31976L0308

Direktiva Sveta

z dne 15. marca 1976

o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin

(76/308/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 729/20 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike [1], kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2788/72 [2] in zlasti člena 8(3) te uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ker trenutno v nobeni državi članici ni dovoljeno uveljaviti terjatve za izterjavo, podprte z dokumentom, ki ga pripravi organ druge države članice;

ker je dejstvo, da nacionalni predpisi o izterjavi veljajo samo na nacionalnih ozemljih, ovira za ustanovitev in delovanje skupnega trga; ker ta položaj preprečuje, da bi se pravila Skupnosti v celoti in pravično uporabljala, zlasti na področju skupne kmetijske politike, in omogoča goljufije;

ker je zato treba sprejeti skupna pravila o vzajemni pomoči za izterjavo;

ker morajo ta pravila veljati tako za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz različnih ukrepov, ki so del sistema financiranja, v celoti ali deloma, iz Evropskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, kot za izterjavo prelevmanov in carin v skladu s členom 2 Sklepa 70/243/ESPJ, EGS, Euratom z dne 21. aprila 1970 o nadomestitvi finančnih prispevkov držav članic z lastnimi sredstvi Skupnosti [5] in 128. člena Akta o pristopu; ker morajo veljati tudi za izterjavo obresti in stroškov, ki so povezani s temi terjatvami;

ker mora vzajemna pomoč vsebovati naslednje: zaprošeni organ mora organu prosilcu dati vse podatke, ki jih ta potrebuje za izterjavo terjatev, nastalih v državi članici, v kateri ima sedež, in obvestiti dolžnika o vseh dokumentih v zvezi s terjatvami, nastalimi v tej državi članici, po drugi strani pa mora na zahtevo organa prosilca izterjati terjatve, nastale v državi članici, v kateri ima sedež; ker mora zaprošeni organ te različne oblike pomoči nuditi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo te zadeve v državi članici, v kateri ima sedež;

ker mora zaprošeni organ te raSlične oblike pomoči zagotoviti v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo ta vprašanja v državi članici, v kateri ima sedež;

ker je treba določiti pogoje, v skladu s katerimi organ prosilec pripravi prošnjo za pomoč, in podati omejevalno opredelitev posebnih okoliščin, v katerih lahko zaprošeni organ v danem primeru zavrne pomoč;

ker mora zaprošeni organ imeti možnost, da takrat, ko zahteva izterjavo terjatve v imenu organa prosilca in če veljavni predpisi v državi članici, v kateri ima sedež, to dopuščajo ter v soglasju z organom prosilcem, dolžniku določi rok za plačilo ali dovoli plačilo na obroke; ker je treba v državo članico, kjer ima organ prosilec sedež, nakazati tudi vse obresti, ki izhajajo iz plačilnih pogojev;

ker mora zaprošeni organ na podlagi utemeljene prošnje organa prosilca imeti možnost, v kolikor veljavni predpisi države članice, v kateri ima sedež, to dovoljujejo, da sprejme ukrepe zavarovanja, s katerimi zajamči izterjavo terjatev, nastalih v državi članici prosilki; ker se takšnih terjatev ne sme ugodneje obravnavati v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež;

ker obstaja možnost, da med postopkom za izterjavo v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež, zadevna oseba izpodbija terjatev ali izvršilni naslov, izdan v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež; ker je v teh primerih treba določiti, da mora zadevna oseba sprožiti postopek za izpodbijanje terjatve pri pristojnem organu države članice, v katerem ima organ prosilec sedež, in da mora zaprošeni organ začasno ustaviti začeti postopek za uveljavitev zahtevka, dokler omenjeni organ ne odloči o zadevi;

ker je treba določiti, da se dokumentov in podatkov, izmenjanih v okviru vzajemne pomoči za izterjavo, ne sme uporabljati v druge namene;

ker ta direktiva ne sme omejevati vzajemne pomoči med določenimi državami članicami v okviru dvostranskih in večstranskih sporazumov ali dogovorov;

ker je treba zagotoviti, da vzajemna pomoč nemoteno poteka, in v ta namen v ustreznem roku določiti postopek Skupnosti za oblikovanje podrobnih pravil za uporabo takšne pomoči; ker je tako treba ustanoviti odbor za organizacijo tesnega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami in Komisijo na tem področju,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa pravila, ki morajo biti vključena v zakone in druge predpise držav članic, da bi se v vsaki državi članici zagotovila izterjava terjatev iz člena 2, nastalih v drugi državi članici.

