(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00, s poreklom iz Tajske (v nadaljnjem besedilu: dokončni protidampinški ukrepi). Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v višini od 3,1 % do 12,9 %.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 954/2008 (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 682/2007 glede stopnje dajatve, uvedene za eno družbo in „vse druge družbe“. Spremenjene dajatve se tako gibljejo med 3,1 % in 14,3 %. Uvoz od dveh tajskih proizvajalcev izvoznikov, katerih zavezi sta bili sprejeti s Sklepom Komisije 2007/424/ES (4), je bil oproščen dajatev.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 847/2009 (5) sprejel stališče, da cenovne zaveze s fiksno minimalno uvozno ceno niso več primerne za izravnavanje škodljivega učinka dampinga. Posledično so bile sprejete zaveze preklicane, ponudbe o zavezah desetih drugih tajskih proizvajalcev izvoznikov pa zavrnjene.

(4)

Svet je z Uredbo (EU) št. 875/2013 (6) ponovno uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(5)

Svet je z Uredbo (EU) št. 307/2014 (7) po delnem vmesnem pregledu spremenil protidampinško dajatev, določeno z Uredbo (EU) št. 875/2013, za družbo River Kwai International Food Industry Co., Ltd.

(6)

Po sodbah Sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2017 in 28. marca 2019 v zadevah T-460/14 oziroma C-144/18 P je Komisija 29. avgusta 2019 ponovno uvedla (8) protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske, ki je privedla do sprejetja Uredbe (EU) št. 307/2014. Navedeno preiskavo je ponovno uvedla le v delu, v katerem se nanaša na družbo River Kwai International Food Industry Co. Ltd., in jo je nadaljevala na točki, na kateri je prišlo do nepravilnosti.

(7)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (9) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba).

(8)

Zahtevek za pregled je 13. junija 2018 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (v nadaljnjem besedilu: AETMD ali vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju v Uniji.

(9)

Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(10)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Kraljevine Tajske (v nadaljnjem besedilu: Tajska ali zadevna država) v Unijo. Dne 12. septembra 2018 je v Uradnem listu Evropske unije (10) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce na Tajskem in tajske organe, znane uvoznike, uporabnike in trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku preiskave in jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije.

(16)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije na podlagi največjega obsega proizvodnje v letu 2017 in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(17)

Na podlagi prejetih pripomb je Komisija eno od družb iz začasnega vzorca zamenjala z naslednjim največjim proizvajalcem Unije. Ta družba je dokazala, da nima potrebnih virov za sodelovanje pri tem pregledu. Končni vzorec proizvajalcev Unije je predstavljal več kot 60 % celotnega ocenjenega obsega proizvodnje v Uniji. Komisija drugih pripomb ni prejela. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije je predložil le en nepovezani uvoznik.

(19)

Vzorčenje uvoznikov zato ni bilo potrebno.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Tajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)

Trije proizvajalci iz zadevne države so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Vsi trije proizvajalci so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, izvažali v Unijo in so torej proizvajalci izvozniki. Predstavljajo približno 80 % vsega tajskega izvoza v Unijo.

(22)

Izvodi vprašalnikov so bili ob začetku postopka objavljeni na spletišču GD za trgovino. Komisija je poslala dopise trem vzorčenim proizvajalcem Unije, nepovezanemu uvozniku in trem proizvajalcem izvoznikom, ki so predložili zahtevane informacije, in jih pozvala, naj izpolnijo njim namenjeni vprašalnik.

(23)

Izpolnjene vprašalnike so vrnili trije proizvajalci Unije in trije sodelujoči proizvajalci v zadevni državi.

(24)

Nepovezani uvoznik izpolnjenega vprašalnika ni poslal.

(25)

Komisija je pri sodelujočih straneh zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(26)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, tj. sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001903010), in sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005800010) (v nadaljnjem besedilu: sladka koruza), s poreklom iz Tajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(27)

Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste izdelka, ki se pregleduje, kljub razlikam pri konzerviranju enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter se uporabljajo za isti namen.

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(29)

Navedeni izdelki se torej v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(30)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju iz Tajske nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005). Po podatkih Eurostata je uvoz sladke koruze iz Tajske predstavljal približno 3,9 % trga Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primerjavi z 12,7-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo in 6-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V absolutnem smislu je uvoz iz Tajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 13 643 ton. To je sledilo zmanjšanju uvoza z 41 973 ton v obdobju prvotne preiskave na 21 856 ton v obdobju prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(31)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(32)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen le pri enem proizvajalcu izvozniku.

(33)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(34)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja tega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja najmanj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(35)

Komisija je nato določila vrste izdelka, za katere je bila domača prodaja reprezentativna, in vrste izdelka, za katere domače prodaje ni bilo ali pa domača prodaja ni bila reprezentativna.

