OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA

1.1. Splošno ozadje in cilj

Evropski zeleni dogovor 1 ter prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo do leta 2050 ponujata priložnosti za EU, prinašata pa tudi izzive. Naložbe v zeleni prehod bodo Evropi pomagale postati prva podnebno nevtralna celina. Pomagale bodo tudi zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital EU ter zaščititi dobro počutje in zdravje državljank in državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Naložbe v čisto energijo in energijsko učinkovitost bodo okrepile odprto strateško avtonomijo Unije in zmanjšale našo odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz tretjih držav, kar bo pripomoglo k zmernejšim cenam energije v prihodnosti. Naložbe v našo zmogljivost za razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij bodo okrepile tudi konkurenčnost EU. Da bi Unija to dosegla, bo morala vložiti dodatnih 700 milijard EUR letno za uresničevanje ciljev zelenega dogovora 2 . Daleč največji del teh naložb bo treba zagotoviti iz zasebnega financiranja. To je tudi v skladu s prednostno nalogo Komisije, tj. izgradnjo gospodarstva za ljudi, ki bo pripravljeno na prihodnost ter bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe.

Namen Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) je pomagati usmerjati kapital v dejavnosti, ki bistveno prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, kot so podnebna nevtralnost in odpornost, ničelno onesnaževanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, prehod na krožno gospodarstvo ter trajnostna raba vodnih in morskih virov. Uredba o taksonomiji naj bi z zagotavljanjem opredelitev gospodarskih dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, pomagala podjetjem, vlagateljem in oblikovalcem politik usmerjati neposredne naložbe v gospodarske sektorje, kjer so za pravičen zeleni prehod najbolj potrebne.

Ta okvir pomaga povečati preglednost, ublažiti tveganje zelenega zavajanja in preprečiti razdrobljenost trga, ki jo lahko povzroči pomanjkanje skupnega razumevanja tega, kaj so okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Uredba o taksonomiji vlagateljem ne nalaga obveznosti, da vlagajo v tiste gospodarske dejavnosti, ki izpolnjujejo posebna merila iz te uredbe.

Uredba o taksonomiji določa okvir za taksonomijo EU z vzpostavitvijo štirih pogojev, ki jih mora gospodarska dejavnost izpolnjevati, da se lahko šteje kot okoljsko trajnostna. Upravičena dejavnost:

(i)    mora bistveno prispevati k enemu ali več od šestih okoljskih ciljev 4 iz člena 9 uredbe o taksonomiji v skladu s členi 10 do 16 navedene uredbe;

(ii)    ne sme bistveno škodovati nobenemu drugemu okoljskemu cilju v skladu s členom 17 navedene uredbe;

(iii)    se mora izvajati v skladu z minimalnimi (socialnimi) zaščitnimi ukrepi iz člena 18 uredbe o taksonomiji ter

(iv)    mora izpolnjevati tehnična merila za pregled, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji. S tehničnimi merili za pregled se operacionalizirata pogoja (i) in (ii), saj se za vsako gospodarsko dejavnost opredelijo zahteve glede uspešnosti, ki določajo, pod kakšnimi pogoji navedena dejavnost: (i) bistveno prispeva k določenemu okoljskemu cilju in (ii) ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem.

Komisija je 4. junija 2021 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 5 , ki določa tehnična merila za pregled, v skladu s katerimi se za nekatere gospodarske dejavnosti šteje, da bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam ter ne škodujejo bistveno kateremu od drugih zadevnih okoljskih ciljev (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o podnebni taksonomiji). Komisija je 6. julija 2021 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 6 , ki določa vsebino, metodologijo in prikaz informacij, ki jih morajo razkriti nefinančna in finančna podjetja, ki morajo poročati o sprejemljivosti svojih dejavnosti za taksonomijo in njihovi usklajenosti s taksonomijo EU (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji). Komisija je 9. marca 2022 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1214 7 o spremembi delegiranega akta o podnebni taksonomiji in delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji. S temi spremembami so bile v taksonomijo EU vključene nekatere dejavnosti v zvezi s proizvodnjo energije iz jedrske energije in zemeljskega plina ter so bile določene posebne zahteve glede razkritja za te dejavnosti.

Ta delegirani akt (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o okoljski taksonomiji) določa tehnična merila za pregled, v skladu s katerimi se za nekatere gospodarske dejavnosti v sektorjih proizvodnje, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki ter saniranja okolja, gradnje, gradbenega inženirstva, obvladovanja tveganj nesreč, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, dejavnosti varstva in obnove okolja ter nastanitvenih dejavnosti šteje, da bistveno prispevajo k: (i) trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov; (ii) prehodu na krožno gospodarstvo; (iii) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali (iv) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Ta akt določa tudi merila za ugotavljanje, ali te gospodarske dejavnosti bistveno škodujejo kateremu od drugih okoljskih ciljev. Ta akt daje prednost gospodarskim dejavnostim in sektorjem, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo največji potencial za bistven prispevek k enemu ali več od štirih okoljskih ciljev in za katere je bilo mogoče brez nadaljnjega odlašanja razviti ali izpopolniti priporočena merila. Za nekatere sektorje in dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, ter nekatere proizvodne dejavnosti bosta potrebna dodatna ocena in določanje natančnih meril 8 .

Ker bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva, bo treba vse gospodarske sektorje prilagoditi negativnim vplivom sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Z delegiranim aktom o podnebni taksonomiji so bila zato določena tehnična merila za pregled za področje prilagajanja podnebnim spremembam za vse sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so bili zajeti s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb. Zaradi časovnih omejitev platforma in Komisija na tej stopnji nista uspeli razviti meril za prilagajanje podnebnim spremembam tudi za dejavnosti, ki so vključene v delegirani akt o okoljski taksonomiji, da bi jih prilagodili podnebnim spremembam. Vendar pa Komisija še namerava razviti tehnična merila za pregled za zadevne dejavnosti, da bi bile v prihodnosti prilagojene podnebnim spremembam.

Ta delegirani akt spreminja tudi delegirani akt o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, da se zagotovi, da so zahteve po razkritju, določene v navedenem aktu, skladne z določbami delegiranega akta o okoljski taksonomiji, ter da se popravi manjše število tehničnih napak in nedoslednosti.

Delegirani akt o spremembi je del regulativnega svežnja, ki vključuje tudi delegirani akt o spremembi delegiranega akta o podnebni taksonomiji, ki določa tehnična merila za pregled za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam za dodatne gospodarske dejavnosti, ki še niso vključene v navedeni delegirani akt. Uvaja tudi omejene tehnične spremembe za izboljšanje izvajanja delegiranega akta o podnebni taksonomiji.

1.2. Pravni okvir

Ta delegirani akt temelji na pooblastilih iz členov 8(4), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji. Tehnična merila za pregled so določena v skladu z zahtevami iz člena 19 navedene uredbe.

V skladu s členom 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 9 ta delegirani akt v enem samem aktu združuje pet medsebojno povezanih pooblastil iz uredbe o taksonomiji. To so pooblastila iz členov 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) v zvezi s tehničnimi merili za pregled za trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja oziroma varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pooblastilo iz člena 8(4) o informacijah, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera velja obveznost objave nefinančnih informacij na podlagi člena 19a ali člena 29(a) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA

Ta delegirani akt temelji na priporočilih platforme za trajnostno financiranje, tj. strokovne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena leta 2020 in jo sestavljajo različni deležniki iz zasebnega in javnega sektorja. Platforma za trajnostno financiranje je na podlagi člena 20 uredbe o taksonomiji pooblaščena za svetovanje Komisiji o tehničnih merilih za pregled za šest okoljskih ciljev iz taksonomije EU.

Na podlagi prednostne razvrstitve gospodarskih dejavnosti z največjim potencialom za bistven prispevek k enemu od štirih okoljskih ciljev taksonomije EU je platforma pripravila osnutek tehničnih meril za pregled za številne dejavnosti.

Osnutek tehničnih meril za pregled, ki ga je predlagala platforma, je bil od avgusta do septembra 2021 objavljen z namenom pridobivanja povratnih informacij deležnikov. Platforma je prejete povratne informacije deležnikov upoštevala, nato pa marca in novembra 2022 objavila svoja končna priporočila 11 . O končnih priporočilih platforme se je večkrat razpravljalo tudi s strokovno skupino držav članic za financiranje trajnostne rasti, ki deluje v okviru Komisije, zlasti 6. aprila, 8. julija, 4. oktobra in 15. decembra 2022 ter 24. januarja 2023.

Komisija je preučila priporočena tehnična merila za pregled, ki jih je razvila platforma, in opravila dodatno delo za zagotovitev, da merila izpolnjujejo zahteve iz člena 19 uredbe o taksonomiji. Osnutek delegiranega akta je bil 5. aprila 2023 posredovan strokovni skupini držav članic in platformi ter je bil skupaj s predlaganimi spremembami delegiranega akta o podnebni taksonomiji in spremembami delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, štiri tedne, in sicer od 5. aprila do 3. maja 2023, objavljen za zbiranje povratnih informacij deležnikov. Odzvalo se je skupno 636 deležnikov 12 .

O osnutku delegiranega akta je 19. aprila in 24. maja 2023 potekala razprava v okviru platforme za trajnostno financiranje. Poleg tega je bil osnutek delegiranega akta predložen v razpravo strokovnjakom držav članic in opazovalcem iz Evropskega parlamenta na srečanjih strokovne skupine držav članic 20. aprila 2023 in 25. maja 2023. 25. maja 2023 je potekala tudi ad hoc razprava s poslanci Evropskega parlamenta.

Na splošno so platforma, strokovna skupina držav članic in deležniki dali pozitivne povratne informacije ter so pozdravili vključitev novih ciljev in sektorjev v taksonomijo EU. Izraženih je bilo več pomislekov, zlasti zaradi nevključitve nekaterih sektorjev, ki veljajo za kritične, pri čemer se je opozarjalo na morebitne posledice za podjetja, katerih dejavnosti niso zajete v taksonomiji. Odzivi deležnikov so se večinoma delili na tiste, ki so predlagali bolj stroga merila, in tiste, ki so se zavzemali za manj stroga merila. Nekateri deležniki so menili, da so merila za nekatere dejavnosti določena premalo ambiciozno. Spet drugi so menili, da so nekatera merila preveč ambiciozna, zapletena ali ozka. Številne pripombe so bile osredotočene tudi na uporabnost meril, načine poročanja in tehnična pojasnila.

Po natančni proučitvi prejetih povratnih informacij je bila v končni fazi priprave delegirane uredbe opravljena ciljno usmerjena natančna določitev nekaterih meril, izvedene pa so bile tudi druge tehnične spremembe. Te se navezujejo zlasti na tehnična pojasnila, uskladitve za zagotovitev večje skladnosti z obstoječo sektorsko zakonodajo, vključitev sklicev na prihodnje preglede ter uskladitve za izboljšanje skladnosti meril za nebistveno škodovanje za več dejavnosti.

Večina pripomb se je nanašala na dejavnosti, ki prispevajo k cilju krožnega gospodarstva, zlasti v sektorjih proizvodnje, gradbeništva, vode in odpadkov. Povzetek odzivov, prejetih v okviru zbiranja povratnih informacij deležnikov, je naveden v Prilogi 7.2 k delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen tej delegirani uredbi. Glavne spremembe meril, izvedene po obdobju za predložitev povratnih informacij, so opisane v poglavju 4 delovnega dokumenta služb Komisije ter so razvrščene po ciljih in sektorjih.

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov – Priloga I

Na podlagi prejetih povratnih informacij so bile spremembe večinoma tehnične. Ciljno usmerjene spremembe so bile uvedene zlasti v zvezi z dejavnostjo „čiščenje komunalnih odpadnih voda“, da bi se razjasnila tehnična vprašanja in zagotovila boljša usklajenost z okvirno direktivo EU o vodah. Za sonaravne rešitve je bil opis dejavnosti spremenjen, da bi se področje uporabe razširilo na jezera, saj so del rečnega omrežja. Poleg tega so bila spremenjena merila za nebistveno škodovanje, da se zagotovi skladnost med to dejavnostjo in drugimi tesno povezanimi dejavnostmi, vključenimi v delegirani akt o podnebni taksonomiji (in njegove spremembe) ter delegirani akt o okoljski taksonomiji.

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo – Priloga II

Na področju proizvodnje so bile spremembe osredotočene predvsem na izboljšanje uporabnosti meril. V zvezi s proizvodnjo plastične embalaže so prejete povratne informacije večinoma vsebovale pozive k uskladitvi meril taksonomije s predlogom Komisije za revizijo zakonodaje EU o embalaži in odpadni embalaži. V zvezi s tem je Komisija spremenila besedilo o uporabi recikliranih materialov, zasnovi za ponovno uporabo, rotacijah in sistemih za ponovno uporabo ter o možnosti recikliranja izdelka. Komisija je prilagodila tudi raven ambicioznosti meril za uporabo krožnih surovin ter uvedla nove cilje na podlagi okoljskih, družbenih in gospodarskih učinkov, ki so bili ocenjeni v oceni učinka, priloženi predlogu Komisije za uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Posodobljeni cilji zagotavljajo, da so merila taksonomije strožja od prihodnje revidirane zakonodaje, vendar so hkrati bolj uporabna glede na trenutno tehnološko razpoložljivost. Za merila za proizvodnjo električne in elektronske opreme je Komisija pojasnila, da se uporabljajo le, kadar je to relevantno za določen izdelek, in da ne izključujejo izdelkov, kjer meril zaradi narave izdelka ni mogoče izpolnjevati. Komisija je spremenila tudi prvotno določbo o sestavnih delih, „bogatih s kritičnimi surovinami“, da bi bila ta določba bolj jasna in bolj uporabna v praksi.

Za gradbene in nepremičninske dejavnosti, vključene v delegirani akt, so bile uvedene omejene spremembe, da bi se zagotovila pojasnila ali opredelitve uporabljenih tehničnih izrazov in uskladilo besedilo meril za bistven prispevek vseh dejavnostih, vključenih v ta sektor. Poleg tega so bila spremenjena merila za nebistveno škodovanje, da se zagotovi skladnost med temi dejavnostmi in drugimi tesno povezanimi dejavnostmi, vključenimi v delegirani akt o podnebni taksonomiji (in njegove spremembe) ter delegirani akt o okoljski taksonomiji.

Uvedene so bile tudi spremembe za dejavnost „zagotavljanje podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije“, da bi se zagotovila skladnost s povezano dejavnostjo za cilj v zvezi z vodo in zboljšala uporabnost meril za bistven prispevek. Pri merilih za bistven prispevek od 2 do 7 je bilo na primer določeno, da morajo subjekti za izpolnitev posameznega merila izpolnjevati samo eno (ali dve) od navedenih zmogljivosti za vsako rešitev podatkovno podprte informacijske/operativne tehnologije.

Kar zadeva dejavnosti v zvezi z odpadki in vodo ter storitvene dejavnosti, je bila večina sprememb tehničnih ali pa so bile namenjene pojasnitvi.

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja – Priloga III

Kar zadeva proizvodnjo aktivnih farmacevtskih sestavin (API) ali zdravilnih učinkovin in farmacevtskih izdelkov ter dejavnosti ravnanja z odpadki in saniranja okolja, so bile spremembe večinoma tehnične ali pa so bile namenjene pojasnitvi opisa dejavnosti ali uporabe tehničnih meril za pregled.

