Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31993L0103

    Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

    UL L 307, 13.12.1993, p. 1–17 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

    Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 27/06/2007

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1993/103/oj

    31993L0103



    Uradni list L 307 , 13/12/1993 str. 0001 - 0017


    Direktiva Sveta 93/103/ES

    z dne 23. novembra 1993

    o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

    SVET EVROPSKE UNIJE JE

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije [1], predloženega po posvetu s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu,

    v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2].

    ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

    ker je Svet v resoluciji o varnosti, higieni in varovanju zdravja pri delu [4] z dne 21. decembra 1987 zabeležil namen Komisije, da Svetu predloži minimalne zahteve glede organizacije varnosti in zdravja delavcev pri delu;

    ker morajo biti varnost pri delu in zdravstveni ukrepi sestavni del različnih ukrepov Skupnosti v ribolovu;

    ker je skladnost z minimalnimi zahtevami za zagotavljanje višje ravni varnosti in zdravja na krovih ribiških ladij bistvena za zagotavljanje varnosti in zdravja teh delavcev;

    ker je zaradi posebnih in zelo težkih delovnih in življenjskih razmer na krovu ribiških ladij pogostost smrtnih nesreč med delavci, ki delajo v morskem ribištvu, zelo visoka;

    ker je Evropski parlament dne 15. aprila 1988 sprejel resolucijo, v kateri priznava pomembnost preventivnih vidikov varnosti in zdravja pri delu na krovu ribiških ladij;

    ker je zaradi varnosti in zdravja delavcev na krovu ribiških ladij lociranje ribiških ladij ob izrednih dogodkih, predvsem z uporabo novih tehnologij, zelo pomembno;

    ker je ta direktiva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [5] z dne 12. junija 1989; ker se torej njene določbe v celoti uporabljajo pri delu na krovu ribiških ladij, brez vpliva na strožje in/ali posebne določbe iz te direktive;

    ker se posebne direktive, sprejete za področje varnosti in zdravja, uporabljajo, če ni drugače določeno, za morsko ribištvo; ker je torej v nekaterih primerih nujno opredeliti posebne značilnosti te dejavnosti, da bi zagotovili, da se posebne direktive uporabljajo na najboljši način;

    ker se Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje zdravstvene oskrbe na ladjah [6] v celoti uporablja za pomorsko ribiško industrijo;

    ker pomeni ta direktiva oprijemljiv napredek pri uresničevanju socialnih vidikov notranjega trga,

    SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

    Člen 1

    Predmet

    1. Ta direktiva, ki je trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za delo na krovu ribiških ladij, opredeljenih v členu 2.

    2. Določbe Direktive 89/391/EGS se na področju iz odstavka 1 uporabljajo v celoti, ne da bi to vplivalo na strožje in/ali posebne določbe iz te direktive.

    Člen 2

    Opredelitve

    V tej direktivi pomeni izraz:

    (a) "ribiška ladja" vsako ladjo, ki pluje pod zastavo države članice ali je registrirana pod popolno pristojnostjo države članice in se uporablja v komercialne namene bodisi za ulov bodisi za ulov in predelavo rib ali drugih živih virov iz morja;

    (b) "nova ribiška ladja" ribiško ladjo dolžine 15 ali več metrov med navpičnicama od premca do krme, za katero je na datum ali po datumu, določenem v prvem pododstaku člena 13(1):

    (i) sklenjena pogodba za gradnjo ali pogodba za večjo preureditev; ali

    (ii) pogodba za gradnjo ali večjo preureditev sklenjena pred datumom, navedenim v prvem pododstavku člena 13(1), dostavljena pa bo tri ali več let po tem datumu; ali

    (iii) če pogodbe za gradnjo ni:

    - kobilica ladje pa je že postavljena ali

    - je bila gradnja že opravljena do tiste stopnje, ki jo je že mogoče šteti za ladjo ali

    - se je začela montaža, ki zajema najmanj petdeset ton ali 1 % od predvidene mase vsega konstrukcijskega materiala; upošteva se manjša masa;

    (c) "obstoječa ribiška ladja" vsako ribiško ladjo dolžine 18 ali več metrov med navpičnicama od premca do krme, ki ni nova ribiška ladja;

    (d) "ladja" vsako novo ali obstoječo ribiško ladjo;

    (e) "delavec" vsako osebo, ki opravlja delo na ladji, vključno s pripravniki in vajenci, razen obalnega osebja, ki opravlja delo na ladji v pristanišču, in pristaniških pilotov;

    (f) "lastnik" registriranega lastnika ladje, razen če je bila ladja dana v zakup ali če jo na podlagi pogodbe o upravljanju v celoti ali deloma upravlja fizična ali pravna oseba, ki ni njen lastnik, pod pogoji, določenimi v pogodbi o zakupu; v takem primeru se za lastnika šteje zakupnik ladje ali fizična ali pravna oseba, ki ladjo upravlja;

    (g) "kapitan" delavca, ki v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso poveljuje ladji ali je zanjo odgovoren.

    Člen 3

    Splošne določbe

    1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

    (a) da lastniki poskrbijo za táko uporabo svojih ladij, da ne ogroža varnosti in zdravja delavcev, predvsem v predvidljivih vremenskih razmerah, brez vpliva na odgovornost poveljnika ladje;

    (b) upoštevanje vseh nevarnosti po členu 8(4) Direktive 89/391/EGS, ki grozijo drugim delavcem;

    (c) pripravo natančnega poročila z opisom vseh dogodkov na morju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev na krovu in predložitev takega poročila ustreznim pristojnim organom ter pazljivo in natančno beleženje takih dogodkov v ladijskem dnevniku, če veljavna nacionalna zakonodaja določa vodenje takega dnevnika za ladje te vrste oziroma njihovo beleženje v za to določene dokumente, kadar tak ladijski dnevnik ni obvezen.

