Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R2454

    Uredba Sveta (EU) 2017/2454 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost

    UL L 348, 29.12.2017, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 18/08/2020

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2454/oj

    29.12.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 348/1


    UREDBA SVETA (EU) 2017/2454

    z dne 5. decembra 2017

    o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

    v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 (3) določa pravila o izmenjavi informacij med državami članicami in hrambi teh informacij za vzpostavitev posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES (4).

    (2)

    Razširitev teh posebnih ureditev na prodajo blaga na daljavo ter na druge storitve, ki niso telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve od 1. januarja 2021 zahteva razširitev področja uporabe pravil iz te uredbe v zvezi s posredovanjem informacij in prenosom denarja med državo članico identifikacije in državo članico potrošnje.

    (3)

    Zaradi razširjenega področja uporabe posebnih ureditev, ki bi pokrivalo tudi prodajo blaga na daljavo in vse storitve, se bo znatno povečalo število transakcij, ki se prijavijo v obračunu DDV. Da bi državi članici identifikacije omogočili dovolj časa za obravnavo obračunov DDV, ki jih davčni zavezanci predložijo v skladu s posebno ureditvijo, bi bilo treba rok za prenos informacij o obračunu DDV in znesku DDV, ki se plača posamezni državi članici potrošnje, podaljšati za 10 dni.

    (4)

    Zaradi razširitve področja uporabe posebnih ureditev na prodajo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga na daljavo je treba carinskemu organu države članice uvoza omogočiti, da prepozna uvoz blaga v majhnih pošiljkah, za katerega se davek na dodano vrednost (DDV) plača prek ene od posebnih ureditev. Zato je treba identifikacijsko številko, pod katero se DDV plača, sporočiti vnaprej, da imajo carinski organi možnost ob uvozu blaga preveriti veljavnost te številke.

    (5)

    Davčni zavezanci, ki uporabljajo take posebne ureditve, lahko prejmejo zahtevke po evidencah in zahtevke za uradne preiskave s strani države članice identifikacije in vseh držav članic potrošnje, v katere se blago dobavlja ali v katerih se opravljajo storitve. Da bi se tako za podjetja kot za davčne uprave zmanjšali upravno breme in stroški izpolnjevanja obveznosti, ki jih povzročajo taki večkratni zahtevki po evidencah in zahtevki za uradne preiskave, ter da bi se izognili podvajanju dela, bi morala take zahtevke in preiskave, kolikor je le mogoče, usklajevati država članica identifikacije.

    (6)

    Da se poenostavi zbiranje statističnih podatkov o uporabi posebnih ureditev, bi morala biti Komisija pooblaščena za pridobivanje zbirnih statističnih in diagnostičnih podatkov, kot je število različnih vrst elektronskih sporočil, izmenjanih med državami članicami, v zvezi s posebnimi ureditvami, razen podatkov v zvezi s posameznimi davčnimi zavezanci.

    (7)

    Informacije, ki jih predložijo davčni zavezanci in ki se posredujejo med državami članicami za izvajanje posebnih ureditev, ter tehnične podrobnosti, vključno s skupnimi elektronskimi sporočili, za predložitev teh informacij s strani davčnega zavezanca ali za njihovo posredovanje med državami članicami bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom v odboru, določenim v tej uredbi.

    (8)

    Ob upoštevanju časa, ki je potreben za vzpostavitev ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe, in za to, da države članice prilagodijo svoje sisteme IT za registracijo ter za prijavo in plačilo DDV, ter da se upoštevajo spremembe, uvedene s členom 2 Direktive Sveta (EU) 2017/2455 (5), bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe navedenih sprememb.

    (9)

    Uredbo (EU) št. 904/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:

    (1)

    v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

    „4.   Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o DDV glede dobavljenega blaga in opravljenih storitev v skladu s posebnimi ureditvami na podlagi poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in, kolikor gre za blago in storitve v okviru teh posebnih ureditev, za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.“;

    (2)

    v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

    „2.   Opredelitve pojmov iz členov 358, 358a, 369a in 369l Direktive 2006/112/ES za namene posameznih posebnih ureditev se uporabljajo tudi za namene te uredbe.“;

    (3)

    v členu 17(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d)

    informacije, ki jih zbira v skladu s členi 360, 361, 364, 365, 369c, 369f, 369g, 369o, 369p, 369s in 369t Direktive 2006/112/ES.“;

    (4)

    v člen 17(1) se doda naslednja točka:

    „(e)

    podatke o identifikacijskih številkah za DDV iz člena 369q Direktive 2006/112/ES, ki jih je izdala, in – za vsako identifikacijsko številko za DDV, ki jo je izdala katera koli država članica – skupno vrednost uvoza blaga, izvzetega na podlagi člena 143(1)(ca) v posameznem mesecu.“;

