Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Načrt pogozdovanja ter poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1 Območje, na katerem se izvaja dejavnost, je zajeto v načrtu pogozdovanja, ki traja najmanj pet let oziroma najkrajše obdobje, določeno v nacionalnem pravu, pripravljenem pred začetkom dejavnosti, ki se redno posodablja, dokler to območje ne ustreza opredelitvi gozda v nacionalnem pravu ali, če ta ne obstaja, opredelitvi gozda s strani FAO.

Načrt pogozdovanja vsebuje vse elemente, ki jih nacionalno pravo zahteva v zvezi s presojo vplivov pogozdovanja na okolje.

1.2 Po možnosti v načrtu pogozdovanja, v primeru pomanjkljivih informacij pa s katerim koli drugim dokumentom, se zagotovijo podrobne informacije o naslednjem:

(a)opisu območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(b)pripravi območja in njenih vplivih na predhodno obstoječe zaloge ogljika, vključno s tlemi in nadzemno biomaso, za zaščito zemljišča z veliko zalogo ogljika 3 ;

(c)ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami;

(d)splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(e)opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(f)predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(g)ukrepih, ki se uporabljajo za vzpostavitev in ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(h)upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(i)oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(j)presoji vplivov na prehransko varnost;

(k)vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana s pogozdovanjem.

1.3 Kadar območje postane gozd, načrtu pogozdovanja sledi poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument, kot je opredeljen v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je naveden v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ 4 FAO. Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.4 Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami 5 ;

(b)splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.5 Dejavnost upošteva dobre prakse pogozdovanja, določene v nacionalnem pravu, ali, če take dobre prakse pogozdovanja niso določene v nacionalnem pravu, izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)dejavnost je skladna z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 807/2014 6 ;

(b)dejavnost upošteva Vseevropske smernice za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje s posebnim poudarkom na določbah UNFCCC 7 ;

1.6 Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika 8 .

1.7 Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

1.8 Načrt pogozdovanja ter poznejši načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvidevajo spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2. Analiza podnebnih koristi

2.1 Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2 Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3 Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 10 . Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4 Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3. Jamstvo trajnosti

3.1 V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO 11 ;

(b)območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2 V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta pogozdovanja in poznejšega načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4. Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5. Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)na ravni gozdarskega območja izvora 12 , kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (k) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta 13 , z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta 14 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 15 Evropskega parlamenta in Sveta 16 , Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini 17 , Konvenciji Minamata o živem srebru 18 in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč 19 , ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“) 20 . Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točk 1.2(k) (načrt pogozdovanja) in 1.4(i) (načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden sistem) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1 Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je navedeno v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ 30 FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2 Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami 31 ;

(b)splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3 Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)gospodarjenje z gozdovi ustreza veljavni nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

(b)gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe 32 in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi 33 ;

(c)vzpostavljeni sistem gospodarjenja je skladen s trajnostnimi merili za gozdove iz člena 29(6) Direktive (EU) 2018/2001 in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.4 Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika 34 .

1.5 Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.6 Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2. Analiza podnebnih koristi

2.1 Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2 Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3 Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 35 . Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4 Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3. Jamstvo trajnosti

3.1 V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO 36 ;

(b)območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2 V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4. Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5. Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)na ravni gozdarskega območja izvora 37 , kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 38 , Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1 Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu ali, če nacionalno pravo ne opredeljuje načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je navedeno v opredelitvi „gozdnega območja z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ 40 FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2 Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami 41 ;

(b)splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)opredelitvi okvira gozdnih habitatov, vključno z glavnimi obstoječimi in predvidenimi gozdnimi drevesnimi vrstami ter njihovim številom in porazdelitvijo;

(d)opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3 Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)gospodarjenje z gozdovi ustreza veljavni nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

(b)gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe 42 in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi 43 ;

(c)vzpostavljeni sistem gospodarjenja dokazuje skladnost s trajnostnimi merili za gozdove iz člena 29(6) Direktive (EU) 2018/2001 in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.4 Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika 44 .