    2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo redne preglede ladij, ki jih opravljajo za to pooblaščeni organi in s katerimi ugotavljajo skladnost s to direktivo.

    Nekatere preglede glede skladnosti s to direktivo je mogoče opraviti na morju.

    Člen 4

    Nove ribiške ladje

    Na novih ribiških ladjah je treba zagotoviti skladnost z minimalnimi zahtevami za varnost in zdravje iz Priloge I najkasneje do datuma iz prvega pododstavka člena 13(1).

    Člen 5

    Obstoječe ribiške ladje

    Na obstoječih ribiških ladjah je treba zagotoviti skladnost z minimalnimi zahtevami za varnost in zdravje iz Priloge II v sedmih letih po datumu iz prvega pododstavka člena 13(1).

    Člen 6

    Obsežna popravila, preureditve ali predelave

    Kadar na datum ali po datumu iz prvega pododstavka člena 13(1) na ladjah opravijo obsežna popravila, preureditve ali predelave, morajo biti taka obsežna popravila, preureditve ali predelave v skladu z ustreznimi minimalnimi zahtevami iz Priloge I.

    Člen 7

    Oprema in vzdrževanje

    1. Države članice sprejmejo za varnost in zdravje delavcev potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da, brez vpliva na odgovornost poveljnika ladje, lastniki:

    (a) zagotovijo tehnično vzdrževanje ladij in njihovega pribora ter opreme, predvsem tiste, ki je navedena v Prilogi I in II, in kar najhitreje odpravijo vse odkrite pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev;

    (b) za vzdrževanje primerne higienske ravni sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo redno čiščenje ladij in vsega pribora ter opreme na njih;

    (c) na krovu ladje v dobrem stanju hranijo ustrezno količino primerne opreme za izredne razmere in preživetje;

    (d) upoštevajo minimalne varnostne in zdravstvene zahteve glede reševalne opreme in opreme za preživetje iz Priloge III;

    (e) brez vpliva na določbe Direktive Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) [7] upoštevajo zahteve glede osebne varovalne opreme iz Priloge IV te direktive.

    2. Države članice morajo zaradi varnosti in zdravja delavcev sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lastnik oskrbi poveljnika ladje z vsemi sredstvi, ki jih potrebuje, da lahko izpolni obveznosti, ki mu jih nalaga ta direktiva.

    Člen 8

    Obveščanje delavcev

    1. Brez vpliva na določbe člena 10 Direktive 89/391/EGS je treba delavce in/ali njihove predstavnike obvestiti o vseh predvidenih ukrepih glede varnosti in zdravja na krovu ladij.

    2. Informacije morajo biti take, da jih delavci, katerim so namenjene, razumejo.

    Člen 9

    Usposabljanje delavcev

    1. Brez vpliva na člen 12 Direktive 89/391/EGS je treba delavce glede varnosti in zdravja na krovu ladij in zlasti glede preprečevanja nezgod primerno usposobiti, predvsem morajo dobiti natančna in razumljiva navodila.

    2. Usposabljanje iz prvega odstavka zajema zlasti požarno varnost, uporabo opreme za reševanje in preživetje ter, za delavce, ki to potrebujejo, uporabo ribiške opreme in različnih vrst signalov, vključno z ročnimi signali za delavce.

    Tako usposabljanje je treba posodabljati, kadar to zahtevajo spremembe dejavnosti na krovu.

    Člen 10

    Poglobljeno usposabljanje oseb, ki bodo verjetno poveljevale ladji

    Brez vpliva na člen 5(3) Direktive 92/29/EGS mora biti vsaka oseba, za katero je verjetno, da bo poveljevala ladji, deležna poglobljenega usposabljanja glede:

    (a) preprečevanja poklicnih bolezni in nesreč pri delu na krovu in potrebnih ukrepov ob nezgodi;

    (b) stabilnosti in vzdrževanja ladje v vseh predvidljivih razmerah pri nakladanju in med ribolovom;

    (c) radijske navigacije in komunikacije, vključno s postopki.

    Člen 11

    Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje

    Posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje v razgovorih o zadevah, ki jih obravnava ta direktiva in njene priloge, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

    Člen 12

    Prilagajanje prilog

    Povsem tehnične prilagoditve prilog, ki morajo upoštevati:

    - sprejete direktive s področja tehničnega usklajevanja in standardizacije, ki se nanašajo na določene vidike varnosti in zdravja na krovu ladij,

    in/ali

    - tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij ter nova dognanja na področju varnosti in zdravja na krovu ladij,

    se sprejemajo po postopku iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

    Člen 13

    Končne določbe

    1. Države članice do 23. novembra 1995 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

    Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

    2. Države članice predložijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

    3. Države članice vsaka štiri leta poročajo Komisiji o izvajanju te direktive in pri tem navedejo stališča delodajalcev in delavcev.

    Komisija nato o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

    4. Komisija občasno predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju te direktive, pri čemer upošteva odstavek 1, 2 in 3.

    Člen 14

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.

    V Bruslju, 23. novembra 1993

    Za Svet

    Predsednik

    M. Smet

    [1] UL C 337, 31.12.1991, str. 21;UL C 311, 27.11.1992, str. 21.

    [2] UL C 241, 21.9.1992, str. 106; in odločba z dne 27. oktobra 1993 (ki še ni objavljena v Uradnem listu).

    [3] UL C 169, 6.7.1992, str. 46.

