Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016XR5222

    Resolucija Evropskega odbora regij o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira

    UL C 88, 21.3.2017, p. 1–3 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    21.3.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 88/1


    Resolucija Evropskega odbora regij o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira

    (2017/C 088/01)

    EVROPSKI ODBOR REGIJ

    ob upoštevanju sporočila Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 – Proračun EU, usmerjen v rezultate (COM(2016) 603 final) (1), in spremnega dokumenta;

    ob upoštevanju mnenja OR o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira (2);

    1.

    je seznanjen s podrobnim predlogom za vmesni pregled večletnega finančnega okvira, ki ga je Evropska komisija predložila 14. septembra 2016;

    2.

    se strinja s tem, da se pogajanja o vmesnem pregledu povežejo s proračunskim postopkom za proračun EU za leto 2017; v tem časovnem okviru bo mogoče pravočasno sprejeti vmesni pregled in razpravljati o naslednjem večletnem finančnem okviru po letu 2020;

    3.

    izraža obžalovanje, da je bila Evropska komisija premalo ambiciozna in je predložila samo pregled večletnega finančnega okvira, ki je že dosegel svoje meje, namesto obsežne revizije, s katero bi zagotovila, da bi se Evropska unija lahko spoprijela s trenutnimi izzivi in da bi se proračun EU osredotočil na področja, usmerjena v trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest z veliko evropsko dodano vrednostjo. OR pričakuje, da bo prihodnji večletni finančni okvir bistveno prispeval k posodobitvi proračuna EU ter omogočil, da se EU spoprime s prihodnjimi izzivi in obravnava nove prednostne naloge;

    4.

    ugotavlja, da Evropska komisija v vmesnem pregledu uporablja pristop proračuna EU, usmerjenega v rezultate, vendar je zaskrbljen, ker je bila očitno stopnja črpanja programov EU glavno merilo za predlagane spremembe odobrenih proračunskih sredstev; evropskim institucijam znova predlaga, da bi imel aktivno vlogo pri ocenjevanju učinkovitosti in uspešnosti vseh programov EU;

    5.

    odločno nasprotuje temu, da se v sporočilu o večletnem finančnem okviru daje vtis, da programi deljenega upravljanja niso učinkoviti, in poudarja, da se je kljub zamudam pri sprejemanju novih uredb o evropskih strukturnih in investicijskih skladih ter zelo kompleksnemu načrtovanju programov začelo več kot 200 000 projektov in da je bilo iz teh skladov že dodeljenih 46 milijard EUR za sofinanciranje projektov v vrednosti 68 milijard EUR;

    6.

    v zvezi s tem opozarja, da bi morebitna začasna ustavitev dotoka sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za Španijo in Portugalsko ali katero koli drugo državo članico ogrozila izvajanje programov. Odbor poudarja, da nasprotuje makroekonomski pogojenosti, ker (a) se s tem kaznujejo mesta in regije, (b) je v nasprotju z določbami o preklicu že izrečenih sankcij iz Uredbe (EU) št. 173/2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju ter (c) krši načelo sorazmernosti iz člena 5 PEU in njenega Protokola št. 2. Zato poziva, naj se v primeru začasne ustavitve uporabi stopnja nič, ob upoštevanju ekonomskih in socialnih razmer, stopnje brezposelnosti in učinkov začasne ustavitve na gospodarstvo držav, kot določa člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (uredba o skupnih določbah);

    7.

    je resnično zaskrbljen zaradi teženj po centralizaciji proračuna EU, kar bi bilo v očitnem nasprotju s potrebo po iskanju prilagojenih rešitev za lokalne in regionalne izzive, zmanjšanje obsega deljenega upravljanja programov pa bi negativno vplivalo na izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe o EU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter na izvajanje načel subsidiarnosti, partnerstva in upravljanja na več ravneh;

    8.

    izraža obžalovanje, ker so prilagoditve proračuna za kohezijsko politiko vključene v vmesni pregled večletnega finančnega okvira, čeprav so obvezne v skladu s členom 7 uredbe o večletnem finančnem okviru in se o njih ne bi smeli več pogajati;

    9.

    načeloma pozdravlja predlog za podaljšanje in okrepitev Evropskega sklada za strateške naložbe, ki ga bo obravnaval v ločenem mnenju; pričakuje nadaljnje izboljšave glede dodatnosti, geografske in sektorske pokritosti ter preglednosti; znova poziva, naj se ustrezno ocenijo rezultati Evropskega sklada za strateške naložbe, zlasti njegove sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter dosedanji prispevek teh skladov k teritorialni koheziji; veseli se tesnega sodelovanja z Evropskim parlamentom pri spremljanju izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov v upanju, da bodo regije tesneje vključene v upravljanje, saj bo to zagotovilo dejansko povezavo s kohezijsko politiko;

    10.