1.5 Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.6 Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2. Analiza podnebnih koristi

2.1 Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na vključenem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2 Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3 Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 45 . Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4 Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3. Jamstvo trajnosti

3.1 V skladu z nacionalnim pravom stanje gozda na območju, na katerem se izvaja dejavnost, zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO 46 ;

(b)območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2 V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4. Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5. Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)na ravni gozdarskega območja izvora 47 , kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2 (i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana in prednost imajo alternativni pristopi in tehnike, kar lahko vključuje nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 48 , Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti 49 razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument

1.1 Dejavnost se izvaja na območju, ki je predmet načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, kot je določeno v nacionalnem pravu ali, če načrt za gospodarjenje z gozdovi ni opredeljen v nacionalni ureditvi, v skladu z opredelitvijo „gozdne površine z dolgoročnim načrtom za gospodarjenje z gozdovi“ 51 organizacije FAO.

Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument zajema obdobje 10 let ali več ter se redno posodablja.

1.2 Zagotovijo se informacije o naslednjih točkah, ki še niso dokumentirane v načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem sistemu:

(a)ciljih gospodarjenja, vključno z glavnimi ovirami;

(b)splošnih strategijah in dejavnostih, načrtovanih za doseganje ciljev gospodarjenja, vključno s predvidenimi dejavnostmi v celotnem gozdnem ciklu;

(c)opredelitvi okvira gozdnih habitatov, glavnih obstoječih in predvidenih gozdnih drevesnih vrstah ter njihovem številu in porazdelitvi v skladu z okvirom lokalnih gozdnih ekosistemov;

(d)opredelitvi območja v skladu z njegovo opredelitvijo v zemljiški knjigi;

(e)predelih, cestah, pravicah do prehoda in drugega javnega dostopa, fizičnih značilnostih, vključno z vodnimi potmi in območji, za katera veljajo pravne in druge omejitve;

(f)ukrepih, ki se uporabljajo za ohranjanje dobrega stanja gozdnih ekosistemov;

(g)upoštevanju družbenih vprašanj (vključno z ohranjanjem krajine in posvetovanjem z deležniki v skladu s pogoji iz nacionalnega prava);

(h)oceni z gozdovi povezanih tveganj, vključno z gozdnimi požari ter napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, katere cilj je preprečiti, zmanjšati in nadzorovati tveganja, ter ukrepih, ki se uporabljajo za zaščito pred preostalimi tveganji in prilagajanje nanje;

(i)vseh merilih za nebistveno škodovanje, ki so povezana z gospodarjenjem z gozdovi.

1.3 Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument:

(a)izkazuje glavni opredeljeni cilj gospodarjenja 52 , ki zajema varstvo tal in vode 53 , ohranjanje biotske raznovrstnosti 54 ali socialne vloge 55 na podlagi opredelitev FAO;

(b)spodbuja prakse, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(c)vključuje analizo:

(i)vplivov in pritiskov na ohranjanje habitatov ter raznolikost povezanih habitatov;

(ii)pogojevanje spravila za zmanjšanje vplivov na tla;

(iii)druge dejavnosti, ki vplivajo na cilje ohranjanja, kot so lov in ribolov, kmetijske, pašniške in gozdarske dejavnosti ter industrijske, rudarske in komercialne dejavnosti.

1.4 Trajnostnost sistemov gospodarjenja z gozdovi, kot so dokumentirani v načrtu iz točke 1.1, se zagotavlja z izbiro najbolj ambicioznega med naslednjimi pristopi:

(a)gospodarjenje z gozdovi ustreza nacionalni opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, če obstaja;

(b)gospodarjenje z gozdovi ustreza opredelitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Forest Europe 56 in je skladno z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi 57 ;

(c)vzpostavljeni sistem gospodarjenja dokazuje skladnost s trajnostnimi merili za gozdove, kot so opredeljena v členu 29(6) Direktive (EU) 2018/2001, in, od datuma začetka njegove uporabe, z izvedbenim aktom o operativnih smernicah za energijo iz gozdne biomase iz člena 29(8) navedene direktive.