    [4] UL C 28, 3.2.1988, str. 1.

    [5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

    [6] UL L 113, 30.4.1992, str. 19.

    [7] UL L 393, 30.12.1989, str. 18.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA I

    MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE ZA NOVE RIBIŠKE LADJE

    (členi 4, 6, 7(1)a))

    Splošna opomba

    Obveznosti iz te priloge veljajo vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, dejavnost, okoliščine ali tveganje na krovu nove ribiške ladje.

    1. Plovnost in stabilnost

    1.1 Ladjo je treba vzdrževati tako, da ohranja plovnost, imeti mora pravilno opremo, ki ustreza njenemu namenu in uporabi.

    1.2 Podatki o stabilnosti ladje morajo biti na razpolago na krovu in dostopni ljudem, ki na ladji opravljajo stražo.

    1.3 Nepoškodovane ladje morajo biti pri pogojih za opravljanje dela, ki so mu namenjene, ustrezno stabilne.

    Poveljnik ladje mora izvesti preventivne ukrepe, s katerimi ohranja primerno stabilnost ladje.

    Navodila glede stabilnosti ladje je treba natančno upoštevati.

    2. Mehanske in električne instalacije

    2.1 Električne instalacije morajo biti načrtovane in izdelane tako, da niso kakor koli nevarne in da zagotavljajo:

    - varovanje posadke in ladje pred nevarnostmi elektrike,

    - pravilno delovanje vse potrebne opreme za vzdrževanje ladje v običajnih delovnih in življenjskih razmerah, tako da uporaba rezervnih virov energije ni potrebna,

    - delovanje električne opreme, bistvene za varnost, ob vseh izrednih dogodkih.

    2.2 Zagotovljen mora biti zasilni vir električne energije.

    Zasilni vir električne energije ne sme biti nameščen v strojnici, razen na odprtih ladjah, vedno pa mora biti izdelan tako, da ob požaru ali drugi odpovedi glavnih električnih instalacij zagotavlja sočasno vsaj triurno delovanje:

    - notranjega komunikacijskega sistema, požarnih detektorjev in signalov v sili,

    - navigacijskih luči in razsvetljave v sili,

    - radijske opreme,

    - protipožarne električne črpalke v sili, če je nameščena.

    Ob okvari glavnega vira električne energije, in če je zasilni vir električne energije akumulator, se mora akumulator samodejno priključiti na zasilno električno razdelilno ploščo in mora sistemom, navedenim v prvi, drugi in tretji alinei drugega pododstavka, neprekinjeno dovajati energijo tri ure.

    Glavna in zasilna električna razdelilna plošča morata biti, koliko je le mogoče, nameščeni tako, da voda ali ogenj ne moreta ogroziti obeh hkrati.

    2.3 Razdelilne plošče morajo biti jasno označene; z rednim pregledovanjem omaric z varovalkami in držal varovalk je treba zagotoviti, da se uporabljajo varovalke ustrezne jakosti.

    2.4 Prostori, v katerih so nameščeni električni akumulatorji, morajo imeti primerno zračenje.

    2.5 Elektronske pripomočke za navigacijo je treba pogosto preskušati in dobro vzdrževati.

    2.6 Vso opremo, ki se uporablja za dvigovanje, je treba redno preskušati in pregledovati.

    2.7 Vse dele opreme za vlečenje mrež in dvigovanje ter pripadajočo opremo je treba dobro vzdrževati in ohranjati njihovo pravilno delovanje.

    2.8 Če so nameščene hladilne naprave in sistemi na stisnjen zrak, jih je treba dobro vzdrževati in redno pregledovati.

    2.9 Plinski kuhalniki in gospodinjski aparati se smejo uporabljati le v dobro zračenih prostorih, paziti je treba, da ne pride do nevarnega zbiranja plina.

    Jeklenke z vnetljivimi in drugimi nevarnimi plini je treba jasno označiti glede na njihovo vsebino in jih hraniti na odprtih palubah.

    Vsi ventili, regulatorji tlaka in cevi, ki vodijo iz jeklenk, morajo biti zavarovani pred poškodbami.

    3. Radijska oprema

    Ob normalnih razmerah za prenos radijskih valov mora radijska oprema vedno omogočati stik z najmanj eno obalno ali kopensko postajo.

    4. Poti in izhodi v sili

    4.1 Poti in izhodi, ki se lahko uporabijo v sili, morajo biti ves čas prosti in lahko dostopni in morajo po najkrajši poti voditi na odprto palubo ali na varno območje in od tod do rešilnega čolna, tako da se lahko delavci umaknejo s svojih delovnih mest ali bivalnih prostorov hitro in kar najbolj varno.

    4.2 Število, razporeditev in dimenzije poti in izhodov, ki se lahko uporabijo kot poti in izhodi v sili, mora ustrezati uporabi, opremi in velikosti delovnih in bivalnih prostorov in največjemu možnemu številu prisotnih oseb.

    Izhodi, ki se lahko uporabijo kot izhodi v sili in ki so zaprti, morajo biti taki, da jih ob izrednem dogodku delavec ali reševalna ekipa lahko takoj in brez težav odprejo.

    4.3 Glede na njihovo lokacijo in določeno funkcijo morajo biti zasilna vrata in drugi zasilni izhodi ustrezno zavarovani pred slabimi vremenskimi razmerami in neprepustni za vodo.

    Zasilna vrata in drugi zasilni izhodi morajo biti enako odporni proti ognju, kakor so odporne neprepustne pregrade.

    4.4 Poti in izhodi v sili morajo biti označeni z znaki v skladu z nacionalnimi predpisi, ki prevzemajo Direktivo 92/58/EGS [1].

