini dolgi največ 7 mm in široki največ 3 mm, če je oplodje vidno. (c) Udarnine od toče na skupni površini, katere premer je večji od 3 mm. Praske, ki jih povzroči toča na skupni površini, katere premer je manjši od 10 mm. (d) Sive lise, rdečkaste lise ali garje na skupni površini, katere premer je večji od 6 mm. Ta poškodba predstavlja zatrdlino na koži, ki tvori lise različnih oblik, katerih skupna površina ne presega 20 mm v premeru. 2. Težje poškodbe (a) Poškodbe čvrstosti Ta poškodba je večinoma posledica nezadostne dozorelosti, ki povzroči nepravilno obarvanost in mehkobo oplodja s kožo, za katero so značilne številne plitke gube. (b) Razpoke zaradi pokanja Globlje razpoke zaradi pokanja sadežev, ki se zacelijo s trdo izboklino v dolžini, ki presega 10 mm. (c) Skrajne razpoke Razpoke na vrhnjem koncu sadeža, ki presegajo dolžino 15 mm. (d) Luknje Raztrgana, poškodovana ali manjkajoča koža na površini, ki je večja kot je navedena za razvrščanje pod klasifikacijo rahle poškodbe. (e) Delno zmečkano sadje Delno zmečkano sadje, deli sadežev ali opazno deformirano sadje, z jasno vidnim oplodjem. (f) Udarnine od toče Udarnine od toče, z garjami na skupni površini s premerom večjim od 10 mm. (g) Sive lise, rdečkaste lise in garje Debele trde lise na površini s premerom večjim od 20 mm. (h) Reže Reže v koži, ki so daljše od 15 mm in se nahajajo nasproti vdolbine peclja ali globoke reže, ki razkrivajo koščico. (i) Deformacije zaradi sončne pripeke Težje deformacije zaradi sončne pripeke, ki imajo za posledico dejansko odsotnost oplodja na eni strani sadežev, kjer je koža trdno prilepljena na koščico. 3. Zelo težke poškodbe (a) Karamelizirano sadje Sadeži so karamelizirali zaradi previsoke vročine, oplodje je zelo temne barve ali pa so prisotne vrzeli med koščico in oplodjem. (b) Sadje, ki ga je napadla monilija Sadeži s svetlimi lisami, ki jih je povzročil napad monilije, zaustavljene s sušenjem, s poškodovano kožo. (c) Umazano sadje Sadje umazano zaradi prisotnosti tujih snovi (zlasti zemlje), ki jih je mogoče odstraniti. (d) Popolnoma zmečkano sadje Popolnoma zmečkani sadeži ali deli sadežev. 4. Odpadki Izraz "odpadki" pomeni vsako snov, ki se zaradi svoje narave ali stanja, ne sme ponuditi za človeško prehrano, in ki bi v primeru, da bi ostala primešana sadju, ne glede na njegovo končno uporabo, lahko: - zmanjšala njegovo primernost za kvalitetno shranjevanje, - škodila njegovemu izgledu, - oddajala nesprejemljiv okus, vonj ali druge poškodbe na njem. "Odpadki" so: (a) Sadje s prisotno aktivno plesnijo Sadje, na katerem je prisotna plesen, ki se širi. (b) Izsušeno sadje, ki ga je napadla monilija Posamezni sadeži ali sadeži, ki so stisnjeni ali spojeni skupaj, sadno meso je uničeno in izsušeno zaradi popolnoma razvite monilije. (c) Gnilo sadje Sadje, ki ni užitno zaradi prisotnosti mikro–organizmov (kvasovke, plesni, bakterije). (d) Sadje, ki so ga napadli insekti in črvi Sadje, ki so ga napadli živi ali mrtvi živalski škodljivci (insekti in črvi v katerikoli fazi njihovega razvojnega cikla) ali izločki insektov. (e) Sadje s prsteno skorjo ali drugimi sestavinami zemlje (f) Zažgano sadje Sadje, ki je zažgano zaradi previsoke vročine in kaže vrzeli med oplodjem in koščico, ali sadje, ki kaže znake tipične napihnjenosti in izgleda kot sveže slive. (g) Tuje snovi Posamezni neužitni deli sadežev, kot so peclji, delci koščic in kože in tujki ali snovi kot so listi, vejice in druge rastlinske snovi, sestavin zemlje, kot sta prst ali kamenje. Del B: Minimalne zahteve glede kakovosti suhih sliv I. MINIMALNE OBVEZNE ZNAČILNOSTI 1. Suhe slive morajo biti pridobljene iz posušenih sliv z značilnostmi, določenimi v delu A. 2. Sadeži morajo vsebovati najmanj 23 % vlage, razen pol-suhih sliv, ki morajo vsebovati med 30 in 35 % vlage. 