1.5 Dejavnost ne vključuje degradacije zemljišč z veliko zalogo ogljika 58 .

1.6 Sistem gospodarjenja, povezan z vzpostavljeno dejavnostjo, izpolnjuje obveznost potrebne skrbnosti in zahteve glede zakonitosti iz Uredbe (EU) št. 995/2010.

1.7 Načrt za gospodarjenje z gozdovi ali enakovreden instrument predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2. Analiza podnebnih koristi

2.1 Za območja, ki izpolnjujejo zahteve na ravni gozdarskih območij izvora za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednji merili:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)dolgoročne podnebne koristi se štejejo za dokazane na podlagi dokaza o uskladitvi s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001.

2.2 Za območja, ki ne izpolnjujejo zahtev na ravni gozdarskega območja izvora, da se zagotovi ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov v gozdu v skladu s členom 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni daljše trajanje, in sicer med 100 leti in trajanjem celotnega gozdnega cikla.

2.3 Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 59 . Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje;

(b)običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)prakse gospodarjenja, kot so dokumentirane v zadnji različici načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta pred začetkom dejavnosti, če obstaja,

(ii)najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti ali

(iii)prakse, ki ustrezajo sistemu gospodarjenja, ki zagotavlja ohranitev ali dolgoročno povečanje ravni zalog ogljika in ponorov na gozdnem območju, kot je določeno v členu 29(7)(b) Direktive (EU) 2018/2001;

(c)raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, gozdni požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja meril iz Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

2.4 Za gozdarska gospodarstva, manjša od 13 ha, izvedba analize podnebnih koristi ni potrebna.

3. Jamstvo trajnosti

3.1 V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot gozda zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)območje je razvrščeno kot stalno gozdno območje, kot ga opredeljuje FAO 60 ;

(b)območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo gozd.

3.2 V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od gozdarskih dejavnosti, opredeljenih v tej uredbi.

4. Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

5. Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri:

(a)na ravni gozdarskega območja izvora 61 , kot je opredeljeno v členu 2(30) Direktive (EU) 2018/2001;

(b)na ravni skupine gozdarskih gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za izpolnjevanje meril iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Gozdnogojitvena sprememba, ki jo dejavnost povzroči na območju, zajetem z dejavnostjo, verjetno ne bo povzročila bistvenega zmanjšanja trajnostne oskrbe s primarno gozdno biomaso, primerno za proizvodnjo lesnih proizvodov z dolgoročnim potencialom za krožnost. To merilo se lahko dokaže z analizo podnebnih koristi iz točke 2.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Pri dejavnosti se ne uporabljajo pesticidi ali gnojila.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 62 , Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti 63 razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustreznim nacionalnim pravom o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Podrobne informacije iz točke 1.2(i) vključujejo določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjimi:

(a)zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst;

(c)izključevanje uporabe tujerodnih vrst, razen če se lahko dokaže, da:

(i)uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala vodi do ugodnih in ustreznih pogojev v ekosistemih (kot so podnebje, merila za tla, rastlinski pasovi in odpornost proti gozdnim požarom),

(ii)domorodne vrste na območju niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram;

(d)zagotavljanje ohranjanja in izboljšanja fizikalne, kemijske in biološke kakovosti tal;

(e)spodbujanje praks, ki koristijo biotski raznovrstnosti in krepijo naravne procese v gozdovih;

(f)izključevanje spreminjanja ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti v ekosisteme z nižjo stopnjo biotske raznovrstnosti;

(g)zagotavljanje raznovrstnosti povezanih habitatov in vrst, povezanih z gozdovi;

(h)zagotavljanje raznovrstnosti struktur sestoja ter ohranjanje ali povečevanje sestojev v zreli fazi in mrtvega gozda.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.    Načrt obnove

1.1 Območje je zajeto v načrtu obnove, ki je skladen z načeli in smernicami o obnovi mokrišč iz Ramsarske konvencije 69 , dokler ni območje razvrščeno kot mokrišče in zajeto v načrtu za gospodarjenje z mokrišči, ki je skladen s smernicami Ramsarske konvencije za načrtovanje gospodarjenja za območja iz Ramsarske konvencije in druga mokrišča 70 . Za šotišča se v načrtu obnove upoštevajo priporočila iz ustreznih resolucij k Ramsarski konvenciji, vključno z resolucijo XIII/13.