Člen 2

Ta direktiva se uporablja za vse terjatve v zvezi z:

(a) nadomestili, intervencijskimi in drugimi ukrepi, ki so del sistema financiranja, v celoti ali deloma, iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, vključno z zneski, pobranimi v zvezi s temi ukrepi;

(b) prelevmani, v skladu s členom 2(a) Sklepa 70/243/ESPJ, EGS, Euratom in členom 128(a) Akta o pristopu;

(c) carinami, v skladu s členom 2(b) omenjenega sklepa in členom 128(b) Akta o pristopu;

(d) obrestmi in stroški, ki nastanejo v zvezi z izterjavo po zgornjih terjatvah.

Člen 3

V tej direktivi:

- "organ prosilec" pomeni pristojni organ države članice, ki pošlje prošnjo za pomoč v zvezi s terjatvami iz člena 2;

- "zaprošeni organ" pomeni pristojni organ države članice, kateremu se pošlje prošnja za pomoč.

Člen 4

1. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca priskrbi vse podatke, ki organu prosilcu lahko koristijo pri izterjavi njegovih terjatev.

Zaprošeni organ pri pridobivanju teh podatkov uporabi pooblastila, ki jih ima na podlagi zakonov in drugih predpisov, ki veljajo za podobne izterjave terjatev v državi članici, v kateri ima organ sedež.

2. Prošnja za podatke vsebuje ime in naslov osebe, na katero se podatki nanašajo, ter vrsto in znesek terjatve, za katero je bila podana prošnja.

3. Zaprošeni organ ni dolžan dati podatkov:

(a) ki jih ne bi mogel pridobiti za podobne izterjave terjatve v državi članici, v kateri ima sedež;

(b) ki bi razkrili kakršnokoli poslovno, industrijsko ali poklicno skrivnost, ali

(c) katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost ali bi bilo v nasprotju z javnim redom v državi.

4. Zaprošeni organ obvesti prosilca o razlogih za zavrnitev prošnje za podatke.

Člen 5

1. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca in v skladu s predpisi, ki veljajo za vročitev podobnih dokumentov ali odločb v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež, vroči naslovniku vse dokumente in odločbe, vključno s sodnimi, ki izvirajo iz države članice, v kateri ima organ prosilec sedež in ki se nanašajo na terjatev in/ali na njeno uveljavitev.

2. Prošnja za vročitev vsebuje ime in naslov naslovnika, vrsto in predmet dokumenta ali odločbe, po potrebi ime in naslov dolžnika in terjatev, na katero se dokument ali odločba nanaša, ter vse druge koristne podatke.

3. Zaprošeni organ takoj obvesti prosilca o sprejetih ukrepih v zvezi z njegovo prošnjo za vročitev, predvsem pa mu sporoči datum, kdaj je bil dokument oziroma odločba poslana naslovniku.

Člen 6

1. Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za podobne terjatve v državi članici, v katerih ima zaprošeni organ sedež, izterja zneske terjatev, na katere se nanaša izvršilni naslov.

2. Iz tega razloga se vsaka terjatev, za katero je bilo vložena prošnja za izterjavo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, razen v primeru uporabe člena 12.

Člen 7

1. Prošnji za izterjavo terjatve, ki ga organ prosilec naslovi na zaprošeni organ, mora biti priložena uradna ali overjena kopija izvršilnega naslova, ki ga izda država članica, v kateri ima organ prosilec sedež in, če je to ustrezno, izvirnik ali overjena kopije drugih dokumentov, ki so potrebni za izterjavo.

2. Organ prosilec ne sme predložiti prošnje za izterjavo, če:

(a) se terjatev in/ali izvršilni naslov, izpodbija v državi članici, v kateri ima sedež;

(b) je v državi članici, v kateri ima sedež, začel ustrezen postopek za izterjavo, ki mu je na voljo na podlagi dokumenta iz odstavka 1, in na podlagi tega postopka ni dobil celotnega povračila.