(36)

Komisija je v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vrste izdelka, za katere je obstajala reprezentativna domača prodaja, nato določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako vrsto izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(37)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(38)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(39)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(40)

Analiza domače prodaje vrst izdelka z reprezentativno domačo prodajo je pokazala, da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov na enoto. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(41)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(42)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(43)

Stroški proizvodnje so bili po potrebi prilagojeni.

(44)

Za preostala dva proizvajalca izvoznika, ki sploh nista prodajala podobnega izdelka za domačo potrošnjo, je bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(45)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto izdelka, ki se izvaža v Evropsko unijo, dodal razumni znesek za PSA stroške ter za dobiček.

(46)

V skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe so za enega od dveh proizvajalcev izvoznikov, ki nista prodajala podobnega izdelka za domačo potrošnjo, PSA stroški in dobiček temeljili na dejanskem znesku, ki velja za proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega proizvajalca izvoznika na domačem trgu.

(47)

Za drugega proizvajalca izvoznika, ki ni prodajal podobnega izdelka niti iste splošne kategorije izdelkov za domačo potrošnjo, so bili v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe PSA stroški in dobiček določeni kot povprečje PSA stroškov in dobička enake splošne kategorije izdelkov, izračunano za preostala sodelujoča proizvajalca izvoznika. Ta metodologija zagotavlja, da znesek tako ugotovljenega dobička ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu, kot zahteva člen 2(6)(c) osnovne uredbe.

(48)

Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(49)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(50)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(51)

Opravljene so bile prilagoditve izvozne cene za razlike v stroških prevoza, stroških manipuliranja in natovarjanja, stroških kreditov, bančnih stroških in provizijah, kadar je bilo to primerno in ustrezno utemeljeno.

(52)

Izvozna cena je bila prilagojena navzdol za 1 % do 2 % za stroške prevoza, 0,5 % do 1,5 % za stroške manipuliranja in natovarjanja, 0 % do 0,5 % za stroške kreditov, 0 % do 0,5 % za bančne stroške in 0,5 % do 1,5 % za provizije.

(53)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala negativno nadomestilo (pozitivno prilagoditev) za izvozno ceno za domnevno nadomestilo za dajatev iz naslova „Drugih dejavnikov“ iz člena 2(10)(k) osnovne uredbe. Proizvajalci izvozniki so trdili, da to nadomestilo za dajatev prejmejo od tajske vlade pri prodaji zadevnega izdelka, ki se pregleduje, za izvoz, tudi na trg Unije.

(54)

Proizvajalci izvozniki so dokazali, da jim je izplačan znesek, ki ustreza manj kot 0,5 % vrednosti računa. Vendar proizvajalci izvozniki niso dokazali povezave med prejetim nadomestilom za dajatev in uvoznimi dajatvami, plačanimi za kakršne koli materiale, ki jih vsebuje izvoženi izdelek, ki se pregleduje. Zahteve za negativno nadomestilo na podlagi člena 2(10)(k) so bile zato zavrnjene.

(55)

Normalna vrednost je bila prilagojena navzdol za 1 % do 2 % za stroške prevoza in 0,5 % do 1 % za stroške kreditov.

(56)

En proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev normalne vrednosti za razlike v stroških kredita, odobrenega za domačo prodajo, izračunanih z uporabo kratkoročne obrestne mere za komercialna posojila, ki jih ponuja komercialna banka na Tajskem. Komisija je ugotovila, da je navedena obrestna mera najvišja teoretična obrestna mera, ki jo je mogoče zaračunati, in da je bil datum njene veljavnosti pred začetkom obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Bila je občutno višja od dejanske obrestne mere iz primerljive kratkoročne posojilne pogodbe, najdene v računovodskih izkazih za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zato zahtevani znesek nadomestila prilagodila glede na dejansko uporabljeno obrestno mero za primerljive transakcije.

(57)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala uporabo znižane stopnje dobička, če bi Komisija konstruirala normalno vrednost, da bi se odražalo dejstvo, da ima prodaja pod blagovno znamko (lastna blagovna znamka) na domačem trgu višjo stopnjo dobička kot prodaja brez blagovne znamke (tj. tuja blagovna znamka, običajno blagovna znamka stranke) na trgu Unije.

(58)

Komisija je v skladu s prvotno preiskavo te zahteve sprejela, kolikor je bilo mogoče, in izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(d) osnovne uredbe. Podrobnosti so bile razkrite zadevnim družbam.