1.2 V načrtu obnove so podrobno proučene lokalne hidrološke in pedološke razmere, vključno z dinamiko nasičenosti tal z vodo ter spreminjanjem aerobnih in anaerobnih pogojev.

1.3 V načrtu obnove so obravnavana vsa merila za nebistveno škodovanje, ki se nanašajo na gospodarjenje z mokrišči.

1.4 Načrt obnove predvideva spremljanje, ki zagotavlja točnost informacij v načrtu, zlasti kar zadeva podatke, ki se nanašajo na vključeno območje.

2.    Analiza podnebnih koristi

2.1 Dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

(a)analiza podnebnih koristi kaže, da je neto bilanca emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih dejavnost povzroči v obdobju 30 let po začetku izvajanja, nižja od izhodišča, ki ustreza bilanci emisij in odvzemov toplogrednih plinov v obdobju 30 let po začetku izvajanja dejavnosti, povezani z običajnimi praksami, ki bi na zadevnem območju potekale, če se ta dejavnost ne bi izvajala;

(b)predvidena dolgoročna povprečna neto bilanca toplogrednih plinov dejavnosti je nižja od dolgoročne povprečne bilance toplogrednih plinov, predvidene za izhodišče iz točke 2.2, kadar dolgoročnost pomeni 100 let.

2.2 Izračun podnebnih koristi izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)analiza je skladna z izpopolnitvijo Smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019 71 . Zlasti če se opredelitev mokrišča, uporabljena v taki analizi, razlikuje od opredelitve mokrišča, uporabljene v nacionalnem registru toplogrednih plinov, analiza vključuje opredelitev različnih kategorij zemljišč, zajetih na vključenem območju. Analiza podnebnih koristi temelji na preglednih, točnih, skladnih, popolnih in primerljivih informacijah, zajema vsa skladišča ogljika, na katera vpliva dejavnost, vključno z nadzemno biomaso, podzemno biomaso, odmrlimi drevesi, odpadki in zemljo, temelji na najbolj konservativnih predpostavkah za izračune ter ustrezno obravnava tveganja nestalnosti in obratnosti pri sekvestraciji ogljika, tveganje za nasičenost in tveganje za uhajanje. Za obalna mokrišča se v analizi podnebnih koristi upoštevajo napovedi o pričakovanem relativnem dvigu morske gladine in možnosti migracije mokrišč;

(b)običajne prakse, vključno s praksami spravila, so ene od naslednjih:

(i)prakse gospodarjenja, kot so bile dokumentirane pred začetkom dejavnosti, če obstajajo;

(ii)najnovejše običajne prakse pred začetkom dejavnosti;

(c)raven podrobnosti analize je sorazmerna z velikostjo zadevnega območja in uporabljene so vrednosti, specifične za zadevno območje;

(d)emisije in odvzemi, ki so posledica naravnih motenj, kot so napadi škodljivih organizmov in izbruhi bolezni, požari, veter in škoda, ki jo povzročijo neurja, ki vplivajo na območje in povzročajo slabše rezultate, ne pomenijo neizpolnjevanja meril iz Uredbe (EU) 2020/852, če je analiza podnebnih koristi skladna z izpopolnitvijo Smernic IPPC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ki je bila izdana leta 2019, v zvezi z emisijami in odvzemi zaradi naravnih motenj.