    pozdravlja povečanje odobrenih proračunskih sredstev za programa Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, vendar poudarja, da se s tem ne bo izravnalo prvotno znižanje sredstev za ta programa zaradi ustanovitve Evropskega sklada za strateške naložbe;

    11.

    je seznanjen s predlogom Evropske komisije za pregled finančne uredbe in njeno namero, da poenostavi pravila, da bo mogoče odpraviti težave zaradi upravne zapletenosti in napake v kohezijski politiki, zlasti v zvezi z izvajanjem programov v okviru deljenega upravljanja in okrepljenimi sinergijami med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti; to temo bo podrobno obravnaval v ločenem mnenju;

    12.

    pozdravlja povečanje odobrenih proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in program Erasmus+, vendar izraža razočaranje zaradi pomanjkanja pobud za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti;

    13.

    je seznanjen z ukrepi za zagotavljanje prožnosti, ki jih je predlagala Evropska komisija, zlasti oblikovanje krizne rezerve Evropske unije, ki bi se financirala s ponovno uporabo sproščenih odobritev, odpravo letnih omejitev skupnih razlik do zgornje meje pri plačilih in usmerjeno uporabo tehničnih prilagoditev finančnih sredstev kohezijske politike; priznava, da so to koraki v pravo smer k reševanju sedanje krize s prožnejšim proračunom EU;

    14.

    izraža obžalovanje, da Evropska komisija v vmesnem pregledu ni predlagala dodatnih ukrepov za rešitev številnih kriz v EU, povezanih s skupno kmetijsko politiko – sem med drugim sodijo kopičenje proizvodnje, ostrejša svetovna konkurenca, zmanjšanje števila delovne sile in vse večje nazadovanje podeželja –, s katerimi se bodo do konca sedanjega programskega obdobja soočali evropski kmetje, potrošniki ter lokalne in regionalne oblasti;

    15.

    želi spomniti na cilj iz ambicioznega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega leta 2015 v Parizu, da se 20 % sredstev EU porabi za projekte in politike na področju podnebja, vendar poudarja, da je to minimalen odstotek in da bodo po vsej verjetnosti potrebna dodatna prizadevanja za dosego tega cilja do leta 2020;

    16.

    pozdravlja podrobno srednjeročno napoved plačil, ki obravnava zaskrbljenost zaradi zamud pri plačilih v sedanjem večletnem finančnem okviru; kljub temu je zaskrbljen glede prihodnjih plačil zaradi stalnih zamud pri izvajanju programov v okviru deljenega upravljanja; poudarja, da so države članice in Svet odgovorni, da v letnih proračunih zagotovijo dovolj odobrenih plačil, da bo lahko EU imela na voljo sredstva za reševanje sedanjih izzivov;

    17.

    izraža zaskrbljenost, da razpoložljiva sredstva v sedanjem večletnem finančnem okviru – kljub povečanju sredstev v poglavjih 3 in 4 za obvladovanje begunske in migracijske krize, oblikovanju krizne rezerve Evropske unije in uvedbi „prožnostne rezerve“ – ne bodo zadostovala za zadovoljitev vse večjih zahtev, da se v proračunu EU predvidijo sredstva za sprejem, razporeditev in vključevanje beguncev in migrantov ali njihovo zaščito v kraju izvora; v zvezi s tem želi spomniti, da lokalne in regionalne oblasti nosijo glavno odgovornost za sprejem in vključevanje migrantov ter da bi jim neposreden dostop do ustreznega financiranja EU močno pomagal pri obvladovanju teh izzivov; opozarja, da se problema nezadostnih finančnih sredstev ne rešuje z večjo prožnostjo;

    18.

    je seznanjen s predlogom za oblikovanje Evropskega sklada za trajnostni razvoj in bo to podrobneje obravnaval v ločenem mnenju;

    19.

    ugotavlja, da bi morebitni izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije lahko vplival na sedanji večletni finančni okvir; izraža zaskrbljenost glede posledic, ki bi jih to lahko imelo za tekoče izvajanje številnih programov EU, in predlaga, da se OR čim bolj zgodaj vključi v nadaljnje razprave o reviziji sedanjega večletnega finančnega okvira;

    20.

    pozdravlja poglavje Novemu večletnemu finančnemu okviru naproti kot prvi prispevek k širši razpravi o prihodnosti proračuna EU; poziva institucije EU, naj čim prej začnejo dialog z evropskimi mesti in regijami o obsegu, strukturi in instrumentih prihodnjega večletnega finančnega okvira, in namerava pripraviti predloge v zvezi s tem, ko bo to ustrezno;

    21.

    pooblašča predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in predsedniku Evropskega sveta.

    V Bruslju, 12. oktobra 2016

    Predsednik Evropskega odbora regij

    Markku MARKKULA


    (1)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52016DC0603.

    (2)  Mnenje CdR 9/2016.


    Top