(59)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(60)

Po dokončnem razkritju je en sodelujoči proizvajalec izvoznik podal pripombe v zvezi z izračunom stopnje dampinga, in sicer je opozoril na morebitno tipkarsko napako. Komisija je ob upoštevanju teh pripomb svoj izračun popravila, tako da je popravila tipkarsko napako in določila spremenjeno stopnjo dampinga za tega sodelujočega proizvajalca izvoznika. Komisija je ugotovila, da ta proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvajal dampinga.

(61)

Po dodatnem dokončnem razkritju je v zvezi s popravkom tipkarske napake drug sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede vpliva popravljenega izračuna na njegovo stopnjo dampinga. Te pripombe so bile predložene prepozno, in sicer štiri dni po izteku roka za predložitev pripomb, poleg tega pa je manjkala nezaupna različica predložitve. Zato Komisija pripomb ni mogla formalno upoštevati. Ne glede na to je Komisija ugotovila, da pripombe ne bi vplivale na predhodno razkrito stopnjo dampinga tega proizvajalca izvoznika.

(62)

Kljub popravku napake pri izračunu pri enem proizvajalcu izvozniku ostaja ugotovitev Komisije v zvezi z dampingom za državo kot celoto nespremenjena. Bilo je namreč ugotovljeno, da sta druga dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta predstavljala več kot 90 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajala obsežen damping.

(63)

Stopnja dampinga na ravni države, ki je temeljila na tehtani povprečni stopnji dampinga za vse tri sodelujoče proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je presegala stopnjo de minimis (4,3 %). Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(64)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Tajskem ter razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji.

(65)

Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti, ki so na voljo Komisiji, obsegajo podatke, ki so jih predložili trije sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki, podatke, ki jih je predložil vložnik v zahtevku za pregled, in dodatne informacije, ki jih je vložnik predložil med postopkom.

(66)

Eden od tajskih proizvajalcev, podjetje RKI, je predložil podatke o proizvodnji in zmogljivosti ločeno za „polizdelke“ in „končne izdelke“. Edina razlika med tema kategorijama izdelkov je bila, da so imeli „končni izdelki“ na pločevinkah etiketo, medtem ko so bili „polizdelki“ brez etikete. Komisija je menila, da je zmogljivost za „polizdelke“ najbolj relevanten podatek za izdelek, ki se pregleduje, saj je bila zmogljivost za končne izdelke izračunana na podlagi trenutnega časa uporabe stroja za označevanje, ki bi se lahko povečal.

(67)

Poleg tega je Komisija na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem, menila, da je odstotek donosa, uporabljen pri izračunu proizvodne zmogljivosti za polizdelke za podjetje RKI, prenizek, zato ga je zvišala.

(68)

Komisija je zato neizkoriščeno zmogljivost treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenila na približno 70 000 ton izdelka, ki se pregleduje. Ker so trije sodelujoči proizvajalci predstavljali približno 45 % ocenjene skupne predelovalne zmogljivosti vseh tajskih proizvajalcev, navedenih v zahtevku za pregled (300 000 ton), je Komisija z ekstrapolacijo ocenila, da bi celotna neizkoriščena zmogljivost za vse tajske proizvajalce znašala približno 150 000 ton. To predstavlja več kot 40 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in približno 11-kratnik skupnega tajskega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(69)

Poleg tega je bilo iz dokazil, ki jih je predložil vložnik, razvidno, da naj bi bila po pričakovanjih količina surove sladke koruze, ki naj bi bila na voljo za predelavo v letu 2018, med 12,5 % in 25 % višja kot leta 2017 (11). Poleg tega je en nesodelujoči tajski proizvajalec sladke koruze, Sunsweet Public Company Limited, v letu 2018 vložil 170,6 milijona THB (približno 4,5 milijona EUR) v stroje in opremo, da bi povečal proizvodno zmogljivost in učinkovitost proizvodnje (12).

(70)

Komisija je zato sklenila, da imajo tajski proizvajalci sladke koruze na voljo občutno neizkoriščeno zmogljivost za povečanje izvoza na trg Unije v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov.

(71)

Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov, je proučila privlačnost trga Unije glede na cene. Glede na to, da so 85 % prodaje sodelujočih tajskih proizvajalcev izvoznikov na trg Unije predstavljale velike pločevinke s klasičnim odpiranjem in da so take pločevinke predstavljale tudi približno 42 % tajskega izvoza v tretje države, se je analiza osredotočila na te vrste izdelka.

(72)

Primerjava take prodaje na podlagi franko tovarna je pokazala, da so bile cene na trgu Unije za približno 20 % višje od cen iste vrste izdelka v tretjih državah. Glede na znatno višje cene na trgu Unije je jasno, da ta ostaja privlačen trg za tajske proizvajalce izvoznike. Ta ugotovitev je reprezentativna za vse tajske izvoznike, saj so, kot je navedeno v uvodni izjavi (21), sodelujoči proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali približno 80 % vsega tajskega izvoza v Unijo.