    Taki znaki morajo biti postavljeni na primerna mesta in narejeni iz trajnih materialov.

    4.5 Poti, pripomočke in izhode v sili, ki morajo biti osvetljeni, je treba opremiti z zasilno razsvetljavo primerne jakosti, če razsvetljava odpove.

    5. Odkrivanje in gašenje požara

    5.1 Ladja mora biti opremljena z ustrezno protipožarno opremo in, če je potrebno, s požarnimi detektorji ter alarmnimi sistemi, ki morajo ustrezati velikosti in uporabi ladje, njeni opremi, fizikalnim in kemijskim lastnostim snovi, ki so na njej, ter najvišjemu možnemu številu prisotnih oseb, bivalnim prostorom in zaprtim delovnim mestom ter strojnici, in če je potrebno, tudi skladiščem rib.

    5.2 Protipožarno opremo je treba vedno hraniti na za to določenem mestu in jo vzdrževati v dobrem stanju ter tako, da je pripravljena za takojšnjo uporabo.

    Delavci morajo vedeti, kje se protipožarna oprema hrani, kako deluje in kako jo morajo uporabljati.

    Preden ladja izpluje je treba vedno preveriti, če so gasilni aparati in druga prenosna protipožarna oprema na krovu.

    5.3 Ročna oprema za gašenje mora biti lahko dostopna in preprosta za uporabo, označena mora biti z znaki, ki so skladni z nacionalnimi predpisi, ki prevzemajo Direktivo 92/58/EGS.

    Taki znaki morajo biti nameščeni na ustreznih mestih, narejeni morajo biti iz trajnih materialov.

    5.4 Požarne detektorje in alarmne sisteme je treba redno preizkušati in dobro vzdrževati.

    5.5 Redno je treba izvajati vaje za gašenje požara.

    6. Prezračevanje delovnih mest v zaprtih prostorih

    Na delovnih mestih v zaprtih prostorih je treba zagotoviti dovolj svežega zraka, pri čemer je treba upoštevati delovne metode in fizični napor delavcev pri delu.

    Če se uporablja mehanski prezračevalni sistem, ga je treba dobro vzdrževati.

    7. Temperatura v delovnih prostorih

    7.1 Med delovnim časom mora biti temperatura v delovnih prostorih primerna za delavce, pri čemer je treba upoštevati delovne metode, fizični napor delavcev pri delu in dejanske ali mogoče vremenske razmere na območju, na katerem ladja deluje.

    7.2 Temperatura v bivalnih prostorih, sanitarijah, kantinah in sobah za prvo pomoč, mora biti prilagojena namenu prostora.

    8. Naravna in umetna razsvetljava delovnih mest

    8.1 Delovna mesta morajo biti v največji možni meri osvetljena z naravno razsvetljavo, opremljena pa morajo biti tudi z umetno razsvetljavo, ki je primerna za opravljanje dela in ne ogroža varnosti in zdravja delavcev ali ogroža drugih ladij.

    8.2 Napeljava za razsvetljavo delovnih prostorov, stopnic, lestev in prehodov mora biti izvedena tako, da predvidena vrsta razsvetljave za delavce ne predstavlja tveganja za nezgodo in ne ovira navigacije.

    8.3 Delovna mesta, na katerih so delavci posebej izpostavljeni tveganjem, če odpove umetna razsvetljava, morajo biti opremljena z razsvetljavo v sili primerne jakosti.

    8.4 Razsvetljavo v sili je treba vzdrževati tako, da učinkovito deluje in jo redno preizkušati.

    9. Palube, pregrade in stropi

    9.1 Površine, do katerih imajo delavci dostop, morajo biti nedrseče oziroma take, da drsenje preprečujejo ali opremljene z napravami, ki preprečujejo padce. V največji možni meri je treba poskrbeti, da na njih ni ovir.

    9.2 Delovna mesta z delovnimi postajami morajo biti ustrezno zvočno zavarovana in izolirana, pri čemer je treba upoštevati vrsto opravil, ki se izvajajo in fizično aktivnost delavcev.

    9.3 Površine palub, pregrad in stropov v delovnih prostorih morajo biti takšne, da jih je mogoče ustrezno čistiti.

    10. Vrata

    10.1 Zagotoviti je treba, da je vrata vedno mogoče upravljati iz notranje strani brez posebne opreme.

    Vrata morajo omogočati upravljanje z obeh strani, ko se na delovnem mestu opravlja delo.

    10.2 Delovanje vrat, predvsem drsnih, kjer je uporaba takih vrat nujna, mora biti za delavce kar najbolj varno, zlasti v slabem vremenu in ob neugodnih razmerah na morju.

    11. Prometne poti — nevarna območja

    11.1 Prehodi, zaboji, zunanji deli kabin na palubi in vse prometne poti morajo biti opremljeni z varovalnimi ograjami, oprijemali in rešilnimi vrvmi ali drugimi sredstvi, ki zagotavljajo varnost delavcev pri opravljanju dejavnosti na ladji.

    11.2 Če obstaja tveganje, da bi delavci lahko padli skozi odprtine na palubi, ali iz ene palube na drugo, je treba povsod, kjer je to mogoče, zagotoviti ustrezno varovanje.

    Če se za tako varovanje uporabljajo varovalne ograje, morajo biti visoke vsaj en meter.

    11.3 Dostop do instalacij nad palubo zaradi dela ali vzdrževanja mora zagotavljati delavčevo varnost.

    Za preprečitev padcev je treba namestiti ustrezno visoke varovalne ograje ali podobne varovalne pripomočke.