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov – Priloga IV

Na podlagi raznolikosti prejetih povratnih informacij so bile uvedene ciljno usmerjene spremembe za dejavnost ohranjanja. Glavne spremembe so se nanašale na pojasnitev ubeseditve v zvezi z izravnavo, da bi se pojasnilo, da se lahko v okviru dejavnosti ohranjanja šteje le neto povečanje biotske raznovrstnosti. Poleg tega so bile uvedene spremembe, ki uporabo gnojil, vključno z gnojem, omejujejo na primere, kjer je taka uporaba potrebna za doseganje ciljev ohranjanja in obnove ter v skladu z najboljšimi praksami in veljavno zakonodajo.

Omejene spremembe so bile uvedene tudi v zvezi s turistično dejavnostjo, in sicer je bilo zlasti dodano pojasnilo, da je potrebna analiza tako imenovane „nosilne zmogljivosti“, tj. največjega števila ljudi, ki lahko hkrati obiščejo turistično destinacijo, ne da bi to povzročilo uničenje, in omogočena večja prožnost pri zahtevah glede dobave certificiranih proizvodov.

Spremembe delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji – priloge V do VIII

Deležniki so pozdravili predlagane spremembe delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, namen katerih je v okvir poročanja vključiti poročanje ob upoštevanju vseh okoljskih ciljev in v to vključiti dejavnosti, zajete s to uredbo. Pozdravili so tudi tehnične popravke, ki izboljšujejo uporabnost okvira za poročanje.

Na podlagi povratnih informacij deležnikov, vključno s platformo in državami članicami, so bili izvedeni dodatni tehnični popravki. Ti vključujejo zlasti harmonizacijo oznak za gospodarske dejavnosti ter nadaljnje izboljšave usklajenosti in uporabnosti v prilogah k delegiranemu aktu o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, za nefinančna in finančna podjetja. Nekateri deležniki so zahtevali več časa za izvedbo ali pa so pripravili konkretnejše predloge za spremembe okvira poročanja, kot je vključitev izpostavljenosti do MSP v razkritja bank, ki bi jih bilo mogoče obravnavati pozneje v okviru širšega pregleda okvira poročanja, kot je določen v členu 9 delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

3.OCENJEVANJE UČINKOV

Komisija je ocenila učinke delegiranega akta. Ocenjevanje učinkov ni bilo izvedeno v obliki uradne ocene učinka. Razlog za to je, da delegirani akt upošteva rešitve na ravni politike, ki so bile izbrane že v uredbi o taksonomiji in v veliki meri v delegiranem aktu o podnebni taksonomiji. Uredba o taksonomiji je bila predmet ocene učinka 13 , ki je zagotovila oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov poročanja v okviru taksonomije EU. Delegiranemu aktu o podnebni taksonomiji je bila priložena sorazmerna ocena učinka 14 v kateri so bili podrobno opisani splošni pristopi k določitvi tehničnih meril za pregled. Navedena ocena je pomembna tudi za tehnična merila za pregled za okoljske cilje.

Ta delegirani akt je podprt z analitičnim delovnim dokumentom služb Komisije 15 , ki: (i) opisuje kontekst in namen pobude; (ii) pojasnjuje pristop, uporabljen za opredelitev posebnih tehničnih meril za pregled, vključno s tem, kako naj bi ta merila delovala v praksi; (iii) pojasnjuje morebitna razhajanja s priporočili platforme ali dopolnitve slednjih; (iv) povzema pričakovane koristi in stroške te pobude, vključno zlasti z upravnimi stroški, in (v) opisuje, kako se bo ta pobuda spremljala in ocenjevala.

Komisija je ocenila skladnost tega delegiranega akta s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 16 ter s ciljem zagotavljanja napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam iz člena 5 navedene uredbe.

Komisija je v skladu z zahtevami iz člena 17 uredbe o taksonomiji določila natančna tehnična merila za pregled za zagotovitev, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno blaženju podnebnih sprememb, s čimer se zagotavlja, da se nobena dejavnost, ki povzroča znatne emisije toplogrednih plinov, ne more šteti za okoljsko trajnostno. Za vsako gospodarsko dejavnost je bil upoštevan potencial visokih emisij toplogrednih plinov in s tem bistvene škode za cilj blažitve podnebnih sprememb. Za dejavnosti, ki imajo tak potencial, so bila razvita merila za nebistveno škodovanje blažitvi. Za dejavnosti z nizkim tveganjem za visoke emisije toplogrednih plinov niso bila predlagana nobena merila. Kadar je to mogoče in ustrezno, se ta merila za nebistveno škodovanje blažitvi sklicujejo na skladnost z minimalnimi zahtevami, določenimi v pravu EU. Kadar zakonodaja EU ne predpisuje posebne minimalne učinkovitosti v zvezi z okoljskimi ambicijami, so bile uporabljene kvantitativne metrike iz zakonodaje, kot so podatki o obratih v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Merila so lahko kvantitativna, kot so emisije toplogrednih plinov, in tudi kvalitativna, kot je zahteva po načrtu za spremljanje uhajanja metana.

Podobno je Komisija določila natančna tehnična merila za pregled, da bi zagotovila, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno prilagajanju podnebnim spremembam. S tem se zagotavlja, da se nobena dejavnost ne more šteti za okoljsko trajnostno, če privede do povečanega škodljivega vpliva sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na samo dejavnost ali na ljudi, naravo ali sredstva.

Pristop za določitev nebistvenega škodovanja prilagajanju podnebnim spremembam odraža zamisel, da je prilagajanje odgovornost vseh in da bi morale vse ravni upravljanja, vključno s fizičnimi osebami in gospodarskimi subjekti, poskrbeti za odpornost svojih odločitev in dejavnosti na podnebne spremembe. Nebistveno škodovanje prilagajanju podnebnim spremembam temelji na tem, ali je dejavnost odporna na podnebne spremembe, tj. ali so opredeljeni kakršni koli obstoječi in prihodnji vplivi, ki so pomembni za zadevno dejavnost, ter ali se najdejo rešitve za zmanjšanje ali preprečevanje morebitnih izgub ali vpliva na neprekinjeno poslovanje. Merila za nebistveno škodovanje določajo na procesu temelječo zahtevo, ki je enaka za vse gospodarske dejavnosti. Ta na procesu temelječa zahteva se predlaga za vse dejavnosti v skladu s pristopom, da bodo podnebne spremembe vplivale na celotno gospodarstvo.

4.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA

Pravica do sprejetja delegiranih aktov je določena v členih 8(4), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji.

Člen 1 določa tehnična merila za pregled za trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov.

Člen 2 določa tehnična merila za pregled za prehod na krožno gospodarstvo.

Člen 3 določa tehnična merila za pregled za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja.

Člen 4 določa tehnična merila za pregled za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

V členu 5 so določene spremembe delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

Člen 6 določa datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe te uredbe.

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…

z dne 27.6.2023

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 17 in zlasti členov 8(4), 12(2), 13(2), 14(2) ter 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2020/852 določa splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe. Navedena uredba se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmejo Unija ali države članice, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so na voljo kot okoljsko trajnostni, za udeležence na finančnem trgu, ki dajejo na voljo finančne produkte, in za podjetja, za katera velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju na podlagi člena 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 18 ali konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju na podlagi člena 29a navedene direktive. Uredbo (EU) 2020/852 lahko prostovoljno uporabljajo tudi gospodarski subjekti ali javni organi, ki niso zajeti z navedeno uredbo.

(2)S členi 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852 se od Komisije zahteva, da sprejme delegirane akte, s katerimi določi tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja oziroma varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ter da za vsak zadevni okoljski cilj iz člena 9 navedene uredbe določi tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali zadevna gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno enemu ali več od teh okoljskih ciljev.

(3)V sporočilu Komisije z dne 6. julija 2021 z naslovom „Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo“ 19 je bila napovedana določitev tehničnih meril za pregled za okoljske cilje, ki zajemajo trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Navedena tehnična merila za pregled bi bilo treba sprejeti poleg tehničnih meril za pregled, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 20 .

(4)Tehnična merila za pregled za okoljske cilje, ki zajemajo trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, bi morala tako kot tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139, kadar je to mogoče, upoštevati klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v okviru sistema klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 21 . Da bi podjetja in udeleženci na finančnem trgu lažje opredelili ustrezne gospodarske dejavnosti, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, bi moral posamezen opis gospodarske dejavnosti vključevati tudi okvirne sklice na oznake NACE, ki jih je mogoče povezati z navedeno dejavnostjo. Navedeni sklici bi se morali šteti za okvirne in ne bi smeli prevladati nad konkretno opredelitvijo gospodarske dejavnosti, navedeno v njenem opisu.

(5)Tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, bi morala zagotavljati, da zadevna gospodarska dejavnost pozitivno vpliva na enega od navedenih ciljev. Ta tehnična merila za pregled bi se zato morala sklicevati na pragove ali ravni uspešnosti, ki bi jih gospodarska dejavnost morala doseči, da bi se zanjo lahko štelo, da bistveno prispeva k doseganju enega od navedenih ciljev. Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost nima bistvenega negativnega vpliva na okolje, vključno s podnebnimi vplivi. Zato bi bilo treba v teh tehničnih merilih za pregled določiti minimalne zahteve, ki bi jih morala gospodarska dejavnost izpolnjevati, da bi se lahko štela kot okoljsko trajnostna.

(6)Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu od okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 in ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, bi morala po potrebi temeljiti na obstoječem pravu, dobrih praksah ter standardih in metodologijah Unije ter na uveljavljenih standardih, praksah in metodologijah, ki so jih razvili mednarodno priznani javni subjekti. Kadar ti standardi, prakse in metodologije niso na voljo za določeno področje politike, bi morala tehnična merila za pregled temeljiti na dobro uveljavljenih standardih, ki so jih razvili mednarodno priznani zasebni subjekti.

(7)Na podlagi člena 19(1), točka (h), Uredbe (EU) 2020/852 bi morala tehnična merila za pregled upoštevati naravo in obseg gospodarske dejavnosti ter sektor, na katerega se nanašajo, pa tudi, ali gre za omogočitveno dejavnost iz člena 16 navedene uredbe. Da bi tehnična merila za pregled učinkovito in uravnoteženo izpolnjevala zahteve iz člena 19 Uredbe (EU) 2020/852, bi morala biti določena v obliki kvantitativnega praga ali minimalne zahteve, sorazmerne izboljšave, sklopa kvalitativnih zahtev glede uspešnosti, procesnih ali praktičnih zahtev ali natančnega opisa narave same gospodarske dejavnosti, kadar lahko navedena dejavnost že po svoji naravi bistveno prispeva k okoljskim ciljem.

(8)Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, bi morala odražati potrebo po doseganju dobrega stanja vseh vodnih teles in dobrega okoljskega stanja morskih voda ter preprečevanju poslabšanja vodnih teles, ki so že v dobrem stanju, ali morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju. Zato se je primerno najprej osredotočiti na tiste gospodarske dejavnosti in sektorje, ki imajo največji potencial za doseganje teh ciljev.

(9)Okvir Unije za varstvo voda 22 zagotavlja celosten pristop k upravljanju voda, ki upošteva celovitost celotnih ekosistemov. Tehnična merila za pregled bi zato morala biti usmerjena v odpravljanje škodljivih učinkov odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode, varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi kakršnega koli onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, izboljšanje upravljanja voda in učinkovitosti rabe vode, zagotavljanje trajnostne uporabe storitev morskih ekosistemov, prispevanje k dobremu okoljskemu stanju morskih voda ter splošno doseganje in ohranjanje dobrega stanja ali dobrega potenciala vodnih teles, vključno s telesi površinskih vod in podzemne vode. Tehnična merila za pregled za čiščenje komunalnih odpadnih voda kot dejavnost, ki bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, bi bilo treba pregledati in po potrebi revidirati ob upoštevanju ustreznega prava Unije, vključno z Direktivo Sveta 91/271/EGS 23 .

(10)Kar zadeva rešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi ter zagotavljajo okoljske, socialne in gospodarske koristi in prispevajo h krepitvi odpornosti, bi morala biti tehnična merila za pregled usmerjena v preprečevanje poplav ali suš in zaščito pred njimi ter obenem v povečanje naravnega zadrževanja vode, biotske raznovrstnosti in kakovosti vode.

(11)Prehod na krožno gospodarstvo omogoča okoljsko trajnostnost, ki prinaša znatne koristi za trajnostno upravljanje voda, varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter blažitev podnebnih sprememb. Krožno gospodarstvo odraža potrebo po tem, da gospodarske dejavnosti z ustrezno ponovno uporabo in recikliranjem virov spodbujajo učinkovito rabo virov. Tehnična merila za pregled za določite pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, bi zato morala zagotoviti, da gospodarski subjekt v fazi zasnove in proizvodnje upošteva dolgoročno ohranjanje vrednosti izdelka in zmanjšanje količine odpadkov izdelka v njegovem življenjskem ciklu. V fazi uporabe bi bilo treba izdelek vzdrževati, da se podaljša njegova življenjska doba in obenem zmanjša količina odpadkov. Izdelek bi bilo treba po uporabi razstaviti ali predelati, da se zagotovi možnost njegove ponovne uporabe ali recikliranja za izdelavo drugega izdelka. S tem pristopom se lahko omeji odvisnost gospodarstva Unije od materialov, uvoženih iz tretjih držav, kar je zlasti pomembno z vidika kritičnih surovin. Zato se je primerno najprej osredotočiti na tiste gospodarske dejavnosti in sektorje, ki imajo največji potencial za doseganje teh ciljev.

(12)Pri upoštevanju krožnosti izdelka sta fazi zasnove in proizvodnje ključni za zagotavljanje trajnosti in potencialne ponovne uporabe izdelka ter za možnost njegovega recikliranja. Ti fazi sta nujni tudi za zmanjšanje vsebnosti nevarnih snovi in za nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v materialih in izdelkih v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Tehnična merila za pregled za proizvodne dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo, bi zato morala določati zahteve glede zasnove za zagotavljanje dolge življenjske dobe, popravljivosti in možnosti ponovne uporabe izdelkov ter zahteve glede uporabe materialov, snovi in postopkov, ki omogočajo kakovostno recikliranje izdelka. Uporabo nevarnih snovi je treba čim bolj zmanjšati. Kadar je to mogoče, bi morala merila zahtevati tudi, da se za proizvodnjo samega izdelka uporabijo reciklirani materiali.

(13)Na podlagi sporočil Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru 24 , z dne 3. marca 2020 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo 25 , z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko 26 in z dne 30. novembra 2022 o okviru politike EU za plastiko na biološki osnovi, biološko razgradljivo plastiko in plastiko, primerno za kompostiranje 27 , bi bilo treba tehnična merila za pregled za proizvodnjo plastične embalaže dopolniti, pregledati in po potrebi revidirati ter pri tem upoštevati ustrezno pravo Unije, vključno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES 28 in njenimi prihodnjimi revizijami.

(14)Ker ni pravno dogovorjenih trajnostnih meril o vlogi biomase v plastični embalaži, se tehnična merila za pregled za proizvodnjo plastične embalaže z bistvenim prispevkom k prehodu na krožno gospodarstvo osredotočajo na uporabo surovin iz bioloških odpadkov. Ob upoštevanju prihodnjega razvoja tehnologij in politike, vključno s pregledom Direktive 2018/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta 29 , ter morebitnega prispevka k drugim okoljskim ciljem bo navedena merila morda treba pregledati.