(73)

Komisija je tudi ugotovila, da so za tajske proizvajalce izvoznike, ki ne sodelujejo v preiskavi, v povprečju veljale višje protidampinške dajatve kot za družbe, ki v preiskavi sodelujejo. Zato obstaja večja verjetnost, da bi ta podjetja v primeru izteka veljavnost sedanjih protidampinških ukrepov povečala izvoz na trg Unije.

(74)

Zaradi znatnega obsega izvoza in tržnega deleža Tajske v obdobju prvotne preiskave (41 973 ton oziroma 12,7 %) in nadaljnjega izvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske na trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (13 643 ton oziroma 3,9 %) lahko Komisija zaključi, da je trg Unije privlačen za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, na Tajskem.

(75)

Po dokončnem razkritju je tajska vlada trdila, da se je obseg izvoza iz Tajske znatno zmanjšal (–67 %) v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. Trdila je tudi, da glede na to, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1 %, tajski izvoz v Unijo pa je ostal stabilen pri 3,9 %, verjetnosti nadaljevanja dampinga ni bilo.

(76)

Vendar tajska vlada ne oporeka dejstvu, da se je izdelek, ki se pregleduje, v velikih količinah prodajal v Unijo po dampinških cenah, niti ne zanika, da se je izvoz izdelka, ki se pregleduje, nadaljeval v velikem obsegu kljub veljavnim ukrepom. Komisija zato vztraja pri svoji ugotovitvi glede verjetnosti nadaljevanja dampinga.

(77)

Poleg tega je tajska vlada trdila, da je bila prilagoditev proizvodne zmogljivosti in posledično neizkoriščena proizvodna zmogljivost na Tajskem, navedena v uvodnih izjavah (66) do (70), neutemeljena, vendar te trditve ni utemeljila. Tajski proizvajalec izvoznik, katerega proizvodna zmogljivost je bila prilagojena, prilagoditvi ni nasprotoval. Trditev se zato zavrne.

(78)

Tajska vlada je nadalje trdila, da glede na to, da je obseg izvoza iz Tajske predstavljal le 0,9 % celotne neizkoriščene zmogljivosti sodelujočih tajskih proizvajalcev izvoznikov, trg Unije domnevno ni več privlačen za tajske proizvajalce izvoznike.

(79)

Vendar je obseg izvoza iz Tajske dejansko predstavljal približno 9 % (13) celotne neizkoriščene zmogljivosti na Tajskem. To potrjuje, da tajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažajo znatne količine v Unijo in imajo znatne neizkoriščene zmogljivosti za povečanje izvoza izdelka, ki se pregleduje, če bi ukrepi prenehali veljati.

(80)

Zato je verjetno, da bi se v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov uvoz iz Tajske v Unijo močno povečal, in sicer po dampinških cenah.

(81)

Glede na navedeno ter zlasti glede na stopnjo dampinga, ugotovljeno v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, znatno neizkoriščeno zmogljivost, ki je na voljo na Tajskem, in privlačnost trga Unije je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov verjetno pomenila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(82)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju proizvajalo približno 20 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(83)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 376 000 ton. Kot je navedeno v uvodni izjavi (15), so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(84)

Komisija je potrošnjo Unije določila kot vsoto obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in skupnega uvoza v Unijo po podatkih iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat).

(85)

V celotnem obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji rahlo povečala za 2 %.

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(86)

Komisija je obseg uvoza iz Tajske v Unijo določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat), tržni delež uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazano v preglednici 1.

(87)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske v Unijo se je povečal za 3 %, in sicer s 13 307 ton leta 2015 na približno 13 643 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, po zmanjšanju za 12 % leta 2016.

Preglednica 2

Obseg uvoza v Unijo iz Tajske (v tonah)

(88)

Ustrezni tržni delež tajskih izvoznikov na trgu Unije se je razvijal podobno kot obseg uvoza in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 3,9 %.

Preglednica 3

Tržni delež uvoza iz Tajske (%)

(89)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat).

(90)

Povprečne uvozne cene izdelka, ki se pregleduje, iz Tajske so se v obravnavanem obdobju znižale za 15 %.

Preglednica 4

Povprečna uvozna cena iz Tajske v (EUR/tono)

(91)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(92)

Primerjava cen je bila izvedena na podlagi vrste izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 0,7 % in 4,25 %. Približno 79 % obsega uvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Tajskem je nelojalno nižalo cene industrije Unije.

(93)

Uvoz sladke koruze iz tretjih držav, razen Tajske, je bil večinoma uvoz iz Združenih držav Amerike in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska).

(94)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal z 2,2 % na 1,2 %. Posamezni tržni delež dveh največjih držav izvoznic, razen Tajske, ni presegel 1 %.