4. Jamstvo trajnosti

4.1 V skladu z nacionalnim pravom opredelitev območja, na katerem se izvaja dejavnost, kot mokrišča zagotavlja eno od naslednjih meril:

(a)območje je namenjeno temu, da se ohranja kot mokrišče, in pri njem sprememba rabe zemljišča ni mogoča;

(b)območje je razvrščeno kot zavarovano območje;

(c)za območje velja pravno ali pogodbeno jamstvo, ki zagotavlja, da bo območje ostalo mokrišče.

4.2 V skladu z nacionalnim pravom se subjekt, ki izvaja dejavnost, zaveže, da bodo prihodnje posodobitve načrta obnove po zaključku financirane dejavnosti še naprej usmerjene v zagotavljanje podnebnih koristi, kot je določeno v točki 2. Subjekt, ki izvaja dejavnost, se poleg tega zaveže, da bo kakršno koli zmanjšanje podnebnih koristi iz točke 2 uravnal z enakovredno podnebno koristjo, ki izhaja iz izvajanja dejavnosti, ki ustreza eni od dejavnosti varstva in obnove okolja, opredeljenih v tej uredbi.

5. Revizija

V dveh letih po začetku dejavnosti in nato vsakih deset let skladnost dejavnosti z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in merili za nebistveno škodovanje preveri eden od naslednjih subjektov:

(a)ustrezni nacionalni pristojni organi;

(b)neodvisni certifikacijski organ tretje osebe, na zahtevo nacionalnih organov ali subjekta, ki izvaja dejavnost.

Za zmanjšanje stroškov se lahko revizije izvedejo skupaj s certificiranjem gozdov, podnebnim certificiranjem ali drugo revizijo.

Neodvisni certifikacijski organ tretje osebe ni neposredno povezan z lastnikom ali ustanoviteljem in ni vključen v razvoj ali izvajanje dejavnosti.

6. Ocena skupine

Skladnost z merili za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in z merili za nebistveno škodovanje se lahko preveri na ravni skupine gospodarstev, ki so dovolj homogena, da se lahko oceni tveganje glede trajnostnosti gozdarske dejavnosti, kadar so vsa ta gospodarstva medsebojno trajno povezana in sodelujejo v dejavnosti ter skupina teh gospodarstev ostaja enaka pri vseh naslednjih revizijah.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Izkopavanje šote je čim manjše.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Uporaba pesticidov je zmanjšana na najnižjo možno raven in prednost imajo alternativni pristopi ali tehnike, ki lahko vključujejo nekemične alternative pesticidom, v skladu z Direktivo 2009/128/ES, z izjemo primerov, ko je uporaba pesticidov potrebna za nadzorovanje napadov škodljivih organizmov ali izbruhov bolezni.

Dejavnost zmanjšuje uporabo gnojil in ne uporablja gnoja. Dejavnost je skladna z Uredbo (EU) 2019/1009 ali nacionalnimi pravili o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko rabo.

Sprejeti so dobro dokumentirani in preverljivi ukrepi za preprečevanje uporabe aktivnih snovi, ki so navedene v delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1021 72 , Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, Konvenciji Minamata o živem srebru in Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, ter aktivnih snovi, ki so v priporočilih SZO za razvrščanje pesticidov po nevarnosti 73 razvrščene v razred Ia („izjemno nevarne“) ali Ib („zelo nevarne“). Dejavnost je skladna z ustrezno nacionalno izvedbeno zakonodajo o aktivnih snoveh.

Preprečuje se onesnaževanje vode in tal, v primeru onesnaževanja pa se sprejmejo sanacijski ukrepi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Na območjih, ki jih pristojni nacionalni organ določi kot ohranitvena, ali v habitatih, ki so zaščiteni, je dejavnost skladna s cilji ohranjanja za taka območja.

Habitati, ki so posebej občutljivi na izgubo biotske raznovrstnosti ali imajo visoko ohranitveno vrednost, ali območja, rezervirana za obnovo takih habitatov v skladu z nacionalnim pravom, se ne spreminjajo.