(15)Dobro ravnanje z odpadki je temelj krožnega gospodarstva in pomaga preprečevati negativen vpliv odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Zakonodaja Unije o odpadkih 30 izboljšuje ravnanje z odpadki z določitvijo „hierarhije ravnanja z odpadki“, v skladu s katero so preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo in recikliranje prednostne možnosti, sledijo pa jim druga predelava, vključno z energijsko predelavo, in le kot zadnja možnost sežiganje brez energijske predelave ali odlaganje odpadkov na odlagališčih. Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, bi zato morala biti usmerjena v preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, povečevanje priprave za ponovno uporabo in recikliranja odpadkov ter preprečevanje manjvrednostnega recikliranja in odstranjevanja odpadkov. Ob upoštevanju, da se lahko materiali, primerni za ponovno vključitev v krožno gospodarstvo, kot so kovine in anorganske soli, reciklirajo iz produktov zgorevanja, zlasti iz pepela z rešetke, ki nastane pri sežiganju nenevarnih odpadkov, bi bilo treba razmisliti o določitvi tehničnih meril za pregled za to dejavnost recikliranja.

(16)V sektorjih gradbeništva in rušenja objektov nastane 37 % odpadkov v Uniji 31 . Zato ima lahko pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo zagotavljanje, da materiali, ki se uporabljajo pri gradnji ter procesu vzdrževanja stavb in drugih gradbenih inženirskih objektov, izvirajo predvsem iz ponovno uporabljenih ali recikliranih (sekundarnih) surovin ter da se pozneje, ko se grajeno sredstvo poruši, pripravijo za ponovno uporabo ali recikliranje. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za gradnjo novih stavb, obnovo obstoječih stavb, rušenje ali uničenje stavb in drugih struktur, vzdrževanje cest in avtocest ter za uporabo betona v gradbenih inženirskih projektih. Krožnost materialov in grajenih sredstev je treba upoštevati že v fazi zasnove in vse do faze razgradnje. Tehnična merila za pregled bi zato morala upoštevati načela krožne zasnove in izvedbe grajenega sredstva ter krožno uporabo materialov, uporabljenih za gradnjo tega sredstva.

(17)Cela vrsta novih trajnostnih storitev, poslovnih modelov „izdelek kot storitev“ in digitalnih rešitev prinaša boljšo kakovost življenja, inovativna delovna mesta ter nadgrajena znanja in spretnosti. V skladu s sporočilom Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ 32 krožno gospodarstvo zagotavlja visokokakovostne, funkcionalne in varne izdelke, ki so učinkoviti in cenovno dostopni, imajo daljšo življenjsko dobo ter so zasnovani za ponovno uporabo, popravilo in visokokakovostno recikliranje. Zato bi bilo treba za dejavnosti, ki prispevajo k podaljšanju življenjske dobe izdelkov, določiti tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se za inovativne trajnostne storitve šteje, da bistveno prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo.

(18)Digitalne rešitve, vključno z uporabo digitalnih potnih listov za izdelke, lahko zagotovijo podatke o lokaciji, stanju in razpoložljivosti predmeta v realnem času ter povečajo sledljivost materialov, s čimer se pri vsaki odločitvi glede zasnove, proizvodnje in potrošnje poveča ohranjanje vrednosti. To pa gospodarskim subjektom omogoča prehod na krožne poslovne modele, vključno s poslovnim modelom „izdelek kot storitev“, s čimer se gospodarske dejavnosti na koncu ločijo od rabe naravnih virov in izboljšajo vplivi gospodarske dejavnosti na okolje. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za nove digitalne rešitve, ki lahko izboljšajo preglednost in učinkovitost monitoringa okolja in regulativnega izvrševanja, vključno s sprejemanjem odločitev v okviru celostnega upravljanja voda.

(19)Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, bi morala odražati potrebo po odpravi onesnaževanja zraka, vode, tal, živih organizmov in virov hrane. Onesnaževanje lahko povzroča bolezni in posledično prezgodnje smrti. Najbolj škodljive vplive onesnaževanja na zdravje ljudi običajno občutijo najranljivejše skupine 33 . Onesnaževanje poleg tega ogroža biotsko raznovrstnost in prispeva k množičnemu izumiranju vrst. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ 34 , so gospodarske koristi boja proti onesnaževanju znatne, koristi za družbo pa močno odtehtajo potrebne stroške.

(20)V skladu z ambicijami iz sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“ 35 je za pomoč pri preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja zlasti pomembno, da se v proizvodih za potrošniško ali poklicno uporabo postopno opustijo najbolj škodljive snovi, razen če se je izkazalo, da je njihova uporaba bistvena za družbo, ter da se čim bolj nadomesti ali čim bolj zmanjša proizvodnja in uporaba snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost.

(21)Onesnaževanje, ki ga povzročajo nekatere farmacevtske sestavine, lahko pomeni tveganje za okolje in zdravje ljudi, kot je opisano v sporočilu Komisije z dne 11. marca 2019 o strateškem pristopu Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju 36 . Tehnična merila za pregled za proizvodnjo aktivnih farmacevtskih sestavin ali zdravilnih učinkovin in za proizvodnjo zdravil bi zato morala biti usmerjena v spodbujanje proizvodnje in uporabe sestavin, ki so snovi, prisotne snovi v naravi, ali ki so razvrščene kot lahko biorazgradljive.

(22)Preprečevanje in zmanjševanje izpustov onesnaževal ob koncu življenjske dobe izdelkov ter čiščenje obstoječe onesnaženosti imata velik potencial za varstvo okolja pred onesnaževanjem in za izboljšanje stanja okolja. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za zbiranje, prevoz in obdelavo nevarnih odpadkov, ki predstavljajo večje tveganje za okolje in zdravje ljudi kot nenevarni odpadki, ter za sanacijo neskladnih odlagališč in opuščenih ali nezakonitih odlagališč odpadkov ter onesnaženih območij.

(23)Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, bi morala odražati potrebo po varstvu, ohranjanju ali obnovi biotske raznovrstnosti, da se doseže dobro stanje ekosistemov ali da se zaščitijo ekosistemi, ki so že v dobrem stanju. Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistemov sta med največjimi grožnjami, s katerimi se bo človeštvo soočalo v naslednjem desetletju 37 .

(24)Ohranjanje biotske raznovrstnosti ima neposredne gospodarske koristi za številne gospodarske sektorje. Tehnična merila za pregled bi zato morala biti usmerjena v ohranjanje ali izboljšanje stanja in trendov kopenskih, sladkovodnih in morskih habitatov, ekosistemov ter populacij z njimi povezanih živalskih in rastlinskih vrst.

(25)Biotska raznovrstnost in z njo povezane storitve, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi, so pomembne za turizem, saj bistveno prispevajo k privlačnosti in kakovosti turističnih destinacij ter s tem k njihovi konkurenčnosti. Zato bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled za turistične nastanitvene dejavnosti, katerih cilj bi moral biti zagotavljanje, da se pri teh dejavnostih upoštevajo ustrezna načela in minimalne zahteve za varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za prispevanje k njihovemu ohranjanju.

(26)Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, bi morala biti usmerjena v zagotavljanje, da prispevek k enemu od okoljskih ciljev ni v škodo drugih okoljskih ciljev. Merila za nebistveno škodovanje so zato ključnega pomena za zagotavljanje okoljske celovitosti klasifikacije okoljsko trajnostnih dejavnosti. Merila za nebistveno škodovanje za določen okoljski cilj bi bilo treba opredeliti za tiste dejavnosti, ki bi lahko bistveno škodovale navedenemu cilju. Ta merila bi morala upoštevati ustrezne zahteve iz veljavnega prava Unije ter temeljiti na njih.

(27)Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno blažitvi podnebnih sprememb, bi morala zagotoviti, da gospodarske dejavnosti, ki bi lahko bistveno prispevale k okoljskim ciljem, ki niso blažitev podnebnih sprememb, ne povzročajo znatnih emisij toplogrednih plinov. 

(28)Podnebne spremembe bodo verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva. Tehnična merila za pregled za zagotavljanje, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno prilagajanju podnebnim spremembam, bi se zato morala uporabljati za vse navedene gospodarske dejavnosti. Ta merila bi morala zagotoviti, da se opredelijo obstoječa in prihodnja tveganja, ki so pomembna za gospodarsko dejavnost, in da se izvedejo prilagoditvene rešitve, da se čim bolj zmanjšajo ali preprečijo možne izgube ali posledice za neprekinjeno poslovanje.

(29)Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov bi bilo treba opredeliti za vse dejavnosti, ki bi lahko ovirale tako trajnostno rabo in varstvo. Ta merila bi morala biti usmerjena v preprečevanje tega, da bi gospodarske dejavnosti škodovale dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda, in sicer z zahtevo po opredelitvi in obravnavanju tveganj za okoljsko degradacijo v skladu z načrtom upravljanja rabe in varstva voda ali v skladu z morskimi strategijami držav članic.

(30)Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje prehodu na krožno gospodarstvo bi morala biti prilagojena posameznim gospodarskim dejavnostim za zagotovitev, da te dejavnosti ne povzročajo neučinkovitosti pri rabi virov ali vezanosti na modele linearne proizvodnje, ter da se odpadki preprečijo ali zmanjšajo in, kadar jih ni mogoče preprečiti, da se z njimi ravna v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Ta merila bi morala zagotavljati tudi, da gospodarske dejavnosti ne ogrožajo cilja prehoda na krožno gospodarstvo.

(31)Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja bi morala odražati sektorske posebnosti za obravnavanje zadevnih virov in vrst onesnaževanja zraka, vode ali tal, po potrebi s sklicevanjem na zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah, določenih z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(32)Merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov bi morala biti opredeljena za vse dejavnosti, ki lahko ogrozijo stanje habitatov, vrst ali ekosistemov, ter bi morala zahtevati, da se po potrebi izvedejo presoje vplivov na okolje ali druge ustrezne ocene ter da se zaključki teh presoj in ocen nato tudi izvajajo. Ta merila bi morala zagotavljati, da tudi če ne obstaja zahteva po izvedbi presoje vplivov na okolje ali druge ustrezne ocene, dejavnosti ne povzročajo vznemirjanja, lovljenja ali ubijanja zakonsko zaščitenih vrst ali poslabšanja zakonsko zaščitenih habitatov.

(33)Ker bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva, bo treba vse gospodarske sektorje prilagoditi negativnim vplivom sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Zato je treba v prihodnosti določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam za vse sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so zajeti s tehničnimi merili za pregled za bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov iz te uredbe.

(34)Z vključitvijo novih gospodarskih dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem na podlagi členov 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, se bo razširil obseg razkritij iz člena 8 navedene uredbe. Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 39 , ki je bila sprejeta na podlagi člena 8(4) Uredbe (EU) 2020/852, bi bilo zato treba spremeniti, da bo odražala to razširjeno področje uporabe. Za odpravo nekaterih tehničnih in pravnih nedoslednosti, ugotovljenih od začetka uporabe Delegirane uredbe (EU) 2021/2178, bi bilo treba vanjo uvesti tudi ciljno usmerjene spremembe.

(35)Delegirano uredbo (EU) 2021/2178 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(36)Štirje okoljski cilji iz člena 9, točke (c) do (f), Uredbe (EU) 2020/852 ter iz členov 12, 13, 14 in 15 navedene uredbe so med seboj tesno povezani v smislu načinov njihovega doseganja in koristi, ki jih ima lahko doseganje enega od ciljev na druge cilje. Določbe, v skladu s katerimi se opredeli, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, so zato tesno medsebojno prepletene in tesno povezane s potrebo po razširitvi obveznosti razkritja iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, da se deležnikom omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom in da se olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(37)Da bi se uporaba Uredbe (EU) 2020/852 razvijala hkrati z znanstvenim, tehnološkim, tržnim in političnim razvojem, bi bilo treba to uredbo redno pregledovati in po potrebi spremeniti, kar zadeva dejavnosti, za katere se šteje, da bistveno prispevajo k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ter kar zadeva ustrezna tehnična merila za pregled.

(38)Ta uredba je skladna s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ter zagotavlja napredek pri prilagajanju iz člena 5 navedene uredbe. Komisija je ocenila skladnost tehničnih meril za pregled za zagotavljanje, da gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k enemu od okoljskih ciljev, ne škodujejo bistveno blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam, s ciljem in ciljnimi vrednostmi iz Uredbe (EU) 2021/1119, kot se zahteva v členu 6(4) navedene uredbe.

(39)Nefinančnim in finančnim podjetjem je treba zagotoviti dovolj časa, da ocenijo, ali njihove gospodarske dejavnosti izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz te uredbe, in da na podlagi navedene ocene poročajo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178. Datum začetka uporabe te uredbe bi bilo zato treba odložiti, medtem ko bi morale spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 zagotoviti, da imajo nefinančna in finančna podjetja dovolj časa za uskladitev z obveznostmi poročanja na podlagi navedene uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnična merila za pregled v zvezi s trajnostno rabo ter varstvom vodnih in morskih virov

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Tehnična merila za pregled v zvezi s prehodom na krožno gospodarstvo

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Tehnična merila za pregled v zvezi s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi III k tej uredbi.

Člen 4

Tehnična merila za pregled v zvezi z varstvom in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852, so določena v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 5

Spremembe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178

Delegirana uredba (EU) 2021/2178 se spremeni:

(1)v členu 8 se črta odstavek 5;

(2)v členu 10 se dodata naslednja odstavka 6 in 7:

„6.    Od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 nefinančna podjetja razkrivajo samo delež gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo in nesprejemljivih za taksonomijo na podlagi Uredbe [delegirana uredba o okoljski taksonomiji] ter oddelkov 3.18 do 3.21 in oddelkov 6.18 do 6.20 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 ter oddelkov 5.13, 7.8, 8.4, 9.3, 14.1 in 14.2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, v skupnih prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in naložbah v obratna sredstva ter kvalitativne informacije iz oddelka 1.2 Priloge I, ki so pomembne za to razkritje.

Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij od 1. januarja 2025 zajemajo gospodarske dejavnosti iz Uredbe [delegirana uredba o okoljski taksonomiji] ter oddelkov 3.18 do 3.21 in oddelkov 6.18 do 6.20 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 ter oddelkov 5.13, 7.8, 8.4, 9.3, 14.1 in 14.2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139.

7.    Od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025 finančna podjetja razkrivajo samo:

(a)delež izpostavljenosti do gospodarskih dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo in sprejemljivih za taksonomijo na podlagi Uredbe [delegirana uredba o okoljski taksonomiji] ter oddelkov 3.18 do 3.21 in oddelkov 6.18 do 6.20 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 ter oddelkov 5.13, 7.8, 8.4, 9.3, 14.1 in 14.2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139, v svojih zajetih sredstvih;

(b)kvalitativne informacije iz Priloge XI v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi iz točke (a).

Ključni kazalniki uspešnosti finančnih podjetij od 1. januarja 2026 zajemajo gospodarske dejavnosti iz Uredbe [delegirana uredba o okoljski taksonomiji] ter oddelkov 3.18 do 3.21 in oddelkov 6.18 do 6.20 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 ter oddelkov 5.13, 7.8, 8.4, 9.3, 14.1 in 14.2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139.“;

(3)priloge I, II, III, IV, V, VII, IX in X se spremenijo v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(4)Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge VI k tej uredbi;

(5)Priloga VIII se nadomesti z besedilom iz Priloge VII k tej uredbi.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27.6.2023

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).