Preglednica 5

Tržni delež uvoza

(95)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(96)

Za ta trg sta med drugim značilni dve prodajni poti, tj. prodaja pod lastno blagovno znamko proizvajalca in prodaja pod blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodajni stroški pri prodaji po prvem kanalu so v primerjavi s prodajo po drugem običajno višji, zlasti, ker krijejo tudi trženje in oglaševanje, višja pa je tudi prodajna cena.

(97)

Preiskava je pokazala, da je bil celoten konkurenčni uvoz vzorčenih tajskih proizvajalcev izvoznikov povezan z drugo potjo, tj. z blagovno znamko prodajalca na drobno. Zato se je zdelo primerno, da se v analizi škode razlikuje med prodajo industrije Unije pod njeno lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, kadar je to ustrezno, saj dampinški uvoz konkurira podobnim izdelkom industrije Unije, ki se prodajajo pod blagovno znamko prodajalca na drobno. To razlikovanje je bilo namenjeno zlasti določitvi obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar so zaradi celovitosti v preglednicah 9, 13 in 16 prikazane in analizirane tudi skupne vrednosti (vključno z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je prodaja industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno zajemala približno 67 % celotne prodaje industrije Unije in približno 57 % vrednosti njene prodaje.

(98)

Ker se sladka koruza v Uniji predeluje le v poletnih mesecih, je več kazalnikov škode za leto 2017 in obdobje preiskave v zvezi s pregledom (od 1. julija 2017 do 30. junija 2018) skoraj enakih. To velja predvsem za proizvodnjo in proizvodno zmogljivost.

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(100)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(101)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(102)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(103)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(104)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(105)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju s približno 359 000 ton leta 2015 povečala za 5 %

Preglednica 6

Proizvodnja Unije

(106)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

Preglednica 7

Proizvodna zmogljivost Unije

(107)

Izkoriščenost zmogljivosti je sledila enakemu trendu kot proizvodnja; v obravnavanem obdobju se je povečala za 5 %, in sicer na 81 %.

Preglednica 8

Izkoriščenost proizvodne zmogljivosti Unije

(108)

Prodaja proizvodnje industrije Unije, namenjene za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Unije nepovezanim strankam se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 3 %.

Preglednica 9

Obseg prodaje Unije

(109)

Skupna prodaja izdelkov industrije Unije (lastne blagovne znamke in blagovne znamke prodajalca na drobno) nepovezanim strankam na trgu Unije je sledila istemu vzorcu kot prodaja blagovne znamke prodajalca na drobno, tj. v obravnavanem obdobju se je povečala za 3 %.

(110)

Tržni delež industrije Unije je leta 2015 znašal 94 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je povečal za eno odstotno točko, torej na 95 %.

Preglednica 10

Tržni delež Unije

(111)

Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja Unije rahlo povečala, in sicer za 2 %, vendar je industriji Unije zaradi višje prodaje uspelo povečati tržni delež za 1 %.

(112)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letoma 2015 in 2017 najprej zmanjšala za 11 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 6 odstotnih točk. Na splošno se je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, tj. s približno 2 200 na približno 2 100 ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ).

Preglednica 11

Zaposlenost

(113)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na ekvivalent polnega delovnega časa na leto, se je z začetne ravni 163 ton na ekvivalent polnega delovnega časa med letoma 2015 in 2017 najprej povečala za 17 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 7 odstotnih točk. Produktivnost se je na splošno povečala za 10 %, in sicer na 180 ton na ekvivalent polnega delovnega časa na leto. To odraža povečano uporabo naprednih strojev na račun ročnega dela.

Preglednica 12

Produktivnost Unije

(114)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se damping nadaljuje in da višina stopnje dampinga na ravni države, kot je prikazana v uvodni izjavi (63), presega stopnjo de minimis.

(115)

Hkrati je raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub temu, da je bila relativno omejena, ostala znatna in je znašala 3,9 %.

(116)

Proučeni makro- in mikrokazalniki kažejo, da so protidampinški ukrepi sicer delno dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, vendar je industrija še vedno pod stalnim pritiskom zaradi nizkih cen, ki jih zaračunavajo tajski proizvajalci izvozniki.

(117)

Dejansko je dobičkonosnost segmenta prodajalcev na drobno, ki neposredni konkurira uvozu iz Tajske, nizka. Prodajne cene industrije Unije v tem tržnem segmentu so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %, medtem ko so se proizvodni stroški v istem obdobju povečali za približno 1 %. Jasno je, da industrija Unije ni mogla pokriti svojih stroškov, kar je povzročilo znatne izgube. To je ob upoštevanju pomembnosti blagovne znamke prodajalca na drobno v sektorju sladke koruze industrije Unije (približno 67 % celotnega obsega prodaje Unije in približno 57 % vrednosti prodaje) škodljivo vplivalo na splošno dobičkonosnost. Zato ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega okrevanja od preteklega dampinga v segmentu prodajalcev na drobno in je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije še vedno ranljiva.