    (5)

    v členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

    „2.   Tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi podatkov iz odstavka 1(b), (c), (d) in (e) se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).“;

    (6)

    člen 31 se spremeni:

    (a)

    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.   Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo storitve, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17.“;

    (b)

    odstavek 3 se črta;

    (7)

    poglavje XI se spremeni:

    (a)

    naslov oddelka 2 se nadomesti z naslednjim:

    „Določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2020“;

    (b)

    doda se naslednji oddelek:

    „ODDELEK 3

    Določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2021

    Pododdelek 1

    Splošna določba

    Člen 47a

    Določbe tega oddelka se uporabljajo od 1. januarja 2021.

    Pododdelek 2

    Izmenjava informacij

    Člen 47b

    1.   Države članice zagotovijo, da se informacije, ki jih davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 2 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti v skladu s členom 361 navedene direktive, predložijo z elektronskimi sredstvi. Podobni podatki za identifikacijo davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ob začetku njegovih dejavnosti v skladu s členom 369(c) navedene direktive, se predložijo z elektronskimi sredstvi. Vse spremembe informacij, predloženih v skladu s členom 361(2) in členom 369(c) Direktive 2006/112/ES, se prav tako predložijo z elektronskimi sredstvi.

    2.   Država članica identifikacije informacije iz odstavka 1 z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz oddelkov 2 in 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES. Na enak način država članica identifikacije obvesti pristojne organe drugih držav članic o identifikacijskih številkah za DDV iz navedenih oddelkov 2 in 3.

    3.   Država članica identifikacije z elektronskimi sredstvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz oddelkov 2 ali 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, izključen iz navedene posebne ureditve.

    Člen 47c

    1.   Države članice zagotovijo, da se informacije, ki jih davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali njegov posrednik, posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti v skladu s členom 369p(1), (2) in (2a) navedene direktive, predložijo z elektronskimi sredstvi. Vse spremembe teh informacij, predloženih v skladu s členom 369p(3) Direktive 2006/112/ES, se prav tako predložijo z elektronskimi sredstvi.

    2.   Država članica identifikacije informacije iz odstavka 1 z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali, če je ustrezno, od njegovega posrednika. Na enak način država članica identifikacije obvesti pristojne organe drugih držav članic o dodeljeni individualni identifikacijski številki za DDV za uporabo te posebne ureditve.

    3.   Država članica identifikacije z elektronskimi sredstvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali če je ustrezno, njegov posrednik izbrisan iz identifikacijskega registra.

    Člen 47d

    1.   Države članice zagotovijo, da se obračun DDV s podatki, navedenimi v členih 365, 369g in 369t Direktive 2006/112/ES, predloži z elektronskimi sredstvi.

    2.   Država članica identifikacije informacije iz odstavka 1 z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnemu organu zadevne države članice potrošnje najpozneje 20 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun.

    Država članica identifikacije poleg tega pošlje informacije iz odstavka 2 člena 369g Direktive 2006/112/ES pristojnemu organu vsake druge države članice, iz katere je blago odposlano ali odpeljano, informacije iz odstavka 3 člena 369g Direktive 2006/112/ES pa pristojnemu organu vsake zadevne države članice sedeža.

    Države članice, ki so zahtevale, da se obračun DDV izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan davčnega obdobja. Pri menjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave.

    Člen 47e

    Država članica identifikacije z elektronskimi sredstvi državi članici potrošnje nemudoma pošlje informacije, ki so potrebne za povezavo vsakega plačila z ustreznim obračunom DDV.

    Člen 47f

    1.   Država članica identifikacije zagotovi, da se znesek, ki ga plača davčni zavezanec, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali, če je ustrezno, njegov posrednik, prenese na bančni račun, denominiran v eurih, ki ga določi država članica potrošnje, kateri je dolžna plačilo.

    Države članice, ki so zahtevale plačilo v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan davčnega obdobja. Pri menjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave.

    Prenos se opravi najpozneje 20 dni po koncu meseca, v katerem je bilo prejeto plačilo.

    2.   Če davčni zavezanec, ki uporablja eno od posebnih ureditev, ali, če je ustrezno, njegov posrednik, ne plača celotnega dolgovanega davka, država članica identifikacije zagotovi, da se plačilo prenese v državo članico potrošnje sorazmerno z dolgovanim davkom v vsaki državi članici. Država članica identifikacije o tem z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe držav članic potrošnje.

    Člen 47g

    Države članice z elektronskimi sredstvi uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic o ustreznih številkah bančnih računov za sprejemanje plačil v skladu s členom 47f.