(2)    Commission Staff Working Document on Investment needs assessment and funding availabilities to strengthen EU’s Net-Zero technology manufacturing capacity (Delovni dokument služb Komisije o oceni naložbenih potreb in razpoložljivih finančnih sredstvih za krepitev proizvodne zmogljivosti EU za neto ničelne tehnologije) (SWD(2023) 68 final). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje“ (COM(2021) 662 final).Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022 – Preobrat s pomočjo okoljske skladnosti“ (COM(2022) 438 final).

(3)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)    V uredbi o taksonomiji je opredeljenih naslednjih šest okoljskih ciljev: (a) blažitev podnebnih sprememb; (b) prilagajanje podnebnim spremembam; (c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov; (d) prehod na krožno gospodarstvo; (e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter (f) varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

(5)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(6)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(7)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1).

(8)    Delovni dokument služb Komisije, priložen tej uredbi, vsebuje dodatna pojasnila glede izbire zajetih sektorjev in dejavnosti.

(9)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(10)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(11)    Vse publikacije platforme so na voljo na: https://finance.ec.europa.eu/sustainable-finance/overview-sustainable-finance-old/platform-sustainable-finance_en#activities.

(12)    Vse prejete pripombe so na voljo na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13237-Sustainable-investment-EU-environmental-taxonomy_en .

(13)    Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka – Spremni dokument k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341 in Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco (SWD/2018/264 final).

(14)    Delovni dokument služb Komisije – Poročilo o oceni učinka – Spremni dokument k Delegirani uredbi Komisije (EU) .../... o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (SWD(2021) 152 final).

(15)    [Dopolniti z navedbo številke delovnega dokumenta služb Komisije SWD.]

(16)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(17)    UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(18)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(19)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo“ z dne 6. julija 2021 (COM(2021) 390 final).

(20)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(21)    Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(22)    Zlasti Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1), Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84), Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19), Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1), Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19), Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37) ter Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(23)    Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(24)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).

(25)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ (COM(2020) 98 final).

(26)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018) 28 final).

(27)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Okvir politike EU za plastiko na biološki osnovi, biološko razgradljivo plastiko in plastiko, primerno za kompostiranje“ (COM(2022) 682 final).

(28)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(29)    Direktiva 2018/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(30)    Glej zlasti člen 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(31)    Podatkovna zbirka na Eurostatovem spletišču Statistics Explained, ki predstavlja podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).

(32)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ z dne 11. marca 2020 (COM(2020) 98 final).

(33)    European Environmental Agency Report No 22/2018, Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe (Poročilo Evropske agencije za okolje št. 22/2018, Neenakomerna izpostavljenost in neenakomerni vplivi: socialna ranljivost za onesnaženost zraka, hrup in ekstremne temperature v Evropi).

(34)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ z dne 12. maja 2021 (COM(2021) 400 final).

(35)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti“ z dne 14. oktobra 2020 (COM(2020) 667 final).

(36)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Strateški pristop Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju“ z dne 11. marca 2019 (COM(2019) 128 final).

(37)    World Economic Forum (2020), The Global Risks Report 2020 (Svetovni gospodarski forum (2020), Poročilo o svetovnih tveganjih za leto 2020).

(38)    Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)(UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(39)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(40)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

KAZALO

PRILOGA I    3

1.Proizvodnja3

1.1Proizvodnja in namestitev tehnologij za obvladovanje vodnih izgub, ki omogočajo zmanjšanje in preprečevanje vodnih izgub v sistemih za oskrbo z vodo, ter z njimi povezane storitve3

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja 5

2.1Oskrba z vodo5

2.2Čiščenje komunalnih odpadnih voda8

2.3Trajnostni mestni sistemi za odvajanje padavinske vode10

3.Obvladovanje tveganja nesreč 12

3.1Sonaravne rešitve za preprečevanje tveganja poplav in suš ter zaščito pred njimi12

4.Informacijske in komunikacijske tehnologije 16

4.1Zagotavljanje podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije za zmanjšanje vodnih izgub16

PRILOGA I

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

1.Proizvodnja

1.1Proizvodnja in namestitev tehnologij za obvladovanje vodnih izgub, ki omogočajo zmanjšanje in preprečevanje vodnih izgub v sistemih za oskrbo z vodo, ter z njimi povezane storitve

Opis dejavnosti

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvajajo ali nameščajo tehnologije za obvladovanje vodnih izgub, ki omogočajo zmanjšanje in preprečevanje vodnih izgub v sistemih za oskrbo z vodo, oziroma se zagotavljajo z njimi povezane storitve.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E36 in F42.99, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 12(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja

2.1Oskrba z vodo

Opis dejavnosti

Gradnja, razširitev, upravljanje in obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, ki temeljijo na odvzemu naravnih vodih virov iz površinskih ali podzemnih virov vode.

Gospodarska dejavnost vključuje odvzem vodih virov, potrebno čiščenje, da bi bila kakovost vode skladna z veljavno zakonodajo, ter distribucijo prebivalstvu in nosilcem živilske dejavnosti prek vodovodnih sistemov.

Gospodarska dejavnost ne zajema namakanja in odvzema vodnih virov za razsoljevanje morske vode ali somornice.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E36.00 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.2Čiščenje komunalnih odpadnih voda

Opis dejavnosti

Gradnja, razširitev, nadgradnja, upravljanje in obnova infrastrukture za komunalne odpadne vode, vključno s čistilnimi napravami, kanalizacijskimi omrežji, strukturami za upravljanje meteorne vode, povezavami z infrastrukturo za odpadne vode, decentraliziranimi objekti za čiščenje odpadnih voda, vključno z individualnimi in drugimi ustreznimi sistemi, ter strukturami za izpust prečiščene vode. Dejavnost lahko vključuje inovativno in napredno čiščenje, vključno z odstranjevanjem mikroonesnaževal.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E37.00 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.3Trajnostni mestni sistemi za odvajanje padavinske vode

Opis dejavnosti

Gradnja, razširitev, upravljanje in obnova objektov mestnih sistemov za odvajanje padavinske vode, ki blažijo onesnaževanje in poplavno nevarnost zaradi izpustov urbanih padavinskih voda ter izboljšujejo kakovost in količino vode v mestih z izkoriščanjem naravnih procesov, kot sta ponikanje in zadrževanje.

Dejavnost vključuje trajnostne mestne sisteme za odvajanje padavinske vode, ki spodbujajo ponikanje, izhlapevanje in druge obdelave meteorne vode (vključno z zbiralniki vode, razporeditvijo in upravljanjem lokacije, prepustnimi tlaki, filtrirnimi odtoki, odtočnimi jarki, filtrirnimi pasovi, bazeni, mokrišči, ponikovalnicami, ponikovalnimi jarki in bazeni, zelenimi strehami, območji za biološko zadrževanje vode in napravami za predhodno obdelavo padavinske vode, vključno s peščenimi filtri ali napravami za odstranjevanje mulja 10 ), ter druge inovativne sisteme.

Dejavnost ne vključuje sonaravnih rešitev za preprečevanje tveganja poplav in suš ter zaščite zunaj mestnega okolja (glej oddelek 3.1 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E36.00, E37.00 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.Obvladovanje tveganja nesreč

3.1Sonaravne rešitve za preprečevanje tveganja poplav in suš ter zaščito pred njimi

Opis dejavnosti

Načrtovanje, gradnja, razširitev in upravljanje obsežnih sonaravnih ukrepov za obvladovanje poplav ali suš ter obnovitvenih ukrepov za obalne, prehodne ali celinske vodne ekosisteme, ki prispevajo k preprečevanju poplav ali suš in zaščiti pred njimi ter povečanju naravnega zadrževanja vode, biotske raznovrstnosti in kakovosti vode.

Ti obsežni sonaravni ukrepi za obvladovanje poplav ali suš se uporabljajo na primestnih, podeželskih in obalnih območjih ter se usklajujejo na ravni povodja, regionalni ravni ali lokalni ravni, na primer občinski.

Gospodarska dejavnost vključuje:

(a)ukrepe v zvezi z rekami ali jezeri, vključno z:

(i)razvojem vegetacije na obrežjih ali poplavnih ravnicah ali obnovo poplavnih ravnic, vključno s ponovno povezavo reke ali jezera s poplavno ravnico ali izboljšanjem povezljivosti prek obvodnih rokavov/prečne povezljivosti, da se obnovita zmogljivost poplavne ravnice za zadrževanje in njena funkcija v ekosistemu;

(ii)preoblikovanjem rečnih meandrov z ustvarjanjem novega toka meandrov ali ponovno povezavo ločenih meandrov ali ponovno povezavo jezera ali skupine jezer z reko;

(iii)obnovo vzdolžne in prečne povezljivosti reke (vključno z mrtvimi rečnimi rokavi) z odstranitvijo nepotrebnih ovir, vključno z jezovi in pregradami ali majhnimi zaprekami čez reko ali vzdolž nje;

(iv)nadomestitvijo umetne zaščite rečnega brega ali jezerske obale s sonaravnimi rešitvami za stabilizacijo bregov ali struge/dna kot ukrepi za obnovo rek ali jezer;

(v)ukrepi za izboljšanje diverzifikacije globine in širine rek ali jezer za povečanje raznolikosti habitatov;

(b)ukrepe v zvezi z mokrišči, vključno z:

(i)namestitvijo jarkov za ponovno vzpostavitev mokrišč, odstranitvijo drenažnih naprav, nadomestitvijo z napravami, ki nadzorujejo izpust, ali večjo oddaljenostjo nasipov, da se omogoči poplavljanje;

(ii)vzpostavitvijo grajenih mokrišč za zadrževanje in čiščenje vode, tako na kopnem kot ob vodnih telesih brez vegetacije, v podeželskem in mestnem okolju;

(iii)suhimi zadrževalniki in mokrimi zadrževalniki;

(c)obalne ukrepe, vključno z:

(i)ohranjanjem ali obnovo obalnih mokrišč, vključno z gozdovi mangrov ali podmorskimi travniki, ki delujejo kot naravna ovira;

(ii)ukrepi, ki vključujejo morfološke spremembe in odstranjevanje ovir, da se čim bolj zmanjša potreba po umetnem nasipavanju obal in izboljšajo razmere v obalnih ekosistemih, upravičeni na podlagi študije o ravnovesju sedimentov;

(iii)okrepitvijo in obnovo sipin, vključno s sajenjem sipinske vegetacije;

(iv)ohranjanjem ali obnovo obalnih grebenov;

(v)nasipavanjem peska na obalnem območju;

(d)ukrepe za upravljanje celotnega povodja, vključno z:

(i)ukrepi za gospodarjenje z zemljišči, vključno s pogozdovanjem prispevnih območij vodnih zbiralnikov, zavarovanih območij izvirov ali ustij vrtin in povirij na splošno;

(ii)obnovo naravnega ponikanja za obnavljanje podzemne vode z omogočanjem ali povečanjem zmogljivosti tal za zadrževanje in ponikanje;

(iii)nadzorovanim polnjenjem vodonosnika 13 .

Dejavnost ne vključuje sonaravnih rešitev majhnega obsega za zmanjšanje poplav in suš, vključno z zelenimi in modrimi rešitvami, ki se uporabljajo v mestnem okolju, kot so zelene strehe, odtočni jarki, prepustne površine in ponikovalni bazeni za namene upravljanja meteorne vode v mestih ali trajnostni mestni sistemi za odvajanje padavinske vode (glej oddelek 2.3 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE F42.91 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

4.Informacijske in komunikacijske tehnologije

4.1Zagotavljanje podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije za zmanjšanje vodnih izgub

Opis dejavnosti

Z dejavnostjo se proizvajajo, razvijajo, nameščajo, uporabljajo, vzdržujejo ali popravljajo podatkovno podprte rešitve informacijske ali operativne tehnologije 21 oziroma se zagotavljajo z njimi povezane strokovne storitve, vključno s tehničnim svetovanjem o zasnovi ali spremljanju, z namenom nadzorovanja, obvladovanja, zmanjšanja in ublažitve vodnih izgub v sistemih za oskrbo z vodo.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E36, F42.99 in J62, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 12(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Dodatek A: Splošna merila za nebistveno škodovanje prilagajanju podnebnim spremembam

I. Merila

II. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem 31

Dodatek C: Splošna merila za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v zvezi z uporabo in prisotnostjo kemikalij

Dodatek D: Splošna merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(1)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala.

(2)    Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(3)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/679 z dne 19. januarja 2022 o vzpostavitvi nadzornega seznama skrb vzbujajočih snovi in spojin za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kot je določeno v Direktivi (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 124, 27.4.2022, str. 41).

(4)    Infrastrukturni indeks izgub je izračunan kot tekoče letne dejanske izgube/neizogibne letne dejanske izgube: tekoče letne dejanske izgube pomenijo količino vode, ki je dejansko izgubljena iz distribucijskega omrežja (tj. ni dobavljena končnim uporabnikom). Pri neizogibnih letnih dejanskih izgubah se upošteva, da bo v vodovodnem omrežju vedno prihajalo do določene mere iztekanja. Neizogibne letne dejanske izgube se izračunajo na podlagi dejavnikov, kot so dolžina omrežja, število uporabniških priključkov in tlak, pri katerem omrežje deluje.

(5)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala.

(6)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala.

(7)    Populacijski ekvivalent (PE) pomeni organsko, biološko razgradljivo obremenitev, ki ima petdnevno biokemijsko potrebo po kisiku (BPK5) 60 g kisika na dan.

(8)    Na primer v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov za čiščenje odpadnih voda, različica z dne [datum sprejetja], na voljo na: https://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2019rf/pdf/5_Volume5/19R_V5_6_Ch06_Wastewater.pdf.

(9)    Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(10)    Kot so opredeljeni v dokumentu JRC Publications Repository - Best Environmental Management Practice for the Public Administration Sector (europa.eu) (Zbirka publikacij Skupnega raziskovalnega središča – Najboljše prakse okoljskega ravnanja za sektor javne uprave).

(11)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala.

(12)    Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(13)    Nadzorovano polnjenje vodonosnika je „postopek namernega polnjenja vodonosnika z vodo od drugje zaradi poznejše uporabe ali okoljskih koristi“.

(14)    Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).

(15)    Sporočilo Komisije z dne 20. maja 2020 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(16)    Zemljišča z visoko zalogo ogljika pomenijo mokrišča, vključno s šotišči, in nepretrgana gozdnata območja v smislu člena 29(4)(a), (b) in (c) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(17)    Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, september 2016: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/20509/?locale=sl.

(18)    Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(19)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(20)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(21)    „Podatkovno podprte rešitve informacijske ali operativne tehnologije“ vključujejo priključljive izdelke, senzorje, analitiko in drugo programsko opremo ter informacijske in komunikacijske tehnologije za prenos, shranjevanje in prikazovanje podatkov ter upravljanje sistemov.

(22)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala.

(23)    Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (prenovitev) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(24)    Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

(25)    Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).

(26)    Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(27)    Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(28)    Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(29)    Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo v mesta, krajine in morja več narave ter naravnih značilnosti in procesov, ki so obenem tudi bolj raznoliki.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/research/environment/index.cfm?pg=nbs).

(30)    Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(31)    Seznam nevarnosti, povezanih s podnebjem, v tej preglednici ni izčrpen in je zgolj okvirni seznam najbolj razširjenih nevarnosti, ki predstavljajo minimalni nabor nevarnosti, ki jih je treba upoštevati pri oceni podnebnih tveganj in ranljivosti.