(118)

Cene na enoto pri prodaji izdelkov industrije Unije pod blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %, in sicer na 1 114 EUR na tono.

(119)

Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se v obravnavanem obdobju znižale za 4 %, tj. na 1 311 EUR na tono.

Preglednica 13

Cena na enoto na trgu Unije

(120)

Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečali za 8 % zaradi zvišanja skupnih stroškov dela za 2 % in znižanja stopnje zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa za 5 % v istem obdobju.

Preglednica 14

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(121)

Raven končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjševala. V letih 2016 in 2017 se je zmanjšala za 6 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa za 59 %. Vendar je treba poudariti, da je visoka raven zalog ob koncu koledarskega leta povezana s tem, da se žetev in konzerviranje vsako leto običajno končata septembra. Zaloge se zato napolnijo samo ob poletni žetvi in se nato porabljajo skozi vse leto, zato je treba ravni zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oceniti ločeno.

Preglednica 15

Zaloge

(122)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za blagovno znamko prodajalca na drobno, izražena kot odstotek neto prodaje, zmanjšala z dobička v višini 5,2 % leta 2015 na izgubo v višini 0,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(123)

Zmanjšala se je tudi dobičkonosnost prodaje izdelkov industrije Unije, namenjenih za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, in sicer z 10 % leta 2015 na 6,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zmanjšanje je torej manj izrazito kot zmanjšanje dobičkonosnosti za prodajo le z blagovno znamko prodajalca na drobno. Razlog za zmanjšanje dobičkonosnosti je dejstvo, da so se prodajne cene v obravnavanem obdobju znižale za 4 %, medtem ko so se proizvodni stroški (predvsem v zvezi s sladko koruzo in pločevinkami) v istem obdobju povečali za 1 %. Industrija Unije očitno ni mogla prenesti povečanih proizvodnih stroškov na svoje stranke.

(124)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček (za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) kot odstotek čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila gibanju dobičkonosnosti. Z ravni približno 49 % leta 2015 se je zmanjšala na 31,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 35 %.

(125)

Neto denarni tok pri poslovanju je leta 2015 znašal približno 17 milijonov EUR. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povečal na približno 24 milijonov EUR (tj. povečanje za 42 %). Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni navedel, da bi imel težave pri zbiranju kapitala.

Preglednica 16

Dobičkonosnost in donosnost naložb

Preglednica 17

Denarni tok

(126)

Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju enakomerno povečale s približno 4 milijonov EUR leta 2015 na približno 8 milijonov EUR v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer so se povečale za 85 %. Izvedene so bile naložbe za obnovo obstoječe opreme in povečanje produktivnosti.

Preglednica 18

Naložbe

(127)

Med letom 2015 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je bilo opazno negativno gibanje pri več kazalnikih. Donosnost naložb se je zmanjšala, prav tako dobičkonosnost prodaje, raven zaposlenosti pa je upadla za 5 %. Uvoz iz Tajske je z upadajočo povprečno ceno rastel. Zelo dober pridelek v letu 2014 je povzročil visoko raven zalog v letu 2015. V istem obdobju je poceni tajski uvoz še bolj negativno vplival na industrijo Unije. Industrija Unije se je v letu 2016 odzvala z nižanjem cen in zmanjševanjem proizvodnje ter zmanjšala zaloge, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost. Samo v letu 2017 bi lahko industrija Unije povečala proizvodnjo, vendar je dobičkonosnost dosegla najnižjo raven zaradi zamika pri proizvodnji in prodaji za eno koledarsko leto.

(128)

Prodaja sladke koruze industrije Unije v segmentu blagovne znamke prodajalca na drobno je v večjem delu obravnavanega obdobja ustvarjala izgubo. Industrija potrebuje prodajo izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno, saj ta predstavlja več kot polovico prodaje. Glede na pomembnost prodaje izdelkov z blagovno znamko prodajalca na drobno v skupni vrednosti prodaje se je skupna dobičkonosnost zmanjšala z 10 % na 6,7 %.

(129)

Nekateri kazalniki so pokazali pozitiven razvoj. Izkoriščenost zmogljivosti se je povečala na 81 %. Znatno so se povečali tudi denarni tok in naložbe. Obseg prodaje izdelkov industrije Unije z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki je v neposredni konkurenci z uvozom iz Tajske, se je povečal za 3 %. Celotna prodaja za oba segmenta skupaj se je povečala za isti odstotek. Vendar je treba opozoriti, da je tajski uvoz industriji Unije preprečil prenos povečanja stroškov na stranke, zato industrija Unije ni mogla doseči zadovoljive ravni dobičkonosnosti, da bi ohranila znaten tržni delež na trgu, na katerem sta konkurenčna le industrija Unije in tajski uvoz, saj je uvoz iz drugih tretjih držav razpršen in zanemarljiv.