3. Suhe slive morajo biti razvrščene glede sorte in velikosti, razen če so namenjene industrijski uporabi. 4. Suhe slive morajo biti: - nepoškodovane, zdrave, mesnate, čiste, brez plesni, gnilobe in odpadkov, - praktično brez madežev, ki bi lahko škodovali kakovosti ali izgledu proizvoda, - brez prisotnih insektov, živih ali mrtvih, in njihovih iztrebkov, - brez neobičajnega vonja ali okusa, - ustrezne velikosti, da je v 500 g manj kot 105 suhih sliv, z izjemo pol-suhih sliv, kjer mora biti v 500 g manj kot 81 sliv. II. DOVOLJENA ODSTOPANJA 1. Suhe slive za uporabo v industriji (a) 100 % sadja z rahlimi in/ali težjimi poškodbami (b) 10 % po teži sadja z zelo težkimi poškodbami (c) 5 % sadja, ki po velikosti ustreza 105 ali več sadežev za 500 g 2. Polsuhe slive (a) 0,3 % po teži sadja z zelo težkimi poškodbami (b) 5 % po teži sadja s težjimi ali zelo težkimi poškodbami (c) 10 % po teži sadja s poškodbami 3. Druge suhe slive (a) 0,5 % po teži sadja z zelo težkimi poškodbami (b) 7,5 % po teži sadja s težjimi ali zelo težkimi poškodbami (c) 1 5 % po teži sadja s poškodbami III. POŠKODBE Del A se uporablja za določanje teže poškodb. -------------------------------------------------- PRILOGA II Koeficienti iz člena 3 Velikost | Število suhih sliv ali posušenih sliv v 500 g | Koeficient | 104 | Od 103 do manj kot 105 | 0,65458 | 102 | Od 101 do manj kot 103 | 0,67276 | 100 | Od 99 do manj kot 101 | 0,69094 | 98 | Od 97 do manj kot 99 | 0,70912 | 96 | Od 95 do manj kot 97 | 0,72730 | 94 | Od 93 do manj kot 95 | 0,74548 | 92 | Od 91 do manj kot 93 | 0,76366 | 90 | Od 89 do manj kot 91 | 0,78184 | 88 | Od 87 do manj kot 89 | 0,80002 | 86 | Od 85 do manj kot 87 | 0,81820 | 84 | Od 83 do manj kot 85 | 0,83638 | 82 | Od 81 do manj kot 83 | 0,85456 | 80 | Od 79 do manj kot 81 | 0,87274 | 78 | Od 77 do manj kot 79 | 0,89092 | 76 | Od 75 do manj kot 77 | 0,90910 | 74 | Od 73 do manj kot 75 | 0,92728 | 72 | Od 71 do manj kot 73 | 0,94546 | 70 | Od 69 do manj kot 71 | 0,96364 | 68 | Od 67 do manj kot 69 | 0,98182 | 66 | Od 65 do manj kot 67 | 1,00000 | 64 | Od 63 do manj kot 65 | 1,05881 | 62 | Od 61 do manj kot 63 | 1,07771 | 60 | Od 59 do manj kot 61 | 1,09662 | 58 | Od 57 do manj kot 59 | 1,11552 | 56 | Od 55 do manj kot 57 | 1,13443 | 54 | Od 53 do manj kot 55 | 1,15333 | 52 | Od 51 do manj kot 53 | 1,17224 | 50 | Od 49 do manj kot 51 | 1,19114 | 48 | Od 47 do manj kot 49 | 1,21005 | 46 | Od 45 do manj kot 47 | 1,22895 | 44 | Od 43 do manj kot 45 | 1,24786 | 42 | Od 41 do manj kot 43 | 1,26676 | 40 | Od 39 do manj kot 41 | 1,28567 | 38 | Od 37 do manj kot 39 | 1,30458 | 36 | Od 35 do manj kot 37 | 1,32348 | 34 | Od 33 do manj kot 35 | 1,34239 | 32 | Manj kot 33 | 1,36129 | Za suhe slive in posušene slive, namenjene industrijski predelavi, ne glede na velikost velja koeficient 0,4000. --------------------------------------------------