    11.4 Ladijske ograje ali druga sredstva, ki preprečujejo padce oseb čez krov, je treba vzdrževati ustrezno svojemu namenu.

    Ladijske ograje morajo imeti odprtine ali druga podobna sredstva, ki omogočajo hitro odtekanje vode.

    11.5 Klančina na krmi ladje, s katere love ribe z vlečno mrežo, mora biti na zgornjem delu opremljena z zapornico ali zavarovana s kakšnim drugim sredstvom, ki je enako visoko kakor ladijska ograja oziroma neki drug dodan del, ki varuje delavce pred nevarnostjo padca po klančini.

    Taka zapornica ali druga naprava se mora zlahka odpirati in zapirati, najbolje z daljinskim upravljanjem. Odpre se lahko le takrat, ko se mreža vrže ali potegne na krov.

    12. Ureditev delovnih postaj

    12.1 Delovni prostori morajo biti prazni in kar najbolj zavarovani pred morjem, delavce morajo primerno varovati pred padcem na ladji ali z nje.

    Površine za ročna opravila morajo biti primerno velike, kar velja za njihovo višino in talno površino.

    12.2 Če se stroji krmilijo iz strojnice, mora biti krmilje v ločenem prostoru, per se izoliranem in zavarovanem pred hrupom iz strojnice ter dostopnem tako, da vanj ni treba vstopati prek strojnice.

    Šteje se, da je poveljniški most območje, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.

    12.3 Krmilje opreme za vleko mora biti nameščeno v tako velikem prostoru, da upravljavcem omogoča neovirano delo.

    Oprema za vleko mora imeti primerne varnostne naprave za izredne dogodke, vključno s sredstvi za izklop v sili.

    12.4 Upravljavec opreme za vleko mora imeti ustrezen pregled nad vlečno opremo in delavci pri delu.

    Če vlečno opremo krmilijo z mostu, mora upravljavec jasno videti delavce pri delu bodisi neposredno bodisi s kakim primernim sredstvom.

    12.5 Za komuniciranje med mostom in palubo, na kateri poteka delo, je treba uporabljati zanesljiv sistem.

    12.6 Ves čas je treba pozorno opazovati okolico in posadko opozoriti na neposredno nevarnost visokih valov med ribolovom ali pri opravljanju drugega dela na palubi.

    12.7 Z namestitvijo varnostnih naprav je treba stik z golimi in vlečnimi vrvmi ter s premičnimi deli opreme kar najbolj zmanjšati.

    12.8 Treba je namestiti krmilje za premikajoče se mase, predvsem na ladjah, s katerih love ribe z vlečno mrežo:

    - naprave za zagotavljanje nepremičnosti deske, ki širi ustje mreže,

    - naprave za nadzor nihanja mrež.

    13. Bivalni prostori

    13.1 Lokacija, sestava, zvočna izolacija, izolacijska sredstva in ureditev bivalnih in drugih prostorov za delavce, kjer taki prostori so, ter dostopi do njih morajo primerno ščititi pred vremenom in morjem, vibracijami, hrupom in neprijetnimi vonji iz drugih delov ladje, ki delavce lahko motijo med počitkom.

    Če oblika, velikost in/ali namen ladje to dopuščajo, morajo biti bivalni prostori za delavce postavljeni tako, da kar najbolj ublažijo učinke gibanja in pospeševanja.

    Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, s katerimi so nekadilci kar najbolj zavarovani pred neugodjem, ki ga povzroča tobačni dim.

    13.2 Bivalne prostore za delavce je treba pravilno prezračevati in s tem zagotoviti stalen dotok svežega zraka in preprečiti nastanek kondenza.

    V bivalnih prostorih je treba zagotoviti primerno razsvetljavo z:

    - ustrezno običajno splošno razsvetljavo,

    - zmanjšano splošno razsvetljavo, s čimer se prepreči vznemirjanje delavcev, ki počivajo, in

    - lokalno razsvetljavo pri vsakem ležišču.

    13.3 Ladijska kuhinja in jedilnica, če ju ladja ima, morata biti primerno veliki, dobro razsvetljeni in zračeni ter taki, da ju je mogoče enostavno čistiti.

    Zagotovljeni morajo biti hladilniki in druga oprema za shranjevanje hrane pri nizkih temperaturah.

    14. Sanitarni postopki in oprema

    14.1 Na ladje, ki imajo bivalne prostore, je treba namestiti prhe s toplo in mrzlo tekočo vodo, umivalnike in stranišča, ki morajo biti ustrezno opremljeni, vsak prostor mora biti ustrezno prezračevan.

    14.2 Vsak delavec mora imeti na voljo prostor za shranjevanje svoje obleke.

    15. Prva pomoč

    Na vseh ladjah mora biti na voljo oprema za prvo pomoč, ki mora biti skladna z zahtevami iz Priloge II Direktive 92/29/EGS.

    16. Lestve za dostop in ladijski mostiči

    Na razpolago mora biti lestev za dostop, ladijski mostič ali druga podobna oprema, ki omogoča primerno in varno vkrcanje na ladjo.

    17. Hrup

    Izvesti je treba vse ustrezne tehnične ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa na delovnih mestih in v bivalnih prostorih na najnižjo možno raven, pri čemer je treba upoštevati velikost ladje.

    [1] UL L 245, 26.8.1992, str. 23.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA II

    MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE NA OBSTOJEČIH RIBIŠKIH LADJAH

    (člen 5 in 7(1)(a))

    Splošna opomba

    Obveznosti iz tega dodatka veljajo, če jih značilnosti strukture obstoječih ladij omogočajo, ko jih zahtevajo značilnosti delovnega mesta, dejavnosti, okoliščine ali tveganja na krovu obstoječe ladje.