(130)

Segmenta (blagovna znamka prodajalca na drobno in lastna blagovna znamka) v industriji Unije nista v enakem položaju. Po eni strani se industrija Unije v segmentu izdelkov pod lastno blagovno znamko ne sooča z močno neposredno konkurenco. Moč lastnikov blagovne znamke je precejšnja, trg pa je utrjen. Po drugi strani pa so prodajalci na drobno tisti, ki določajo cene v segmentu blagovne znamke prodajalca na drobno. Zaradi konkurence tajskega uvoza so cene pod stalnim pritiskom. Zato proizvajalci Unije višje proizvodne stroške (predvsem sladke koruze in pločevink) težje prenesejo na prodajalce na drobno, saj je pri cenah viden pritisk uvoza iz Tajske.

(131)

Zdi se, da je industriji Unije tržni delež uspelo povečati tako, da je obsegu dala prednost pred cenami. Vendar ni mogoče zanemariti, da je industrija Unije v večini obravnavanega obdobja in večini svoje dejavnosti na področju sladke koruze (z blagovno znamko prodajalca na drobno) ustvarjala izgubo.

(132)

Tajska vlada in dva proizvajalca izvoznika so po dokončnem razkritju trdili, da potencialno nevarnost povzroča povečani obseg uvoza sladke koruze iz Kitajske z nižjimi uvoznimi cenami, ne pa uvoz iz Tajske.

(133)

Medtem ko ima kitajski uvoz nižjo povprečno ceno, je bil obseg uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno zanemarljiv (0,4-odstotni tržni delež), zato se ta uvoz ni upošteval pri oceni škode. Ta trditev je bila zavrnjena.

(134)

Tajska vlada in omenjena proizvajalca izvoznika so nadalje trdili, da je bil slabši rezultat industrije Unije posledica posebnih vremenskih razmer v Evropi leta 2018. Dva proizvajalca izvoznika sta se sklicevala na časopisni članek (14) o pridelku koruze za leto 2018. Komisija najprej ugotavlja, da pridelek sladke koruze v letu 2018 ne vpliva na rezultate industrije Unije v obravnavanem obdobju (ki se je končalo junija 2018), saj prodaja do junija 2018 temelji na letini v predhodnem letu. Drugič, članek ni relevanten, saj je koruza druga rastlina kot sladka koruza in se ne uporablja za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(135)

Industrija Unije je trdila, da bi bilo treba pri oceni škode ločeno obravnavati velike pločevinke, ki se prodajajo v segmentu blagovne znamke trgovca na drobno, pri katerih so imeli tajski proizvajalci izvozniki tržni delež med 20 % in 30 %, industrija Unije pa je utrpela nizko dobičkonosnost in znatno škodo.

(136)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (96), sta za trg sladke koruze značilna dva prodajna kanala, in sicer blagovna znamka prodajalca na drobno in lastna blagovna znamka. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe in kot v prvotni preiskavi, ki je privedla do dajatve, je ocena škode temeljila na splošni uspešnosti industrije Unije (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno), pri nekaterih kazalnikih škode (dobičkonosnost, obseg prodaje in prodajne cene) pa na blagovni znamki prodajalca na drobno. Do spremembe okoliščin, ki bi upravičevala uporabo drugačne metodologije, ni prišlo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(137)

Slika škode, ki jo je utrpela industrija Unije, je mešana. Protidampinški ukrepi so delno dosegli svoj cilj, saj so odpravili del škode, ki jo je utrpela industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Tajske. V celoti gledano in zlasti ob upoštevanju nizke dobičkonosnosti pa položaj industrije Unije ostaja ranljiv in nestabilen.

(138)

V zvezi z navedenim je Komisija sklenila, da kljub temu, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela določeno škodo, te ni bilo mogoče šteti za znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(139)

Komisija je v uvodni izjavi (138) sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Tajske. Na podlagi zgoraj opisanih gibanj se zdi, da so protidampinški ukrepi delno dosegli želeni rezultat, tj. odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Vendar je industrija Unije še vedno v ranljivem in nestabilnem položaju, kar je razvidno iz negativnega gibanja več kazalnikov škode.

(140)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v zadevni državi, privlačnost trga Unije in vpliv uvoza iz zadevne države na položaj industrije Unije v primeru izteka veljavnosti ukrepov.