    Države članice z elektronskimi sredstvi nemudoma uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o spremembah davčnih stopenj, ki se uporabljajo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, za katero se uporabljajo posebne ureditve.

    Pododdelek 3

    Nadzor transakcij in davčnih zavezancev

    Člen 47h

    Države članice ob uvozu blaga, za katero se DDV prijavi v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, elektronsko preverijo veljavnost individualne identifikacijske številke za DDV, ki je bila dodeljena na podlagi člena 369q navedene direktive in sporočena najpozneje ob vložitvi uvozne deklaracije.

    Člen 47i

    1.   Za pridobitev evidenc, ki jih davčni zavezanec ali posrednik hrani v skladu s členi 369, 369k in 369x Direktive 2006/112/ES, država članica potrošnje najprej z elektronskimi sredstvi vloži zahtevek v državi članici identifikacije.

    2.   Kadar država članica identifikacije prejme zahtevek iz odstavka 1, ga z elektronskimi sredstvi nemudoma pošlje davčnemu zavezancu ali njegovemu posredniku.

    3.   Države članice zagotovijo, da davčni zavezanec ali njegov posrednik na zahtevo z elektronskimi sredstvi predloži zahtevane evidence državi članici identifikacije. Države članice dopustijo, da se evidence lahko predložijo na standardnem obrazcu.

    4.   Država članica identifikacije pridobljene evidence z elektronskimi sredstvi nemudoma pošlje državi članici potrošnje, ki je evidence zahtevala.

    5.   Kadar država članica potrošnje, ki je evidence zahtevala, teh ne prejme v 30 dneh od datuma vložitve zahtevka, lahko navedena država članica sprejme vse ukrepe za pridobitev takih evidenc v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

    Člen 47j

    1.   Če se država članica identifikacije odloči na svojem ozemlju opraviti uradno preiskavo davčnega zavezanca, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali, če je ustrezno, posrednika, o preiskavi vnaprej obvesti pristojne organe vseh drugih držav članic.

    Prvi pododstavek se uporablja le za uradno preiskavo v zvezi s posebnimi ureditvami.

    2.   Če se država članica potrošnje odloči, da je potrebna uradna preiskava, se o potrebi po taki preiskavi najprej posvetuje z državo članico identifikacije, kar pa ne posega v člen 7(4).

    V primerih, ko se državi strinjata, da je potrebna uradna preiskava, država članica identifikacije o tem obvesti druge države članice.

    To ne posega v možnost držav članic, da sprejmejo vse ukrepe v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

    3.   Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji sporoči podatke pristojnega organa, odgovornega za usklajevanje uradnih preiskav v navedeni državi članici.

    Pododdelek 4

    Statistični podatki

    Člen 47k

    Države članice Komisiji dovolijo, da informacije pridobi neposredno iz sporočil, ki jih ustvari računalniški sistem iz člena 53 za zbirne statistične in diagnostične namene v skladu s točkama (d) in (e) člena 17(1). Te informacije ne vsebujejo podatkov v zvezi s posameznimi davčnimi zavezanci.

    Pododdelek 5

    Prenos izvedbenih pooblastil

    Člen 47l

    Za enotno uporabo te uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v skladu s postopkom iz člena 58(2):

    (a)

    tehničnih podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, za posredovanje informacij iz člena 47b(1), člena 47c(1) in člena 47d(1) in standardnega obrazca iz člena 47i(3);

    (b)

    tehničnih podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, za posredovanje informacij iz člena 47b(2) in (3), člena 47c(2) in (3), člena 47d(2), člena 47e, člena 47f(2), člena 47i(1), (2) in (4) ter člena 47j(1), (2) in (4), in tehničnih sredstev za pošiljanje teh informacij;

    (c)

    tehničnih podrobnosti za pošiljanje informacij iz člena 47g med državami članicami;

    (d)

    tehničnih podrobnosti o preverjanju informacij iz člena 47h s strani države članice uvoza;

    (e)

    zbirnih statističnih in diagnostičnih podatkov, ki jih pridobi Komisija, kot je navedeno v členu 47k, in tehničnih sredstev za pridobivanje teh informacij.“;

    (8)

    točka 1 Priloge I se nadomesti z naslednjim:

    „1.

    prodaja na daljavo (člen 33 Direktive 2006/112/ES);“.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 1. januarja 2021.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 5. decembra 2017

    Za Svet

    Predsednik

    T. TÕNISTE


    (1)  Mnenje z dne 30. novembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

    (2)  UL C 345, 13.10.2017, str. 79.

    (3)  Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

    (4)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

    (5)  Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (glej stran 7 tega Uradnega lista).


    Top