3. Prošnja za izterjavo vsebuje ime in naslov zadevne osebe, vrsto terjatve, znesek glavnice ter dolgovanih obresti in stroškov, ter vse druge ustrezne podatke.

4. Prošnja za izterjavo vsebuje tudi izjavo organa prosilca, v kateri navede datum, s katerim je možna uveljavitev terjatve po veljavni zakonodaji države članice, v kateri ima sedež, in s katero potrjuje, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

5. Takoj, ko organ prosilec izve za kakršnekoli pomembne podatke v zvezi z zadevo, na katero se nanaša prošnja za izterjavo, o tem obvesti zaprošeni organ.

Člen 8

Izvršilni naslov za izterjavo se, kadar je to ustrezno in v skladu z veljavnimi predpisi v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež, sprejme, prizna, dopolni ali nadomesti z izvršilnim naslovom na ozemlju te države članice.

Izvršilni naslov je treba sprejeti, priznati, dopolniti ali nadomestiti kar najhitreje po datumu prejema prošnje za izterjavo. Pravilno izpolnjeni izvršilni naslov v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež, se ne sme zavrniti.

Če bi bila katerakoli od teh formalnosti vzrok za preiskavo ali izpodbijanje terjatve in/ali izvršilnega naslova, ki ga izda organ prosilec, se uporabi člen 12.

Člen 9

1. Terjatve se izterjajo v valuti države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

2. Zaprošeni organ lahko, kadar to dovoljujejo veljavni zakoni in drugi predpisi države članice, v kateri ima sedež, po posvetovanju z organom prosilcem, dolžniku odobri določen rok za plačilo ali mu dovoli plačilo na obroke. Vse obresti, ki jih zaprošeni organ zaračuna za čas podaljšanja roka plačila, se nakažejo državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež.

Državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež, se nakažejo tudi vse obresti za zamude pri plačilu, ki so bile zaračunane po veljavnih zakonih in drugih predpisih države članice, v katerih ima zaprošeni organ sedež.

Člen 10

Terjatev, ki so predmet izterjave, se ne sme bolj ugodno obravnavati v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

Člen 11

Zaprošeni organ takoj obvesti prosilca o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s prošnjo za izterjavo.

Člen 12

1. Če med postopkom za izterjavo zainteresirana stranka izpodbija terjatev in/ali izvršilni naslov, ki ga izda država članica, v kateri ima organ prosilec sedež, mora sprožiti postopek pri pristojnem organu države članice, v kateri ima organ prosilec sedež, v skladu z veljavnimi predpisi te države. Organ prosilec mora o takšnem postopku obvestiti zaprošeni organ. O postopku lahko zaprošeni organ obvesti tudi zainteresirana stranka.

2. Ko zaprošeni organ prejme obvestilo iz odstavka 1 bodisi od organa prosilca ali od zainteresirane stranke, ustavi postopek za uveljavljanje terjatve, dokler pristojni organ ne odloči o zadevi. Če zaprošeni organ meni, da je to potrebno, in brez poseganja v člen 13, lahko sprejme ukrepe zavarovanja za zagotovitev izterjave, če veljavni zakoni ali predpisi v državi članici, v kateri ima sedež, to predvidevajo za podobne terjatve.

3. Če se izvršilni naslovi izpodbijajo v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež, je treba sprožiti postopek pri pristojnem organu te države članice v skladu z njenimi zakoni in predpisi.

4. Če je pristojni organ, pri katerem se sproži postopek v skladu z odstavkom 1, redno ali upravno sodišče, se odločba tega sodišča, če je ugodna za prosilca in omogoča izterjavo v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež, šteje za "izvršilni naslov" v smislu členov 6, 7 in 8 in se izterjava terjatve izvede na podlagi te odločbe.

Člen 13

Zaprošeni organ na podlagi utemeljene prošnje organa prosilca sprejme ukrepe zavarovanja za zagotovitev izterjave terjatve, če to dovoljujejo zakoni ali predpisi, ki veljajo v državi članici, v kateri ima sedež.