(32)    Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(33)    Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (UL L 137, 24.5.2017, str. 1).

(34)    Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).

(35)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(36)    Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe snovi iz točke (f), ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij.

(37)    Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, prisotnosti v končnem proizvodu ali rezultatu oziroma dajanja na trg snovi iz tega odstavka, ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij.

(38)    Postopek, s katerim pristojni organ določi, ali se bo za projekte, navedene v Prilogi II k Direktivi 2011/92/EU, izvedla presoja vplivov na okolje (iz člena 4(2) navedene direktive).

(39)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, ki zahtevajo izvedbo presoje vplivov na okolje ali pregleda, na primer standardom uspešnosti št. 1 Mednarodne finančne korporacije: Ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in socialnih tveganj.

(40)    V skladu z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7) in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). Pri dejavnostih, ki se izvajajo v tretjih državah, v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, katerih cilj je ohranjanje naravnih habitatov, prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter ki zahtevajo izvedbo (1) postopka pregleda za določitev, ali je za določeno dejavnost potrebna ustrezna presoja morebitnih vplivov na zavarovane habitate in vrste, (2) take ustrezne presoje, kadar pregled pokaže, da je potrebna, na primer v skladu s standardom uspešnosti št. 6 Mednarodne finančne korporacije: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno gospodarjenje z živimi naravnimi viri.

(41)    Taki ukrepi so bili opredeljeni za zagotovitev, da projekt, načrt ali dejavnost ne bodo pomembno vplivali na cilje ohranjanja zavarovanega območja.

KAZALO

PRILOGA II    2

1.Proizvodnja2

1.1Proizvodnja plastične embalaže2

1.2Proizvodnja električne in elektronske opreme7

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja 16

2.1Pridobivanje fosforja iz odpadne vode16

2.2Proizvodnja alternativnih vodnih virov za namene, ki niso prehrana ljudi17

2.3Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov 19

2.4Obdelava nevarnih odpadkov 22

2.5Predelava bioloških odpadkov z anaerobno razgradnjo ali kompostiranjem 25

2.6Odstranjevanje onesnaževal in razstavljanje izrabljenih proizvodov27

2.7Sortiranje in snovna predelava nenevarnih odpadkov30

3.Gradnja in poslovanje z nepremičninami 32

3.1Gradnja novih stavb 32

3.2Prenova obstoječih stavb37

3.3Rušenje in uničenje stavb in drugih struktur41

3.4Vzdrževanje cest in avtocest44

3.5Uporaba betona v gradbenem inženirstvu 46

4.Informacijske in komunikacijske tehnologije50

4.1Zagotavljanje podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije 50

5.Storitve 55

5.1Popravilo, obnova in ponovna izdelava55

5.2Prodaja nadomestnih delov58

5.3Priprava za ponovno uporabo izrabljenih izdelkov in sestavnih delov izdelkov60

5.4Prodaja rabljenega blaga63

5.5Modeli „izdelek kot storitev“ in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate67

5.6Tržnice za trgovino z rabljenim blagom za ponovno uporabo69

PRILOGA II

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

1.Proizvodnja

1.1Proizvodnja plastične embalaže 

Opis dejavnosti

Proizvodnja plastične embalaže.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C22.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

1.2Proizvodnja električne in elektronske opreme

Opis dejavnosti

Proizvodnja električne in elektronske opreme za industrijsko, poklicno in potrošniško uporabo.

Ta dejavnost vključuje proizvodnjo polnilnih in nepolnilnih prenosnih baterij 20 . Dejavnost ne vključuje proizvodnje drugih kategorij baterij.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C26 in C27, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja

2.1Pridobivanje fosforja iz odpadne vode

Opis dejavnosti

Gradnja, nadgradnja, upravljanje in obnova obratov za pridobivanje fosforja iz komunalnih čistilnih naprav (vodna faza in blato) in iz materialov (tj. pepela) po toplotni oksidaciji (tj. sežiganju) blata iz čistilne naprave.

Gospodarska dejavnost vključuje le obrate in postopke, ki omogočajo pridobivanje fosforja, ne pa predhodnih korakov, kot so naprave za čiščenje odpadnih voda ali sežigalnice.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E37.00, E38.32 in F42.99, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.2Proizvodnja alternativnih vodnih virov za namene, ki niso prehrana ljudi

Opis dejavnosti

Gradnja, širitev, upravljanje in obnova obratov za proizvodnjo predelane vode 40 , obratov za zbiranje deževnice in meteorne vode ter obratov za zbiranje in obdelavo sive vode 41 .

Ti alternativni vodni viri se uporabljajo za nadomeščanje vode iz odvzema ali iz sistemov za oskrbo s pitno vodo in se lahko uporabljajo za polnjenje vodonosnikov, namakanje, industrijsko ponovno uporabo, rekreacijo in drugo komunalno rabo.

Gospodarska dejavnost vključuje le obrate in postopke, ki omogočajo ponovno uporabo vode, kot so obrati za polnjenje vodonosnikov ali zbiralniki površinske vode, in ne vključuje predhodnih korakov, kot so primarni in sekundarni koraki v čistilni napravi za odpadne vode, ali naknadnih korakov, potrebnih za končno ponovno uporabo teh alternativnih vodnih virov, kot so namakalni sistemi.

Gospodarska dejavnost ne vključuje razsoljevanja (glej Prilogo II, oddelek 5.13, k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139).

Gospodarska dejavnost ne vključuje oskrbe z vodo za prehrano ljudi (glej oddelek 2.1 Priloge I).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E37.00 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.3Zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov

Opis dejavnosti

Ločeno zbiranje in prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov 44 , ki sta namenjena pripravi za ponovno uporabo 45 ali recikliranju 46 , vključno z gradnjo, upravljanjem in nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so zbirni centri in postaje za pretovarjanje odpadkov, kot sredstva za snovno predelavo.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.11, E38.12 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.4Obdelava nevarnih odpadkov

Opis dejavnosti

Gradnja, nadgradnja in upravljanje namenskih obratov za obdelavo nevarnih odpadkov kot sredstva za postopke snovne predelave.

Ta gospodarska dejavnost zajema postopke in situ in ex situ snovne predelave odpadkov, ki so uvrščeni med nevarne odpadke v skladu z Evropskim seznamom odpadkov, vzpostavljenim z Odločbo Komisije 2000/532/ES 51 , in v skladu s Prilogo III k Direktivi 2008/98/ES. To vključuje naslednje tokove:

(a)pridobivanje ali regeneracijo topil;

(b)regeneracijo kislin in baz;

(c)recikliranje ali pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;

(d)predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;

(e)predelavo sestavin iz katalizatorjev;

(f)ponovno rafiniranje mazalnih olj in drugih industrijskih odpadnih olj (razen za uporabo kot gorivo ali sežiganje).

Gospodarska dejavnost ne vključuje ponovne uporabe snovi, ki se ne štejejo za odpadke, kot so stranski proizvodi ali ostanki iz proizvodnih dejavnosti, v skladu s členom 5 Direktive 2008/98/ES.

Gospodarska dejavnost ne vključuje predelave materialov iz baterij, odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), izrabljenih vozil, anorganskih materialov iz postopkov sežiganja, kot so pepel, žlindra ali prah. Gospodarska dejavnost ne vključuje obdelave in predelave jedrskih odpadkov.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.22, E38.32 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.5Predelava bioloških odpadkov z anaerobno razgradnjo ali kompostiranjem

Opis dejavnosti

Gradnja in upravljanje obratov za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov z anaerobno razgradnjo ali kompostiranjem s posledično proizvodnjo in uporabo bioplina, biometana, digestata, komposta ali kemikalij.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.21 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.6Odstranjevanje onesnaževal in razstavljanje izrabljenih proizvodov

Opis dejavnosti

Gradnja, upravljanje in nadgradnja obratov za razstavljanje in odstranjevanje onesnaževal kompleksnih izrabljenih proizvodov, premičnih sredstev in njihovih sestavnih delov za snovno predelavo ali pripravo za ponovno uporabo sestavnih delov.

Gospodarska dejavnost vključuje snovni predelavi namenjeno razstavljanje izrabljenih proizvodov in premičnih sredstev ter njihovih sestavnih delov vseh vrst, kot so avtomobili, ladje in električna in elektronska oprema (EEO).

Gospodarska dejavnost ne vključuje obdelave baterij, ki izvirajo iz ločenega zbiranja ali se odstranijo med dejavnostmi razstavljanja in odstranjevanja onesnaževal, ter rušenja in uničenja stavb in drugih struktur (glej oddelek 3.3 te priloge).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.31, E38.32 in E42.99, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.7Sortiranje in snovna predelava nenevarnih odpadkov

Opis dejavnosti

Gradnja, nadgradnja in upravljanje obratov za sortiranje ali predelavo tokov nenevarnih odpadkov v visokokakovostne sekundarne surovine s postopkom mehanske predelave.

Gospodarska dejavnost ne vključuje sortiranja in predelave gorljivih frakcij iz mešanih preostalih odpadkov za proizvodnjo iz odpadkov pridobljenega goriva, na primer v obratih za mehansko in biološko obdelavo odpadkov.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.32 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.Gradnja in poslovanje z nepremičninami

3.1Gradnja novih stavb

Opis dejavnosti

Priprava gradbenih projektov za stanovanjske in nestanovanjske stavbe z združevanjem finančnih, tehničnih in fizičnih sredstev z namenom prodaje stavbe ob dokončanju ali pozneje ter gradnja celotnih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb za svoj račun za prodajo ali za plačilo oziroma po pogodbi.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti F41.1, F41.2 in F43, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.2Prenova obstoječih stavb

Opis dejavnosti

Gradbena in gradbena inženirska dela ali njihova priprava.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti F41 in F43, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.3Rušenje in uničenje stavb in drugih struktur

Opis dejavnosti

Rušenje in uničenje stavb, cest in vzletno-pristajalnih stez, železnic, mostov, predorov, naprav za čiščenje odpadnih voda, naprav za pripravo vode, cevovodov, vodnjakov in vrtin, elektrarn, kemičnih obratov, jezov in zbiralnikov, rudnikov in kamnolomov, struktur na morju, struktur blizu obale, pristanišč, struktur na vodnih poteh ali pridobivanje in melioracija zemljišč 114 .

Za projekte, povezane z dejavnostjo „gradnja novih stavb“ ali „prenova obstoječih stavb“ (glej oddelka 3.1 in 3.2 te priloge), pri katerih se rušitvena dela ter gradbena ali prenovitvena dela naročijo v okviru iste pogodbe, se uporabljajo tehnična merila za pregled za dejavnosti gradnje ali prenove.

Gospodarska dejavnost ne vključuje rušenja in uničenja stavb in drugih struktur, ki se izvajata v okviru dejavnosti „sanacija onesnaženih območij“ (glej oddelek 2.4 Priloge III).

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE F43.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.4Vzdrževanje cest in avtocest

Opis dejavnosti

Vzdrževanje ulic, cest in avtocest, drugih avtomobilskih cest in pešpoti, dela na ulicah, cestah, hitrih cestah, mostovih, predorih, letaliških vzletno-pristajalnih stezah, voznih stezah in ploščadih, opredeljena kot vsi ukrepi, sprejeti za vzdrževanje in obnovo uporabnosti 123 in ravni storitve cest 124 . Za mostove in predore gospodarska dejavnost vključuje samo vzdrževanje ceste, ki poteka na mostu ali skozi predor. Ne vključuje vzdrževanja samega mostu ali predora.

Gospodarska dejavnost vključuje redno vzdrževanje, ki ga je mogoče redno načrtovati. Gospodarska dejavnost vključuje tudi preventivno vzdrževanje in sanacijo, ki sta opredeljena kot dela za ohranjanje ali obnovitev uporabnosti in za podaljšanje življenjske dobe 125 obstoječe ceste. Izvajanje vzdrževanja je namenjeno predvsem upravljanju cestnih površin in se nanaša le na naslednje glavne elemente ceste: vezna plast, obrabna plast in betonske plošče. Ceste, ki jih zajema ta gospodarska dejavnost, so narejene iz asfalta, betona ali kombinacije obeh.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE F42.11 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

3.5Uporaba betona v gradbenem inženirstvu

Opis dejavnosti

Uporaba betona za novo gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževanje 132 gradbenih inženirskih objektov, razen betonskih cestnih površin na naslednjih elementih: ulicah, avtocestah, hitrih cestah, drugih avtomobilskih cestah in pešpoteh, mostovih, predorih ter letaliških vzletno-pristajalnih stezah, voznih stezah in ploščadih, ki so zajete v gospodarski dejavnosti „vzdrževanje cest in avtocest“ (glej oddelek 3.4 te priloge).

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je lahko povezana z več kodami NACE, zlasti F42.12, F42.13, F42.2 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

4.Informacijske in komunikacijske tehnologije

4.1Zagotavljanje podatkovno podprtih rešitev informacijske/operativne tehnologije

Opis dejavnosti

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvaja, razvija, namešča, uporablja, vzdržuje ali popravlja spodaj navedeno oziroma se zagotavljajo strokovne storitve, vključno s tehničnim svetovanjem o zasnovi ali spremljanju, glede:

(a)programske opreme 149 in sistemov informacijske ali operativne tehnologije 150 , vključno z rešitvami, ki temeljijo na umetni inteligenci, na primer za samodejno strojno učenje, izdelanimi za namene daljinskega spremljanja in napovednega vzdrževanja, vključno s sistemi za:

(i)zbiranje, obdelavo, prenos in shranjevanje podatkov iz opreme, izdelkov ali infrastrukture na daljavo med njihovo uporabo ali delovanjem;

(ii)analizo podatkov in zagotavljanje vpogleda v operativno učinkovitost in stanje opreme, izdelka ali infrastrukture;

(iii)zagotavljanje vzdrževanja na daljavo in priporočil o ukrepih, potrebnih za preprečevanje napak v delovanju in vzdrževanje opreme, izdelka ali infrastrukture v optimalnem stanju delovanja, podaljšanje njihove življenjske dobe ter zmanjšanje uporabe virov in odpadkov;

(b)programske opreme za spremljanje in sledenje ter sistemov informacijske ali operativne tehnologije, zasnovanih z namenom identificiranja, spremljanja in sledenja materialov, izdelkov in sredstev (vključno z digitalnim materialom in potnimi listi izdelkov) v vrednostnih verigah, pri čemer je glavni cilj podpreti krožnost tokov materialov in izdelkov ali druge cilje iz Uredbe (EU) 2020/852;

(c)programske opreme za ocenjevanje življenjskega cikla in s tem povezano poročanje v zvezi z izdelki, opremo ali infrastrukturo;

(d)programske opreme za zasnovo in inženirstvo, ki podpira ekološko zasnovo izdelkov, opreme in infrastrukture, vključno z ravnanjem z odpadki in učinkovito rabo virov;

(e)programske opreme za upravljanje dobaviteljev, ki podpira zeleno naročanje materialov, izdelkov in storitev z majhnim vplivom na okolje, vendar ne vključuje upravljanja tržnic, ki omogočajo trgovanje s tem blagom;

(f)programske opreme za upravljanje učinkovitosti v življenjskem ciklu, ki podpira spremljanje in ocenjevanje krožnostne učinkovitosti izdelkov, opreme ali infrastruktur v njihovem življenjskem ciklu.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C26, C27, J58.29, J61, J62 in J63.1, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 13(1), točka (l), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

5.Storitve

5.1Popravilo, obnova in ponovna izdelava

Opis dejavnosti

Popravilo 158 , obnova 159 in ponovna izdelava 160 blaga, ki ga je stranka (fizična ali pravna oseba) uporabila za predvideni namen.