    1. Plovnost in stabilnost

    1.1 Ladjo je treba vzdrževati tako, da ohranja plovnost, imeti mora pravilno opremo, ki ustreza njenemu namenu in uporabi.

    1.2 Če obstajajo, morajo biti podatki o stabilnosti ladje na razpolago na krovu in dostopni ljudem, ki na ladji opravljajo stražo.

    1.3 Nepoškodovane ladje morajo biti pri pogojih za opravljanje dela, ki so mu namenjene, ustrezno stabilne.

    Poveljnik ladje mora izvesti preventivne ukrepe, s katerimi ohranja primerno stabilnost ladje.

    Navodila glede stabilnosti ladje je treba natančno upoštevati.

    2. Mehanske in električne instalacije

    2.1 Električne instalacije morajo biti načrtovane in izdelane tako, da niso kakor koli nevarne in da zagotavljajo:

    - varovanje posadke in ladje pred električnimi nevarnostmi elektrike,

    - pravilno delovanje vse potrebne opreme za vzdrževanje ladje v običajnih delovnih in življenjskih razmerah, tako da uporaba rezervnih virov energije ni potrebna,

    - delovanje električne opreme, bistvene za varnost, ob vseh izrednih dogodkih.

    2.2 Zagotovljen mora biti zasilni vir električne energije.

    Zasilni vir električne energije ne sme biti nameščen v strojnici, razen na odprtih ladjah, vedno pa mora biti izdelan tako, da ob požaru ali drugi odpovedi glavnih električnih instalacij zagotavlja sočasno vsaj triurno delovanje:

    - notranjega komunikacijskega sistema, požarnih detektorjev in signalov v sili,

    - navigacijskih luči in razsvetljave v sili,

    - radijske opreme,

    - protipožarne električne črpalke v sili, če je nameščena.

    Ob okvari glavnega vira električne energije, in če je zasilni vir električne energije akumulator, se mora akumulator samodejno priključiti na zasilno električno razdelilno ploščo in mora sistemom, navedenim v prvi, drugi in tretji alinei drugega pododstavka, neprekinjeno dovajati energijo tri ure.

    Glavna in zasilna električna razdelilna plošča morata biti, kolikor je le mogoče, nameščeni tako, da voda ali ogenj ne moreta ogroziti obeh hkrati.

    2.3 Razdelilne plošče morajo biti jasno označene, z rednim pregledovanjem omaric z varovalkami in vložkov je treba zagotoviti uporabo varovalke ustrezne jakosti.

    2.4 Prostori, v katerih so nameščeni električni akumulatorji, morajo imeti primerno zračenje.

    2.5 Elektronske pripomočke za navigacijo je treba pogosto preskušati in dobro vzdrževati.

    2.6 Vso opremo, ki se uporablja za dvigovanje, je treba redno preskušati in pregledovati.

    2.7 Vse dele naprav za vlečenje mrež in dvigovanje ter pripadajočo opremo je treba dobro vzdrževati in ohranjati njihovo pravilno delovanje.

    2.8 Če so nameščene hladilne naprave in sistemi na stisnjen zrak, jih je treba dobro vzdrževati in redno pregledovati.

    2.9 Plinski kuhalniki in gospodinjski aparati se smejo uporabljati le v dobro zračenih prostorih, paziti je treba, da ne pride do nevarnega zbiranja plina.

    Jeklenke z vnetljivimi in drugimi nevarnimi plini je treba jasno označiti glede na njihovo vsebino in jih hraniti na odprtih palubah.

    Vsi ventili, regulatorji tlaka in cevi, ki vodijo iz jeklenk, morajo biti zavarovani pred poškodbami.

    3. Radijska oprema

    Ob normalnih razmerah za prenos radijskih valov mora radijska oprema vedno omogočati stik z najmanj eno obalno ali kopensko postajo.

    4. Poti in izhodi v sili

    4.1 Poti in izhodi, ki se lahko uporabijo v sili, morajo biti ves čas prosti in lahko dostopni in morajo po najkrajši poti voditi na odprto palubo ali varno območje in od tod do rešilnega čolna, tako da se lahko delavci umaknejo s svojih delovnih mest ali bivalnih prostorov hitro in kar najbolj varno.

    4.2 Število, razporeditev in dimenzije poti in izhodov, ki se lahko uporabijo kot poti in izhodi v sili morajo ustrezati uporabi, opremi in velikosti delovnih in bivalnih prostorov in največjemu možnemu številu prisotnih oseb.

    Izhodi, ki se lahko uporabijo kot izhodi v sili, in ki so zaprti, morajo biti taki, da jih delavec ali reševalna ekipa ob izrednem dogodku takoj in brez težav odprejo.

    4.3 Poti in izhodi v sili morajo biti označeni z znaki v skladu z nacionalnimi predpisi, ki prevzemajo Direktivo 92/58/EGS.

    Taki znaki morajo biti nameščeni na ustrezna mesta in narejeni iz trajnih materialov.

    4.4 Poti, pripomočke in izhode v sili, ki morajo biti osvetljeni, je treba opremiti z zasilno razsvetljavo primerne jakosti, če razsvetljava odpove.

    5. Odkrivanje in gašenje požara

    5.1 Ladja mora biti opremljena z ustrezno protipožarno opremo in, če je potrebno, s požarnimi detektorji ter alarmnimi sistemi, ki morajo ustrezati velikosti in uporabi ladje, njeni opremi, fizikalnim in kemijskim lastnostim snovi, ki so na njej, ter najvišjemu možnemu številu prisotnih oseb, bivalnim prostorom in zaprtim delovnim mestom ter strojnici, in, če je potrebno, tudi skladišču rib.