Za uveljavitev določb prvega odstavka se smiselno uporabijo členi 6, 7(1), (3) in (5), 8, 11, 12 in 14.

Člen 14

Zaprošeni organ ni dolžan:

(a) nuditi pomoči iz členov 6 do 13, če bi zaradi položaja dolžnika izterjava terjatve povzročila resne gospodarske ali socialne težave v državi članici, v kateri ima ta organ sedež;

(b) prevzeti obveznosti za izterjavo terjatve zahtevanih sredstev, če organ prosilec ni izčrpal vseh sredstev za izterjavo na ozemlju države članice, v kateri ima sedež.

Zaprošeni organ obvesti prosilca o razlogih za zavrnitev prošnje za pomoč. O takšni utemeljeni zavrnitvi obvesti tudi Komisijo.

Člen 15

1. V zvezi z zastaralnimi roki se izključno uporabljajo zakoni, ki veljajo v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež.

2. Za ukrepe, ki jih zaprošeni organ sprejme za izterjavo terjatev na podlagi prošnje za pomoč, in ki bi, če bi jih sprejel organ prosilec, imeli učinek začasne ali dokončne prekinitve zastaralnega roka po veljavnih predpisih države članice, v kateri ima organ prosilec sedež, se šteje, da učinkujejo kot da bi bili izvedeni v tej državi.

Člen 16

Dokumente in podatke, ki se pošljejo zaprošenemu organu v skladu s to direktivo, se lahko pošlje samo:

(a) osebi, navedeni v prošnji za pomoč;

(b) osebam in organom, ki so odgovorni za izterjavo terjatev, samo za ta namen;

(c) sodnim organom, ki obravnavajo zadeve v zvezi z izterjavo terjatev.

Člen 17

Skupaj s prošnjo za pomoč in ustreznimi dokumenti se pošlje tudi prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, pri čemer se ta organ lahko odpove prevodu.

Člen 18

Države članice se odrekajo vsem vzajemnim terjatvam drugih držav članic za povračilo stroškov vzajemne pomoči, ki je v skladu s to direktivo.

Vendar pa je država članica, v kateri ima organ prosilec sedež, dolžna državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež, pokriti stroške ukrepov, za katere se ugotovi, da so bili neutemeljeni bodisi zaradi same vrste terjatve bodisi zaradi veljavnosti dokumenta, ki ga je izdal organ prosilec.

Člen 19

Države članice druga drugi pošljejo seznam organov, pooblaščenih za dajanje ali prejemanje prošenj za pomoč.

Člen 20

1. Ustanovi se Odbor za izterjavo (v nadaljnjem besedilu "odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predsednik pa je predstavnik Komisije.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 21

Odbor lahko obravnava vse zadeve v zvezi z uporabo te direktive, ki mu jih predloži predsednik na svojo lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 22

1. Podrobna pravila za izvajanje členov 4(2) in (4), 5(2) in (3), 7(1), (3) in (5), 9, 11 in 12(1) in pravila za konverzijo, prenos izterjanih zneskov in določitev najmanjšega zneska terjatve, za katerega se lahko vloži prošnjo za pomoč, se sprejme v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov za sprejem. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino 41 glasov, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo, kot je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če odbor svojega mnenja ne poda, Komisija ukrepe za sprejem takoj predloži Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino.

(c) Če Svet v treh mesecih po predložitvi predloga ne sprejme odločitve, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 23

Določbe te direktive ne preprečujejo, da določene države članice zdaj ali v prihodnje nudijo večjo vzajemno pomoč v okviru kakršnegakoli sporazuma ali dogovora, vključno s sporazumi o vročitvi pravnih ali nepravnih aktov.

Člen 24

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s to direktivo najkasneje do 1. januarja 1978.

Člen 25

Vsaka država članica obvesti Komisijo o določbah, sprejetih za izvajanje te direktive. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. marca 1976

Za Svet

Predsednik

R. Vouel

[1] UL L 94, 28.4.1970, str. 13.

[2] UL L 295, 30.12.1972, str. 1.

[3] UL C 19, 12.4.1973, str. 38.

[4] UL C 69, 28.8.1973, str. 3.

[5] UL L 94, 28.4.1970, str. 19.

--------------------------------------------------