Gospodarska dejavnost ne vključuje zamenjave potrošnega materiala 161 , kot so črnilo za tiskalnike, kartuše s tonerjem, maziva za gibljive dele ali baterije.

Gospodarska dejavnost se nanaša na izdelke, proizvedene v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C13 Proizvodnja tekstilij, C14 Proizvodnja oblačil, C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, C16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, C23.3 Proizvodnja neognjevzdržne gradbene keramike, C23.4 Proizvodnja drugih izdelkov iz keramike in porcelana, C25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov, C25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, C25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, C25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav, C28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, C28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo, razen strojev za predelavo tobaka, C28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, C28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona, C28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo, C31 Proizvodnja pohištva in C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebne kode NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

5.2Prodaja nadomestnih delov

Opis dejavnosti

Prodaja nadomestnih delov 164 .

Ta gospodarska dejavnost ne vključuje zamenjave potrošnega materiala, kot so črnilo za tiskalnike, kartuše s tonerjem, maziva za gibljive dele ali baterije, in vzdrževanja.

Gospodarska dejavnost se nanaša na nadomestne dele, ki se uporabljajo v izdelkih, proizvedenih v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav ter C31 Proizvodnja pohištva.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti G46 in G47, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

5.3Priprava za ponovno uporabo izrabljenih izdelkov in sestavnih delov izdelkov

Opis dejavnosti

Priprava izdelkov in sestavnih delov za ponovno uporabo ob koncu življenjske dobe 168 .

Gospodarska dejavnost ne vključuje popravil, ki se izvajajo v fazi uporabe izdelka.

Gospodarska dejavnost se nanaša na izdelke in njihove sestavne dele, proizvedene v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C13 Proizvodnja tekstilij, C14 Proizvodnja oblačil, C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, C16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, C23.3 Proizvodnja neognjevzdržne gradbene keramike, C23.4 Proizvodnja drugih izdelkov iz keramike in porcelana, C25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov, C25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, C25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, C25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav, C28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, C28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo, razen strojev za predelavo tobaka, C28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, C28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona, C28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo, C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, C30.1 Gradnja ladij in čolnov, C30.2 Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil, C30.3 Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil, C30.9 Proizvodnja drugih vozil, C31 Proizvodnja pohištva in C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne sodijo pod posebno kodo NACE v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

5.4Prodaja rabljenega blaga

Opis dejavnosti

Prodaja blaga, ki ga je stranka (fizična ali pravna oseba) uporabila za predvideni namen, po možnosti po popravilu, obnovi ali ponovni izdelavi blaga.

Gospodarska dejavnost se nanaša na izdelke, proizvedene v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C13 Proizvodnja tekstilij, C14 Proizvodnja oblačil, C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, C16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, C23.3 Proizvodnja neognjevzdržne gradbene keramike, C23.4 Proizvodnja drugih izdelkov iz keramike in porcelana, C25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov, C25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, C25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, C25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav, C28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, C28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo, razen strojev za predelavo tobaka, C28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, C28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona, C28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo, C29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, C31 Proizvodnja pohištva in C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti G46 in G47, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

5.5Modeli „izdelek kot storitev“ in drugi krožni modeli storitev, osredotočenih na rabo in rezultate

Opis dejavnosti

Zagotavljanje dostopa do izdelkov strankam (fizični ali pravni osebi) z modeli storitev, ki so bodisi storitve, osredotočene na rabo, pri čemer je v središču še vedno izdelek, vendar ponudnik ostane njegov lastnik, izdelek pa se zakupi, deli, najame ali souporablja, bodisi so storitve, osredotočene na rezultate, pri čemer je plačilo vnaprej določeno in se doseže dogovorjeni rezultat (tj. plačilo na enoto storitve).

Gospodarska dejavnost zajema izdelke, proizvedene v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C13 Proizvodnja tekstilij, C14 Proizvodnja oblačil, C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, C16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, C23.3 Proizvodnja neognjevzdržne gradbene keramike, C23.4 Proizvodnja drugih izdelkov iz keramike in porcelana, C25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov, C25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, C25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, C25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav, C28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, C28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo, razen strojev za predelavo tobaka, C28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, C28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona, C28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo, C31 Proizvodnja pohištva in C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti G46, G47 in N.77, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

5.6Tržnice za trgovino z rabljenim blagom za ponovno uporabo

Opis dejavnosti

Razvoj in upravljanje tržnic 182 in oglasnikov 183 za trgovino (prodajo ali izmenjavo) rabljenih izdelkov, materialov ali sestavnih delov za ponovno uporabo, kadar tržnice in oglasniki delujejo kot posredniki za povezovanje kupcev, ki iščejo storitev ali izdelek, s prodajalci ali ponudniki teh izdelkov ali storitev.

Gospodarska dejavnost zajema tržnice in oglasnike, ki podpirajo prodajo med podjetji, med podjetji in potrošniki ter med potrošniki. Dejavnost zajema storitve, kot so povezovanje kupcev in prodajalcev, plačevanje ali dostava.

Gospodarska dejavnost ne vključuje trgovine na debelo ali drobno z rabljenim blagom.

Gospodarska dejavnost se nanaša na izdelke, proizvedene v okviru gospodarskih dejavnosti, razvrščenih pod oznake NACE C10 Proizvodnja živil, C11 Proizvodnja pijač, C13 Proizvodnja tekstilij, C14 Proizvodnja oblačil, C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, C16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, C18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, C23.3 Proizvodnja neognjevzdržne gradbene keramike, C23.4 Proizvodnja drugih izdelkov iz keramike in porcelana, C24 Proizvodnja kovin, C25.1 Proizvodnja gradbenih kovinskih izdelkov, C25.2 Proizvodnja kotlov za centralno ogrevanje, kovinskih rezervoarjev in cistern, C25.7 Proizvodnja jedilnega pribora, ključavnic, okovja, orodja, C25.9 Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, C27 Proizvodnja električnih naprav, C28.22 Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, C28.23 Proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen računalnikov in perifernih naprav), C28.24 Proizvodnja ročnih strojev in naprav, C28.25 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, C28.93 Proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo, razen strojev za predelavo tobaka, C28.94 Proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, C28.95 Proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona, C28.96 Proizvodnja strojev za plastiko in gumo, C31 Proizvodnja pohištva in C32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti J58.29, J61, J62 in J63.1, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 13(1), točka (l), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

Dodatek A: Splošna merila za nebistveno škodovanje prilagajanju podnebnim spremembam

I. Merila

II. Klasifikacija nevarnosti, povezanih s podnebjem 190

Dodatek B: Splošna merila za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov

Dodatek C: Splošna merila za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v zvezi z uporabo in prisotnostjo kemikalij

Dodatek D: Splošna merila za nebistveno škodovanje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov

(1)    „Kontaktna embalaža“ pomeni embalažo s katerim koli namenom uporabe embalaže, ki ga zajemajo Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4), Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1), Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59), Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1), Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176), Uredba (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme, spremembi Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS (UL L 4, 7.1.2019, str. 1), Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43), Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67) ali Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

(2)    Pojma „ponovna uporaba“ in „sistem ponovne uporabe“ sta opredeljena in se uporabljata v skladu z zahtevami o sistemih ponovne uporabe embalaže, določenimi v zakonodaji Unije o embalaži in odpadni embalaži, vključno z vsemi standardi glede števila rotacij v sistemu za ponovno uporabo.

(3)    Komisija bo te pogoje pregledala, ko bo sprejeta revizija Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(4)    Trajnostne surovine iz bioloških odpadkov se nanašajo na industrijske biološke odpadke in komunalne biološke odpadke, izključujejo pa primarno biomaso, če ni pravno dogovorjenih trajnostnih meril.

(5)    Komisija bo te pogoje pregledala, ko bo sprejeta revizija Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(6)    „Embalažna enota“ pomeni enoto kot celoto, vključno z morebitnimi vgrajenimi ali ločenimi sestavnimi deli, ki skupaj opravljajo funkcije embalaže, kot so shranjevanje, zaščita, dostava, skladiščenje, prevoz in predstavitev izdelkov ter ravnanje z njimi, ter samostojnimi enotami skupinske ali transportne embalaže, kadar se te pred predstavitvijo na prodajnem mestu zavržejo.

(7)    „Stopnja recikliranja“ je delež nastalih odpadkov, ki se reciklirajo.

(8)    Standard ISO 16290:2013, Vesoljski sistemi – Definicija ravni tehnološke zrelosti in merila za ocenjevanje (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:16290:ed-1:v1:en) .  

(9)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(10)    Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279 z dne 15. decembra 2021 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 471, 30.12.2021, str. 1).

(11)    Standard ISO 14067:2018, Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/71206.html).

(12)    Standard ISO 14064-1:2018, Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/66453.html).

(13)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/902 z dne 30. maja 2016 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (UL L 152, 9.6.2016, str. 23).

(14)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2427 z dne 6. decembra 2022 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za skupne sisteme ravnanja z odpadnimi plini in njihove obdelave v kemični industriji (UL L 318, 12.12.2022, str. 157).

(15)    Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo polimerov (različica z dne [datum sprejetja]: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/sites/default/files/2019-11/pol_bref_0807.pdf).

(16)    Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo anorganskih kemikalij v velikih količinah – trdne in druge kemikalije (različica z dne [datum sprejetja]: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/sites/default/files/2019-11/lvic-s_bref_0907.pdf).

(17)    Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo anorganskih kemikalij v velikih količinah – amoniak, kisline in gnojila (različica z dne [datum sprejetja]: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/sites/default/files/2019-11/lvic_aaf.pdf ).  

(18)    Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo organskih finih kemikalij (različica z dne [datum sprejetja]: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/sites/default/files/2019-11/ofc_bref_0806.pdf).

(19)    Referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo posebnih anorganskih kemikalij (različica z dne [datum sprejetja]: https://eippcb.jrc.ec.europa.eu/reference/production-speciality-inorganic-chemicals).

(20)    Prenosna baterija pomeni vsako zapečateno baterijo, ki tehta največ 5 kg in ni zasnovana za industrijske namene. Prenosna baterija ni niti baterija za električna vozila niti avtomobilska baterija.

(21)    Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

(22)    Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).

(23)    Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).

(24)    „Razred popravljivosti“ pomeni razred, ki izraža, v kolikšni meri je blago mogoče popraviti, na podlagi metode, določene v skladu s pravom Unije [vstaviti: člen XX akta o označevanju energijske učinkovitosti].

(25)    „Poklicni serviser“ pomeni subjekt ali podjetje, ki opravlja popravila in poklicno vzdrževanje v to dejavnost vključenih izdelkov.

(26)    Ključni nadomestni deli so deli, ki se uporabljajo za popravilo ali obnovo izdelka z napako. Pri izdelkih, za katere veljajo zahteve glede razpoložljivosti nadomestnih delov iz Direktive 2009/125/ES in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene direktive, za ključne nadomestne dele štejejo tisti, ki so navedeni v prilogi k najnovejšemu izvedbenemu aktu za posamezno skupino izdelkov.

(27)    Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28).

(28)    Platforma z informacijami za izvajalce recikliranja – platforma I4R (različica z dne [datum sprejetja]: na voljo na: https://i4r-platform.eu/about/).

(29)    Kritične surovine so opredeljene kot elementi, navedeni na seznamu kritičnih surovin EU (določenem s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020) 474 final)) ali v drugi ustrezni zakonodaji Unije.

(30)    Različica z dne 16. junija 2023; na voljo na: https://echa.europa.eu/sl/scip-database.

(31)    Standard IEC 62474, Deklaracija materialov za izdelke elektronske industrije.

(32)    Standard IEC 82474, Deklaracija materialov – 1. del: Splošne zahteve.

(33)    Standard EN 45555:2019, Splošne metode za ocenjevanje možnosti za recikliranje in predelavo proizvodov, povezanih z energijo.

(34)    Uredba (EU 2023/XX) Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020.

(35)    Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).

(36)    Zahteva se nanaša na tri najvišje razrede energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov. Za razumevanje, kateri so najvišji razredi, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, je v okviru evropskega registra izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti na voljo pregled razpoložljivih izdelkov na trgu (na podlagi uradnih podatkov).

(37)    Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).

(38)    Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).

(39)    Uredba (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 170, 25.6.2019, str. 1).

(40)    „Predelana voda“ pomeni komunalno odpadno vodo, ki je bila očiščena v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271/EGS in ki nastane ob dodatnem čiščenju v obratu za predelavo vode.

(41)    „Siva voda“ pomeni neočiščeno odpadno vodo, ki ni bila onesnažena z odplakami iz stranišč. Siva voda vključuje odpadno vodo iz kopalnih kadi, prh, kopalničnih umivalnikov, pralnih strojev in korit v pralnicah.

(42)    Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).

(43)    Na primer v skladu z Metodološkimi navodili IPCC za izračun nacionalnih evidenc toplogrednih plinov za čiščenje odpadnih voda (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.ipccnggip.iges.or.jp/public/2019rf/pdf/5_Volume5/19R_V5_6_Ch06_Wastewater.pdf).

(44)    „Nevarni odpadki“ so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). Vključujejo tokove, kot so frakcije nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, odpadna olja, baterije, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), iz katere niso odstranjena onesnaževala, izrabljena vozila, iz katerih niso odstranjena onesnaževala, medicinski odpadki itd. Celovita klasifikacija nevarnih odpadkov je voljo na Evropskem seznamu odpadkov (Odločba Komisije 2000/532/ES).

(45)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave.

(46)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(47)    To vključuje tekstil, oblačila, obutev in dodatke, kot so pasovi ali klobuki.

(48)    Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(49)    Glej smernice Evropske komisije za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (Guidance for separate collection of municipal waste), oddelek 3.1 o ekonomskih spodbudah (Economic incentives), na voljo na: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/bb444830-94bf-11ea-aac4-01aa75ed71a1 .

(50)    V skladu z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

(51)    Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(52)    Proizvodni procesi se nanašajo na kakršno koli gospodarsko dejavnost, s katero se proizvaja material, proizvod ali sredstvo; predelani materiali se nanašajo na rezultat postopka predelave.

(53)    Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

(54)    ISO 14067:2018, Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/obp/ui#iso:std:iso:14067:ed-1:v1:en).

(55)    Standard ISO 14064-1:2018, Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:14064:-1:en).

(56)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1147 z dne 10. avgusta 2018 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za obdelavo odpadkov v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 208, 17.8.2018, str. 38).

(57)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(58)    Standard EN 13432:2000, Embalaža – Zahteve za embalažo, primerno za kompostiranje ali biorazgradnjo – Preskusna shema in merila vrednotenja za sprejemljivost embalaže.

(59)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(60)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(61)    Snov, zmes ali sestavni del je prepoznaven, če ga je mogoče spremljati in tako preveriti, ali je obdelava okoljsko varna.

(62)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2323 o pripravi evropskega seznama obratov za recikliranje ladij v skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o recikliranju ladij (UL L 345, 20.12.2016, str. 119).

(63)    Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1).

(64)    Na ravni Unije so veljavne zahteve za OEEO določene z Direktivo 2012/19/EU, za izrabljena vozila pa z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34).

(65)    Standard EN 50625-1:2014, Zahteve za zbiranje, logistiko in obdelavo OEEO – 1. del: Splošne zahteve za obdelavo.