    5.2 Protipožarno opremo je treba vedno hraniti na za to določenem mestu in jo vzdrževati v dobrem stanju ter tako, da je pripravljena za takojšnjo uporabo.

    Delavci morajo vedeti, kje se protipožarna oprema hrani, kako deluje in kako jo morajo uporabljati.

    Preden ladja izpluje je treba vedno preveriti, ali so gasilni aparati in druga prenosna protipožarna oprema na krovu.

    5.3 Ročna oprema za gašenje mora biti lahko dostopna in preprosta za uporabo, označena mora biti z znaki po nacionalnih predpisih, ki prevzemajo Direktivo 92/58/EGS.

    Taki znaki morajo biti nameščeni na ustreznih mestih in narejeni iz trajnih materialov.

    5.4 Požarne detektorje in alarmne sisteme je treba redno preskušati in dobro vzdrževati.

    5.5 Redno je treba izvajati vaje za gašenje požara.

    6. Prezračevanje delovnih mest v zaprtih prostorih

    Na delovnih mestih v zaprtih prostorih je treba zagotoviti dovolj svežega zraka, pri čemer je treba upoštevati delovne metode in fizični napor delavcev pri delu.

    Če se uporablja mehanski prezračevalni sistem, ga je treba dobro vzdrževati.

    7. Temperatura v delovnih prostorih

    7.1 Med delovnim časom mora biti temperatura v delovnih prostorih primerna za delavce, pri čemer je treba upoštevati delovne metode, fizični napor delavcev in dejanske ali mogoče vremenske razmere na območju, na katerem ladja deluje.

    7.2 Temperatura v bivalnih prostorih, sanitarijah, kantinah in sobah za prvo pomoč mora biti prilagojena namenu prostora.

    8. Naravna in umetna razsvetljava delovnih mest

    8.1 Delovna mesta morajo biti, kolikor je le mogoče, osvetljena z naravno razsvetljavo, opremljena pa morajo biti tudi z umetno razsvetljavo, ki je primerna za opravljanje dela in ne ogroža varnosti in zdravja delavcev ali drugih ladij.

    8.2 Napeljava za razsvetljavo delovnih prostorov, stopnic, lestev in prehodov mora biti izvedena tako, da predvidena vrsta razsvetljave za delavce ne pomeni tveganja za nezgodo in ne ovira navigacije.

    8.3 Delovna mesta, na katerih so delavci posebno izpostavljeni tveganjem, če odpove umetna razsvetljava, morajo biti opremljena z razsvetljavo v sili primerne jakosti.

    8.4 Razsvetljavo v sili je treba vzdrževati tako, da učinkovito deluje in jo redno preskušati.

    9. Palube, pregrade in stropi

    9.1 Površine, do katerih imajo delavci dostop, morajo biti nedrseče oziroma take, da preprečujejo drsenje ali pa morajo biti opremljene z napravami, ki preprečujejo padce. Kar najbolj je treba poskrbeti, da na njih ni ovir.

    9.2 Delovna mesta z delovnimi postajami morajo biti, če je to mogoče, ustrezno zvočno zavarovana in izolirana, pri čemer je treba upoštevati vrsto opravil, ki se izvajajo, in fizično aktivnost delavcev.

    9.3 Površine palub, pregrad in stropov v delovnih prostorih morajo biti takšne, da jih je mogoče ustrezno čistiti.

    10. Vrata

    10.1 Zagotoviti je treba, da je vrata vedno mogoče upravljati z notranje strani in brez posebne opreme.

    Vrata morajo omogočati upravljanje z obeh strani, ko se na delovnem mestu opravlja delo.

    10.2 Delovanje vrat, predvsem drsnih, kjer je uporaba takih vrat nujna, mora biti za delavce kar najbolj varno, zlasti v slabem vremenu in ob neugodnih razmerah na morju.

    11. Prometne poti — nevarna območja

    11.1 Prehodi, zaboji, zunanji deli kabin na palubi in vse prometne poti morajo biti opremljeni z varovalnimi ograjami, oprijemali in rešilnimi vrvmi ali drugimi sredstvi, ki zagotavljajo varnost delavcev pri opravljanju dejavnosti na ladji.

    11.2 Če obstaja tveganje, da bi delavci lahko padli skozi odprtine na palubi ali z ene palube na drugo, je treba povsod, kjer je to mogoče, zagotoviti ustrezno varovanje.

    11.3 Dostop do instalacij nad palubo zaradi dela ali vzdrževanja mora zagotavljati delavčevo varnost.

    Za preprečitev padcev je treba namestiti ustrezno visoke varovalne ograje ali podobne varovalne pripomočke.

    11.4 Ladijske ograje ali druga sredstva, ki preprečujejo padce oseb čez krov, je treba vzdrževati tako, da služijo svojemu namenu.

    Ladijske ograje morajo imeti odprtine ali druga podobna sredstva, ki omogočajo hitro odtekanje vode.

    11.5 Klančina na krmi ladje, s katere love ribe z vlečno mrežo, mora biti na zgornjem delu opremljena z zapornico ali zavarovana s kakšnim drugim sredstvom, ki je enako visoko kakor ladijska ograja oziroma neki drug dodan del, ki varuje delavce pred nevarnostjo padca po klančini.

    Taka zapornica ali druga naprava se mora zlahka odpirati in zapirati, odpre se lahko le takrat, ko se mreža vrže ali potegne na krov.

    12. Ureditev delovnih postaj

    12.1 Delovni prostori morajo biti prazni in kar najbolj zavarovani pred morjem, delavce morajo primerno varovati pred padcem na ladji ali z nje.