(141)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (68) do (70), imajo tajski izvozniki na voljo znatno neizkoriščeno zmogljivost za hitro povečanje izvoza. Poleg tega se neizkoriščena predelovalna zmogljivost Tajske ocenjuje na približno 150 000 ton, kar je približno 10-krat več od obsega izvoza iz Tajske v Unijo.

(142)

Glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi tretjih držav, kot je opisano v uvodni izjavi (72), je verjetno, da bi bile znatne količine izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov preusmerjene na trg Unije.

(143)

Na podlagi navedenega bi tajski proizvajalci ob odsotnosti ukrepov verjetno močno povečali svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi izvajale povečan cenovni pritisk na prodajne cene industrije Unije.

(144)

Z verjetnim prihodom velikih količin tajskega uvoza, ki bi nelojalno nižal cene, bi bila industrija Unije prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo ali znižati cene. Že majhno nelojalno nižanje prodajnih cen znatno vpliva na dobičkonosnost industrije Unije, kot je prikazano v analizi blagovne znamke prodajalca na drobno v uvodnih izjavah (122) in (123).

(145)

Zaradi občutljivosti industrije Unije bi zmanjšanje obsega proizvodnje ali znižanje prodajnih cen zelo hitro povzročilo poslabšanje njene dobičkonosnosti in drugih kazalnikov uspešnosti.

(146)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da v primeru izteka veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode.

(147)

Dva proizvajalca izvoznika sta pripomnila, da ponovitev znatne škode ni verjetna, ker Komisija ni predložila zadostnih dejanskih dokazov zanjo, predvsem zato, ker trg Unije ni glavni in prednostni trg za izdelek, ki se pregleduje, obstoječi ekonomski kazalniki pa kažejo pozitiven razvoj. To vprašanje je izpostavila tudi tajska vlada.

(148)

Dokazi o verjetnosti ponovitve škode so podrobno opisani v uvodnih izjavah (139) do (145), v katerih je Komisija izvedla prospektivno oceno, da bi ocenila verjetnost ponovitve škode. Takšna analiza ne temelji izključno na trenutnih razmerah glede glavnega in prednostnega trga za izdelek, ki se pregleduje, ter uspešnosti industrije Unije, temveč upošteva verjetne razmere na trgu Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(149)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih interesov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(150)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (139), je položaj industrije Unije še vedno nestabilen in ranljiv. Olajšanje zaradi podaljšanja ukrepov bi lahko izkoristila za povišanje prodajnih cen (zlasti za blagovno znamko prodajalca na drobno) in pokritje višjih proizvodnih stroškov. Industrija Unije bi tako lahko izboljšala svoj finančni položaj.

(151)

V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo sklenjeno, da prodajalci na drobno ne bi bili nesorazmerno prizadeti, tudi če bi se ukrepi podaljšali.

(152)

Komisija v sedanji preiskavi ni našla dokazov o tem, da bi se to od prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa spremenilo. Noben trgovec na drobno ni sodeloval pri preiskavi niti trdil, da ta ugotovitev ni več veljavna. Zato je Komisija sklenila, da trenutno veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj prodajalcev na drobno in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(153)

Kar se tiče potrošnikov, je povprečna potrošnja sladke koruze na gospodinjstvo zelo majhna. Učinki nadaljnjega izvajanja ukrepov bi bili ob upoštevanju zmernosti obstoječih ukrepov za potrošnike verjetno zanemarljivi.

(154)

Zato se šteje, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na položaj prodajalcev na drobno in potrošnikov v Uniji.

(155)

Potrošnja v Uniji je ostala stabilna pri približno 365 000 tonah. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju stalno presegala povpraševanje v Uniji, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je dosegla približno 466 000 ton. Zdi se, da ima industrija Unije neizkoriščeno zmogljivost za povečanje svoje proizvodnje v primeru povečanega povpraševanja. Del povpraševanja lahko pokrije tudi uvoz iz drugih tretjih držav, zlasti iz Združenih držav in Kitajske. Protidampinški ukrepi namreč niso namenjeni preprečevanju uvoza iz Tajske v Unijo. Glede na nizko stopnjo protidampinške dajatve se pričakuje, da bo imel tajski uvoz še naprej določen delež na trgu Unije.

(156)

Glede na navedeno ni mogoče sklepati, da bi bila oskrba na trgu Unije verjetno nezadostna ali konkurenca na trgu Unije omejena, če bi se protidampinški ukrepi ohranili.

(157)

Komisija je zato sklenila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje.

(158)

Na podlagi ugotovitev Komisije glede nadaljevanja dampinga, ponovitve škode in interesa Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za nekatere vrste pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske ohraniti.

(159)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so po tem razkritju lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(160)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (15) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(161)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni podal mnenja –