(66)    Standard EN 50625-2-1:2014, Zahteve za zbiranje, logistiko in obdelavo OEEO – 2-1. del: Zahteve za obdelavo sijalk.

(67)    Standard EN 50625-2-2:2015, Zahteve za zbiranje, logistiko in obdelavo OEEO – 2-2. del: Zahteve za obdelavo OEEO, ki vsebuje prikazovalnike s katodno cevjo ali ravnim zaslonom.

(68)    Standard EN 50625-2-3:2017, Zahteve za zbiranje, logistiko in obdelavo OEEO – 2-3. del: Zahteve za obdelavo opreme za toplotno izmenjavo in druge OEEO, ki vsebuje hlapne fluorirane ogljikovodike (VFC) in/ali hlapne ogljikovodike (VHC).

(69)    Standard EN 50625-2-4:2017, Zahteve za zbiranje, logistiko in obdelavo OEEO – 2-4. del: Zahteve za obdelavo fotovoltaičnih panelov.

(70)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(71)    V skladu s členom 10(3) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3) ter nacionalno zakonodajo in načrti ravnanja z odpadki.

(72)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(73)    Izvedbeni sklep (EU) 2018/1147.

(74)    Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, Priloga F (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/20509/).

(75)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.

(76)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(77)    „Zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.

(78)    Glej Kazalnik 2.2 okvira Level(s): odpadki in materiali pri gradnji in rušenju. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.2_v1.1_40pp.pdf. Za poročanje je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za odpadke in materiale pri gradnji in rušenju: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter njihovih končnih namembnih lokacij (različica 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents.

(79)    Potencial globalnega segrevanja (GWP) se sporoči kot številčni kazalnik za vsako fazo življenjskega cikla in je izražen v kg CO2e/m2 (notranje uporabne tlorisne površine) kot enoletno povprečje 50-letnega obdobja iz referenčne študije. Izbira podatkov, opredelitev scenarija in izračuni se izvedejo v skladu s standardom EN 15978 (BS EN 15978:2011), Obseg gradbenih elementov in tehnične opreme ustreza opredelitvi v skupnem okviru EU Level(s) za kazalnik 1.2. V skladu z obliko poročanja o kazalniku 1.2 okvira Level(s) se kazalnik sporoči kot GWP za fosilna goriva, GWP za biogeni ogljik, GWP za rabo zemljišč in spremembo rabe zemljišč ter njihov seštevek (skupni GWP). Če obstaja nacionalno orodje za izračun ali se zahteva za razkritja ali pridobitev gradbenih dovoljenj, se lahko ustrezno orodje uporabi za zagotovitev zahtevanega razkritja. Druga orodja za izračun se lahko uporabijo, če izpolnjujejo minimalna merila iz skupnega okvira EU Level(s), glej Kazalnik 1.2 okvira Level(s): potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_1.2_v1.1_37pp.pdf.

(80)    Glej Kazalnik 2.3 okvira Level(s): zasnova za prilagodljivost in prenovo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.3_v1.1_23pp.pdf.

(81)    Glej Kazalnik 2.4 okvira Level(s): zasnova za razgradnjo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.4_v1.1_18pp.pdf.

(82)    Za namene delegiranega akta „sekundarne surovine“ pomeni materiale, ki so bili pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani v skladu s členom 3 okvirne direktive o odpadkih in se v skladu s členom 6 navedene direktive ne štejejo več za odpadek.

(83)    To zadeva material beton, vključno z njegovimi sestavinami (na primer agregati). Vsakršna jeklena ojačitev je izključena, saj gre za drugačen material, ki ga je mogoče upoštevati pod kovinami.

(84)    Materiali na biološki osnovi se proizvajajo iz bioloških virov (živali, rastline, mikroorganizmi in biomasa iz teh virov, vključno z organskimi odpadki), kot so opredeljeni v COM(2018) 673. Vključujejo konvencionalne materiale na biološki osnovi, ki so tradicionalno proizvedeni iz biomase (kot so les, pluta, naravni kavčuk, papir, tekstil, leseni gradbeni materiali), in nedavno razvite materiale, kot so kemikalije na biološki osnovi ali plastika na biološki osnovi.

(85)    Glej Kazalnik 2.1 okvira Level(s): popis količin, materialov in življenjskih dob. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.1_v1.1_34pp.pdf. Za poročanje je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za popis količin, materialov in življenjskih dob: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in stroškov pri nabavi materialov (različica 1.2), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents.

(86)    Standard ISO 22057:2022, Trajnostnost stavb in gradbenih inženirskih objektov – Podatkovne predloge za uporabo okoljskih deklaracij proizvodov (EPD) za gradbene proizvode v informacijskem modeliranju stavb (BIM) (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/72463.html).

(87)    Izračunana količina energije, potrebna za zadovoljitev potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, izražena s številčnim kazalnikom celotne porabe primarne energije v kWh/m2 na leto na podlagi ustrezne nacionalne metodologije za izračun in kot je navedena v energijski izkaznici.

(88)    Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(89)    To se nanaša na barve in lake, stropne plošče, talne obloge, vključno z njimi povezanimi lepili in tesnilnimi masami, notranjo izolacijo in obdelavo notranjih površin, na primer za odpravo vlage in plesni.

(90)    Standard CEN/TS 16516: 2013, Gradbeni proizvodi – Ocenjevanje sproščanja nevarnih snovi – Določanje emisije v notranji zrak.

(91)    Standard ISO 16000-3:2011, Notranji zrak – 3. del: Določanje formaldehida in drugih karbonilnih spojin v notranjem zraku in zraku v preskusnih komorah – Metoda aktivnega vzorčenja.

(92)    Mejne vrednosti emisij za rakotvorne hlapne organske spojine se nanašajo na 28-dnevno preskusno obdobje.

(93)    Serija standardov ISO 18400, Kakovost tal – Vzorčenje.

(94)    JRC ESDCA, LUCAS: Statistično raziskovanje rabe in pokrovnosti tal (različica z dne [datum sprejetja]: https://esdac.jrc.ec.europa.eu/projects/lucas).

(95)    IUCN, evropski rdeči seznam ogroženih vrst IUCN (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iucn.org/regions/europe/our-work/biodiversity-conservation/european-red-list-threatened-species).

(96)    IUCN, rdeči seznam ogroženih vrst IUCN (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iucnredlist.org).

(97)    Zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastrtostjo, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ. Ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo: Globalna ocena gozdnih virov za leto 2020. Izrazi in opredelitev pojmov (FAO Global Forest Resources Assessment 2020) (različica z dne [datum sprejetja]: http://www.fao.org/3/I8661EN/i8661en.pdf).

(98)    Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, Priloga F (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/20509/).

(99)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.

(100)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(101)    „Zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.

(102)    Glej Kazalnik 2.2 okvira Level(s): odpadki in materiali pri gradnji in rušenju. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.2_v1.1_40pp.pdf. Za poročanje je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za odpadke in materiale pri gradnji in rušenju: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter njihovih končnih namembnih lokacij (različica 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents .

(103)    Potencial globalnega segrevanja (GWP) se sporoči kot številčni kazalnik za vsako fazo življenjskega cikla in je izražen v kg CO2e/m2 (notranje uporabne tlorisne površine) kot enoletno povprečje 50-letnega obdobja iz referenčne študije. Izbira podatkov, opredelitev scenarija in izračuni se izvedejo v skladu s standardom EN 15978 (BS EN 15978:2011, Trajnostnost gradbenih objektov – Ocena okoljske učinkovitosti stavb – Metoda izračuna). Obseg gradbenih elementov in tehnične opreme ustreza opredelitvi v skupnem okviru EU Level(s) za kazalnik 1.2. Če obstaja nacionalno orodje za izračun ali se zahteva za razkritja ali pridobitev gradbenih dovoljenj, se lahko ustrezno orodje uporabi za zagotovitev zahtevanega razkritja. Druga orodja za izračun se lahko uporabijo, če izpolnjujejo minimalna merila iz skupnega okvira EU Level(s), glej Kazalnik 1.2 okvira Level(s): potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_1.2_v1.1_37pp.pdf .  

(104)    Glej Kazalnik 2.3 okvira Level(s): zasnova za prilagodljivost in prenovo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.3_v1.1_23pp.pdf .

(105)    Glej Kazalnik 2.4 okvira Level(s): zasnova za razgradnjo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.4_v1.1_18pp.pdf.

(106)    Mednarodni standardi za merjenje nepremičnin: vse stavbe. Objavila Koalicija za mednarodne standarde za merjenje nepremičnin (International Property Measurement Standards Coalition – IPMSC), https://ipmsc.org/.

(107)    Za namene delegiranega akta „sekundarne surovine“ pomeni materiale, ki so bili pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani v skladu s členom 3 okvirne direktive o odpadkih in se v skladu s členom 6 navedene direktive ne štejejo več za odpadek.

(108)    To zadeva material beton, vključno z njegovimi sestavinami (na primer agregati). Vsakršna jeklena ojačitev je izključena, saj gre za drugačen material, ki ga je mogoče upoštevati pod kovinami.

(109)    Materiali na biološki osnovi se proizvajajo iz bioloških virov (živali, rastline, mikroorganizmi in biomasa iz teh virov, vključno z organskimi odpadki), kot so opredeljeni v COM(2018) 673. Vključujejo konvencionalne materiale na biološki osnovi, ki so tradicionalno proizvedeni iz biomase (kot so les, pluta, naravni kavčuk, papir, tekstil, leseni gradbeni materiali), in nedavno razvite materiale, kot so kemikalije na biološki osnovi ali plastika na biološki osnovi.

(110)    Glej Kazalnik 2.1 okvira Level(s): popis količin, materialov in življenjskih dob. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.1_v1.1_34pp.pdf. Za poročanje je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za popis količin, materialov in življenjskih dob: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in stroškov pri nabavi materialov (različica 1.2), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents.

(111)    Standard ISO 22057:2022, Trajnostnost stavb in gradbenih inženirskih objektov – Podatkovne predloge za uporabo okoljskih deklaracij proizvodov (EPD) za gradbene proizvode v informacijskem modeliranju stavb (BIM) (različica iz aprila 2022), https://www.iso.org/standard/72463.html .  

(112)    To se nanaša na barve in lake, stropne plošče, talne obloge (vključno z njimi povezanimi lepili in tesnilnimi masami), notranjo izolacijo in obdelavo notranjih površin, na primer za odpravo vlage in plesni.

(113)    Standard ISO 16000-3:2011, Notranji zrak – 3. del: Določanje formaldehida in drugih karbonilnih spojin v notranjem zraku in zraku v preskusnih komorah – Metoda aktivnega vzorčenja (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/51812.html).

(114)    Glej dejavnosti, navedene v mednarodnem standardu za upravljanje stroškov, v ICMS: Global Consistency in Presenting Construction Life Cycle Costs and Carbon Emissions (Globalna skladnost pri predstavljanju stroškov in emisij ogljika v življenjskem ciklu za gradnje), 3. izdaja, tabela 1: Projekti ICMS s pripadajočimi kodami, https://icmscblog.files.wordpress.com/2021/11/icms_3rd_edition_final.pdf.

(115)    Glej Kazalnik 2.2 okvira Level(s): odpadki in materiali pri gradnji in rušenju. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.2_v1.1_40pp.pdf.

(116)    Smernice za presojo ravnanja z odpadki pred rušenjem in obnovo zgradb. Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov v EU, maj 2018: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/31521/attachments/1/translations/sl/renditions/native. Za poročanje ocen o odpadkih iz rušenja objektov na ravni 2 je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za odpadke in materiale pri gradnji in rušenju: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter njihovih končnih namembnih lokacij (različica 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents.

(117)     Smernice za presojo ravnanja z odpadki pred rušenjem in obnovo zgradb. Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov v EU, maj 2018: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/31521/attachments/1/translations/sl/renditions/native. Za poročanje ocen o gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov na ravni 3 je treba uporabiti Excelovo preglednico, ki je na voljo na spletišču Komisije: Excelova predloga za odpadke in materiale pri gradnji in rušenju: za ocenjevanje (raven 2) in evidentiranje (raven 3) količine in vrst gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter njihovih končnih namembnih lokacij (različica 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/product-groups/412/documents. V ta namen je vsaka vrsta odpadkov iz rušenja objektov označena z ustrezno šestmestno kodo z Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo Komisije 2000/532/ES. Kadar se vrsta obdelave odpadkov vključi v Excelovo preglednico (tj. priprava za ponovno uporabo, recikliranje, snovna predelava, energijska predelava ali odlaganje), se vključijo dokazi, da imajo gospodarski subjekti, ki prejmejo odpadke, tehnične zmogljivosti za izvedbo te obdelave. Taki dokazi so lahko povezava do spletnih strani podjetja, kjer je to dokumentirano, ali podpisana izjava zastopnika podjetja. Kadar obdelava poteka na lokaciji rušenja, kot je ponovna uporaba ali recikliranje na kraju samem, je lahko sprejemljiv dokaz podpisana izjava zastopnika podjetja.

(118)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.

(119)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(120)    „Zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.

(121)    Glej Kazalnik 2.2 okvira Level(s): odpadki in materiali pri gradnji in rušenju. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.2_v1.1_40pp.pdf.

(122)    Za kategorizacijo mineralnih nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov glej Prilogo III k Uredbi Komisije št. 849/2010, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32010R0849&from=SL.

(123)    „Uporabnost“ se nanaša na pogoje, pod katerimi se za grajeno sredstvo še šteje, da je varno za uporabo.

(124)    „Raven storitve“ se nanaša na kvalitativno ali kvantitativno merilo za oceno zmožnosti infrastrukture, da izpolni prometne zahteve za to infrastrukturo.

(125)    „Življenjska doba“ se nanaša na obdobje namenske uporabe, tj. od datuma gradnje do datuma rekonstrukcije ali rušenja.

(126)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.

(127)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(128)    „Zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.

(129)    Delovni dokument služb Komisije. Merila EU za zeleno javno naročanje za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cest (SWD(2016) 203), 2016, str. 17, stolpec „celovita merila“ (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/toolkit/roads/EN.pdf).

(130)    Za namene delegiranega akta „sekundarne surovine“ pomeni materiale, ki so bili pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani v skladu s členom 3 okvirne direktive o odpadkih in se v skladu s členom 6 navedene direktive ne štejejo več za odpadek.

(131)    Delovni dokument služb Komisije. Merila EU za zeleno javno naročanje za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cest (SWD(2016) 203), 2016, str. 15, stolpec „celovita merila“ (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/toolkit/roads/EN.pdf).

(132)    „Vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov“ je opredeljeno kot vsi ukrepi, sprejeti za vzdrževanje in obnovo uporabnosti in ravni storitve cest.

(133)    Protokol EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, Priloga F (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/20509/).

(134)    „Priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To na primer vključuje pripravo za ponovno uporabo nekaterih delov stavb, kot so strešni elementi, okna, vrata, opeke, kamni ali betonski elementi. Predpogoj za pripravo za ponovno uporabo gradbenih elementov je običajno selektivna razgradnja stavb ali drugih struktur.

(135)    „Recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

(136)    „Zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov.

(137)    Glej Kazalnik 2.3 okvira Level(s): zasnova za prilagodljivost in prenovo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau//sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.3_v1.1_23pp.pdf .