    Površine za ročna opravila morajo biti primerno velike, kar velja za njihovo višino in talno površino.

    12.2 Če se stroji krmilijo iz strojnice, mora biti krmilje v ločenem prostoru, izoliranem in zavarovanem pred hrupom iz strojnice ter dostopnem tako, da vanj ni treba vstopati prek strojnice.

    Šteje se, da je poveljniški most območje, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.

    12.3 Krmilje opreme za vleko mora biti nameščeno v tako velikem prostoru, da upravljavcem omogoča neovirano delo.

    Tudi oprema za vleko mora imeti primerne varnostne naprave za izredne dogodke, vključno s sredstvi za izklop v sili.

    12.4 Upravljavec opreme za vleko mora imeti ustrezen pregled nad vlečno opremo in delavci pri delu.

    Če vlečno opremo krmilijo z mostu, mora upravljavec jasno videti delavce pri delu bodisi neposredno bodisi s kakim primernim sredstvom.

    12.5 Za komuniciranje med mostom in palubo, na kateri poteka delo, je treba uporabljati zanesljiv sistem.

    12.6 Ves čas je treba pozorno opazovati okolico in posadko opozoriti na neposredno nevarnost visokih valov med ribolovom ali pri opravljanju drugega dela na palubi.

    12.7 Z namestitvijo varnostnih naprav je treba stik z golimi in vlečnimi vrvmi ter s premičnimi deli opreme kar najbolj zmanjšati.

    12.8 Treba je namestiti krmilje za premikajoče se mase, predvsem na ladjah, s katerih love ribe z vlečno mrežo:

    - naprave za zagotavljanje nepremičnosti deske, ki širi ustje mreže,

    - naprave za nadzor nad nihanjem mrež.

    13. Bivalni prostori

    13.1 Če ima ladja bivalne prostore za delavce, morajo biti taki, da kar najbolj zmanjšajo hrup, vibracije, učinke gibanja in pospeševanja ter neprijetne vonjave iz drugih delov ladje.

    Bivalni prostori morajo imeti ustrezno razsvetljavo.

    13.2 Ladijska kuhinja in jedilnica, če ju ladja ima, morata biti primerno veliki, dobro razsvetljeni in zračeni ter taki, da ju je mogoče enostavno čistiti.

    Na voljo morajo biti hladilniki in druga oprema za shranjevanje hrane pri nizkih temperaturah.

    14. Sanitarni prostori in oprema

    Na ladje, ki imajo bivalne prostore, je treba namestiti stranišča, umivalnike in, če je mogoče, prho; vsakega od teh prostorov je treba pravilno prezračevati.

    15. Prva pomoč

    Na vseh ladjah mora biti na voljo oprema za prvo pomoč, ki mora biti v skladu z zahtevami iz Priloge II Direktive 92/29/EGS.

    16. Lestve za dostop in ladijski mostiči

    Na razpolago morajo biti lestve za dostop, ladijski mostiči ali druga podobna oprema, ki omogoča primerno in varno vkrcanje na ladjo.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA III

    MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE, KI SE NANAŠAJO NA OPREMO ZA REŠEVANJE IN PREŽIVETJE

    (člen 7(1)(d))

    Splošna opomba

    Obveznosti iz te priloge veljajo vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, dejavnost, okoliščine ali tveganje na krovu ladje.

    1. Ladje morajo imeti ustrezno opremo za reševanje in preživetje, vključno z ustreznimi sredstvi za reševanje delavcev iz vode in radijsko opremo za reševanje, predvsem radijski signal za javljanje položaja ladje v sili s hidrostatičnim sprožilnim mehanizmom, pri čemer je treba upoštevati število oseb na krovu in območje, na katerem ladja deluje.

    2. Vsa oprema za reševanje in preživetje mora biti shranjena na za to določenem mestu, vzdrževana v dobrem stanju in vedno na voljo za takojšnjo uporabo.

    Delavci morajo to opremo pregledati, preden ladja izpluje in med plovbo.

    3. Opremo za reševanje in preživetje je treba redno pregledovati.

    4. Vse delavce je treba primerno usposobiti in jih seznaniti z ustreznimi navodili za ravnanje ob izrednih dogodkih.

    5. Če je ladja daljša kakor 45 metrov ali če je na njej pet ali več delavcev, mora imeti za vsakega delavca popis ukrepov z jasnimi navodili za ravnanje ob izrednih dogodkih.

    6. Vsak mesec je treba v pristanišču in/ali na morju z delavci izpeljati vajo reševanja in preživetja.

    S takimi vajami je treba zagotoviti, da delavci natančno razumejo in izvajajo dolžnosti, ki jih imajo pri rokovanju in delovanju opreme za reševanje in preživetje.

    Delavce je treba usposobiti za postavitev in uporabo prenosne radijske opreme, če je taka oprema na ladji.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA IV

    MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE, KI SE NANAŠAJO NA OSEBNO VAROVALNO OPREMO

    (člen 7(1)e))

    Splošna opomba

    Obveznosti iz te priloge veljajo vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, dejavnost, okoliščine ali tveganje na krovu ladje.

    1. Če tveganj za varnost in zdravje delavcev ni mogoče preprečiti ali ustrezno omejiti s skupinskimi ali tehničnimi varnostnimi ukrepi, morajo delavci dobiti osebno varovalno opremo.

    2. Osebna varovalna oprema, ki je lahko obleka ali kombinezon, mora biti živih barv, v kontrastu z morskim okoljem in dobro vidna.

    --------------------------------------------------

    Top