(138)    Glej Kazalnik 2.4 okvira Level(s): zasnova za razgradnjo. Priročnik za uporabnike: uvodna predstavitev, navodila in smernice (različica objave 1.1), https://susproc.jrc.ec.europa.eu/product-bureau/sites/default/files/2021-01/UM3_Indicator_2.4_v1.1_18pp.pdf .

(139)    Za namene delegiranega akta „sekundarne surovine“ pomeni materiale, ki so bili pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani v skladu s členom 3 okvirne direktive o odpadkih in se v skladu s členom 6 navedene direktive ne štejejo več za odpadek.

(140)    Standard ISO 22057:2022, Trajnostnost stavb in gradbenih inženirskih objektov – Podatkovne predloge za uporabo okoljskih deklaracij proizvodov (EPD) za gradbene proizvode v informacijskem modeliranju stavb (BIM) (različica iz aprila 2022), https://www.iso.org/standard/72463.html.

(141)    Izračunane v skladu z Uredbo (EU) 2019/331.

(142)    Kar odraža mediano obratov v letih 2016 in 2017 (t ekvivalenta CO2/t) na podlagi podatkov, zbranih v okviru sprejemanja Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447, določeno na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti obratov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki so bile sporočene v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES.

(143)    Kar odraža mediano obratov v letih 2016 in 2017 (t ekvivalenta CO2/t) na podlagi podatkov, zbranih za sivi cementni klinker v okviru sprejemanja Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447, pomnoženo z razmerjem med klinkerjem in cementom (0,65) in določeno na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti obratov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki so bile sporočene v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES.

(144)    To se nanaša na barve in lake, stropne plošče, talne obloge, vključno z njimi povezanimi lepili in tesnilnimi masami, notranjo izolacijo in obdelavo notranjih površin, na primer za odpravo vlage in plesni.

(145)    Standard CEN/TS 16516: 2013, Gradbeni proizvodi – Ocenjevanje sproščanja nevarnih snovi – Določanje emisije v notranji zrak.

(146)    Standard ISO 16000-3:2011, Notranji zrak – 3. del: Določanje formaldehida in drugih karbonilnih spojin v notranjem zraku in zraku v preskusnih komorah – Metoda aktivnega vzorčenja.

(147)    Mejne vrednosti emisij za rakotvorne hlapne organske spojine se nanašajo na 28-dnevno preskusno obdobje.

(148)    Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o direktivi o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(149)    „Programska oprema“ vključuje programsko opremo na kraju samem in v oblaku.

(150)    „Sistemi informacijske ali operativne tehnologije“ vključujejo priključljive izdelke, senzorje, analitiko in drugo programsko opremo ter informacijske in komunikacijske tehnologije za prenos, shranjevanje in prikazovanje podatkov ter upravljanje sistemov.

(151)    „Potrošni material“ je netrajno blago, namenjeno, da se uporabi, izčrpa ali zamenja. Lahko je potreben za delovanje potrošniškega izdelka ali pa se uporablja pri izdelavi, ne da bi bil vgrajen v končni izdelek.

(152)    Standard ISO 14067:2018, Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/71206.html).

(153)    Standard ISO 14040:2006, Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/37456.html).

(154)    Standard ISO 14067:2018, Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/71206.html).

(155)    Standard ISO 14040:2006, Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla - Načela in okviri (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/37456.html).

(156)    Minimalne informacije vključujejo zahteve o označevanju energijske učinkovitosti v skladu z uredbo Unije o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami, informacije s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1272/2008, informacije o snoveh, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v izdelkih kot takih ali v kompleksnih predmetih (proizvodih), kot jih določa Direktiva 2008/98/ES, varnostne informacije ali informacije o jamstvu.

(157)    „Krožnostna učinkovitost“ se oceni na podlagi: (i) trajnosti izdelka, njegove zanesljivosti, možnosti ponovne uporabe, nadgradljivosti, popravljivosti, enostavnosti vzdrževanja in obnovitve; (ii) prisotnosti snovi, ki zavirajo krožnost izdelkov in materialov; (iii) rabe energije ali energijske učinkovitost izdelkov; (iv) rabe virov oziroma učinkovite rabe virov za izdelke; (v) vsebnosti recikliranih materialov v izdelkih; (vi) enostavnosti razstavljanja, ponovne izdelave in recikliranja izdelkov in materialov; (vii) vpliva izdelkov na okolje v življenjskem ciklu, vključno z njihovim ogljičnim in okoljskim odtisom; (viii) preprečevanje in zmanjševanje odpadkov, vključno z odpadno embalažo.

(158)    „Popravilo“ pomeni postopek povrnitve okvarjenega izdelka v stanje, ki omogoča njegovo predvideno uporabo, bodisi kot storitev bodisi z namenom naknadne nadaljnje prodaje popravljenega izdelka.

(159)    „Obnova“ pomeni preskušanje in po potrebi popravilo, čiščenje ali spremembo rabljenega izdelka, da se poveča ali obnovi njegova zmogljivost ali funkcionalnost ali izpolnijo veljavni tehnični standardi ali regulativne zahteve, rezultat česar je popolnoma delujoč izdelek, ki se uporablja vsaj za prvotno predvideni namen, poleg tega pa se ohrani njegova skladnost z veljavnimi tehničnimi standardi ali regulativnimi zahtevami, prvotno predvidenimi v fazi načrtovanja.

(160)    „Ponovna izdelava“ pomeni standardiziran industrijski postopek, ki poteka v industrijskem ali tovarniškem okolju, kjer se izdelki povrnejo v prvotno ali boljše stanje in se jim povrne prvotna ali boljša učinkovitost, kot ju imajo novi izdelki, nato pa se običajno dajo na trg s tržno garancijo.

(161)    Blago, sestavni deli ali materiali, ki jih je treba redno menjati, ker se izrabijo ali porabijo.

(162)    Skladnost izdelka in obdobje odgovornosti prodajalca sta določena v skladu z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2019/771.

(163)    Direktiva (EU) 2017/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 305, 21.11.2017, str. 8).

(164)    „Nadomestni del“ pomeni ločen del izdelka, ki lahko nadomesti del izdelka z enako ali podobno funkcijo. Izdelek brez tega dela ne more delovati, kot je predvideno. Ko se del nadomesti z nadomestnim delom, je delovanje izdelka ponovno vzpostavljeno ali se izboljša v skladu z Direktivo 2011/65/EU. Nadomestni deli so lahko rabljeni deli.

(165)    Skladnost izdelka in obdobje odgovornosti prodajalca sta določena v skladu z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2019/771.

(166)    „E-trgovanje“ se lahko na splošno opredeli kot prodaja ali nakup blaga ali storitev med podjetji, gospodinjstvi, posamezniki ali zasebnimi organizacijami prek elektronskih transakcij, opravljenih prek interneta ali drugih računalniško podprtih (spletnih komunikacijskih) omrežij. Glej glosar na Eurostatovem spletišču Statistics Explained: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Category:Glossary.

(167)    Pojma „ponovna uporaba“ in „sistem ponovne uporabe“ sta opredeljena in se uporabljata v skladu z zahtevami o sistemih ponovne uporabe embalaže, določenimi v zakonodaji Unije o embalaži in odpadni embalaži, vključno z vsemi standardi glede števila rotacij v sistemu za ponovno uporabo.

(168)    „Priprava za ponovno uporabo“ je postopek ali niz postopkov, s katerim se izdelki ali sestavni deli izdelkov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave. To je najvišja možnost obdelave odpadkov v hierarhiji ravnanja z odpadki (po preprečevanju odpadkov).

(169)    V Uniji je dejavnost v skladu s členom 10(3) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3) ali sektorsko zakonodajo Unije v zvezi z odpadki ter nacionalno zakonodajo in načrti ravnanja z odpadki.

(170)    Skladnost izdelka in obdobje odgovornosti prodajalca sta določena v skladu z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2019/771.

(171)    Standard ISO 14001:2015, Sistemi ravnanja z okoljem – Zahteve z navodili za uporabo (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/60857.html).

(172)    Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(173)    Standard ISO 9001:2015, Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.iso.org/standard/62085.html).

(174)    Skladnost izdelka in obdobje odgovornosti prodajalca sta določena v skladu z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2019/771.

(175)    „E-trgovanje“ se lahko na splošno opredeli kot prodaja ali nakup blaga ali storitev med podjetji, gospodinjstvi, posamezniki ali zasebnimi organizacijami prek elektronskih transakcij, opravljenih prek interneta ali drugih računalniško podprtih (spletnih komunikacijskih) omrežij. Glej glosar na Eurostatovem spletišču Statistics Explained: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Category:Glossary.

(176)    Pojma „ponovna uporaba“ in „sistem ponovne uporabe“ sta opredeljena in se uporabljata v skladu z zahtevami o sistemih ponovne uporabe embalaže, določenimi v zakonodaji Unije o embalaži in odpadni embalaži, vključno z vsemi standardi glede števila rotacij v sistemu za ponovno uporabo.

(177)    Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

(178)    Kot so opredeljena v členu 4 Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(179)    Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(180)    „E-trgovanje“ se lahko na splošno opredeli kot prodaja ali nakup blaga ali storitev med podjetji, gospodinjstvi, posamezniki ali zasebnimi organizacijami prek elektronskih transakcij, opravljenih prek interneta ali drugih računalniško podprtih (spletnih komunikacijskih) omrežij. Glej glosar na Eurostatovem spletišču Statistics Explained: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Category:Glossary.

(181)    Pojma „ponovna uporaba“ in „sistem ponovne uporabe“ sta opredeljena in se uporabljata v skladu z zahtevami o sistemih ponovne uporabe embalaže, določenimi v zakonodaji Unije o embalaži in odpadni embalaži, vključno z vsemi standardi glede števila rotacij v sistemu za ponovno uporabo.

(182)    „Tržnice“ so platforme, ki povezujejo kupce in prodajalce ter olajšujejo transakcije s tehnološkim omogočanjem ali storitvami, kot so plačilni portal ali logistične storitve.

(183)    „Oglasniki“ so platforme, ki povezujejo kupce in prodajalce.

(184)    Ki sta ga 1. julija 2019 izdala Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektrotehniško standardizacijo (CENELEC) (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.cenelec.eu/dyn/www/f?p=104:110:508227404055501::::FSP_ORG_ID,FSP_PROJECT,FSP_LANG_ID:1258297,65095,25).

(185)    Prihodnji scenariji vključujejo značilne poteke vsebnosti (RCP) Medvladnega panela za podnebne spremembe RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5.

(186)    Ocenjevalna poročila o podnebnih spremembah: vplivi, prilagoditev in ranljivost, ki jih redno objavlja Medvladni panel za podnebne spremembe, organ Združenih narodov za ocenjevanje znanstvenih dognanj v zvezi z učinki podnebnih sprememb, https://www.ipcc.ch/reports/.

(187)    Kot so na primer storitve programa Copernicus, ki jih upravlja Evropska komisija.

(188)    Sonaravne rešitve so opredeljene kot „[r]ešitve, ki imajo navdih in podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Take rešitve z lokalno prilagojenimi, z viri gospodarnimi in sistemskimi intervencijami prinašajo v mesta, krajine in morja več narave ter naravnih značilnosti in procesov, ki so obenem tudi bolj raznoliki.“ Zato sonaravne rešitve koristijo biotski raznovrstnosti in podpirajo izvajanje širokega nabora ekosistemskih storitev (različica z dne [datum sprejetja]: https://ec.europa.eu/research/environment/index.cfm?pg=nbs).

(189)    Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final).

(190)    Seznam nevarnosti, povezanih s podnebjem, v tej preglednici ni izčrpen in je zgolj okvirni seznam najbolj razširjenih nevarnosti, ki predstavljajo minimalni nabor nevarnosti, ki jih je treba upoštevati pri oceni podnebnih tveganj in ranljivosti.

(191)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, namenjenimi doseganju enakovrednih ciljev dobrega stanja voda in dobrega ekološkega potenciala, z enakovrednimi postopkovnimi pravili in pravili materialnega prava, tj. z načrtom upravljanja rabe in varstva voda, pripravljenim v posvetovanju z ustreznimi deležniki, ki zagotavlja, da (1) se oceni vpliv dejavnosti na ugotovljeno stanje ali ekološki potencial morebiti prizadetih vodnih teles in (2) se prepreči poslabšanje ali onemogočitev dobrega stanja / ekološkega potenciala oziroma, kadar to ni mogoče, (3) se to utemelji s pomanjkanjem boljših okoljskih alternativ, ki niso nesorazmerno drage / tehnično neizvedljive, pri čemer so izvedeni vsi praktični koraki za ublažitev škodljivega vpliva na stanje vodnega telesa.

(192)    Opredelitev iz člena 3, točka 5, Direktive 2008/56/ES zlasti določa, da se dobro okoljsko stanje določi na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k navedeni direktivi.

(193)    Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe snovi iz točke (f), ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij.

(194)    Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, prisotnosti v končnem proizvodu ali rezultatu oziroma dajanja na trg snovi iz tega odstavka, ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij.

(195)    Postopek, s katerim pristojni organ določi, ali se bo za projekte, navedene v Prilogi II k Direktivi 2011/92/EU, izvedla presoja vplivov na okolje (iz člena 4(2) navedene direktive).

(196)    Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, ki zahtevajo izvedbo presoje vplivov na okolje ali pregleda, na primer standardom uspešnosti št. 1 Mednarodne finančne korporacije: Ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in socialnih tveganj.

(197)    V skladu z direktivama 2009/147/ES in 92/43/EGS. Pri dejavnostih, ki se izvajajo v tretjih državah, v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, katerih cilj je ohranjanje naravnih habitatov, prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter ki zahtevajo izvedbo (1) postopka pregleda za določitev, ali je za določeno dejavnost potrebna ustrezna presoja morebitnih vplivov na zavarovane habitate in vrste, (2) take ustrezne presoje, kadar pregled pokaže, da je potrebna, na primer v skladu s standardom uspešnosti št. 6 Mednarodne finančne korporacije: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno gospodarjenje z živimi naravnimi viri.

(198)    Taki ukrepi so bili opredeljeni za zagotovitev, da projekt, načrt ali dejavnost ne bodo pomembno vplivali na cilje ohranjanja zavarovanega območja.

KAZALO

PRILOGA III    2

1.Proizvodnja2

1.1Proizvodnja aktivnih farmacevtskih sestavin ali zdravilnih učinkovin2

1.2Proizvodnja zdravil8

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja14

2.1Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov14

2.2Obdelava nevarnih odpadkov16

2.3Sanacija pravno neskladnih odlagališč in opuščenih ali nezakonitih neopremljenih odlagališč odpadkov20

2.4Sanacija onesnaženih območij26

PRILOGA III

Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

1.Proizvodnja

1.1Proizvodnja aktivnih farmacevtskih sestavin ali zdravilnih učinkovin

Opis dejavnosti

Proizvodnja aktivnih farmacevtskih sestavin ali zdravilnih učinkovin.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C21.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

1.2Proizvodnja zdravil

Opis dejavnosti

Proizvodnja zdravil.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE C21.2 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.Dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki in saniranja okolja

2.1Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov

Opis dejavnosti

Ločeno zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov 39 pred obdelavo, predelavo ali odstranjevanjem, vključno z gradnjo, upravljanjem in nadgradnjo obratov za zbiranje in prevoz takih odpadkov, kot so postaje za pretovarjanje nevarnih odpadkov, kot sredstva za ustrezno ravnanje z njimi.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti E38.12 in F42.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

2.2Obdelava nevarnih odpadkov