Načrt iz točke 1 (načrt obnove) tega oddelka vključuje določbe za ohranjanje in po možnosti povečanje biotske raznovrstnosti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi določbami, vključno z naslednjima:

(a)zagotavljanje dobrega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, ohranjanje značilnih vrst v habitatih;

(b)izključevanje uporabe ali izpusta invazivnih tujerodnih vrst.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

S to gospodarsko dejavnostjo se proizvajajo tehnologije za energijo iz obnovljivih virov.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja opremo za proizvodnjo vodika v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 3.10 te priloge in opremo za uporabo vodika.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja, popravlja, vzdržuje, naknadno opremlja 74 , spreminja namen ali nadgrajuje:

(a)vlake in potniške vagone z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi);

(b)vlake in potniške vagone z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) pri vožnji po tirih s potrebno infrastrukturo, kjer taka infrastruktura ni na voljo, pa z uporabo konvencionalnega motorja (bimodalnost).

(c)prevozna sredstva za mestni, primestni in cestni potniški promet z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) iz vozil;

(d)do 31. decembra 2025 vozila, razvrščena v kategoriji M2 in M3 75 , katerih karoserija je razvrščena kot „CA“ (enonivojsko vozilo), „CB“ (dvonivojsko vozilo), „CC“ (enonivojsko členkasto vozilo) ali „CD“ (dvonivojsko členkasto vozilo) 76 ter ki so v skladu z najnovejšim standardom Euro VI, tj. z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 77 in, od začetka veljavnosti sprememb te uredbe, iz zadevnih aktov o spremembah, še preden se začnejo uporabljati, ter z najnovejšo stopnjo standarda Euro VI iz preglednice 1 iz Dodatka 9 k Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 78 , kadar so določbe, ki urejajo to stopnjo, že začele veljati, vendar se še ne uporabljajo za ta tip vozila 79 . Kadar tak standard ni na voljo, so neposredne emisije CO2 vozil ničelne;

(e)pripomočke za osebno mobilnost s pogonom, ki se ustvari s fizično aktivnostjo uporabnika, brezemisijskim motorjem ali kombinacijo brezemisijskega motorja in fizične aktivnosti;

(f)vozila kategorij M1 in N1, ki so razvrščena kot lahka vozila 80 z:

(i)do 31. decembra 2025: specifičnimi emisijami CO2, kot so opredeljene v členu 3(1)(h) Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta 81 , nižjimi od 50 g CO2/km (nizko- in brezemisijska lahka vozila);

(ii)od 1. januarja 2026: ničelnimi specifičnimi emisijami CO2, kot so opredeljene v členu 3(1)(h) Uredbe (EU) 2019/631;

(g)vozila kategorije L 82 z emisijami CO2 iz izpušne cevi 0 g CO2e/km, izračunanimi v skladu s preskusom emisij, določenim v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 83 ;

(h)vozila kategorij N2 in N3 ter N1, ki so razvrščena kot težka vozila in niso namenjena transportu fosilnih goriv, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki so brezemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(11) Uredbe (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta 84 ;

(i)vozila kategorij N2 in N3, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 7,5 tone in ki so brezemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(11) Uredbe (EU) 2019/1242, ali nizkoemisijska težka vozila, kot so opredeljena v členu 3(12) navedene uredbe;

(j)potniška plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki:

(i)imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje uporabljajo vsaj 50 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(k)tovorna plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)do 31. decembra 2025, imajo neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi) na tonski kilometer (g CO2/tkm), izračunane (ali ocenjene v primeru novih plovil) z operativnim kazalnikom energijske učinkovitosti 85 , za 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti za emisije CO2, določene za težka vozila (podskupina vozil 5-LH) v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/1242;

(l)plovila za pomorski in obalni prevoz tovora ter plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje na morju in v pristaniščih pridobijo vsaj 25 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(iii)do 31. decembra 2025 in samo, kadar se lahko dokaže, da se plovila uporabljajo izključno za izvajanje storitev obalnega prevoza in pomorskega prevoza na kratkih razdaljah, ki so oblikovane tako, da omogočajo prehod tovora, ki se trenutno prevaža po kopnem, na pomorski prevoz, so plovila, ki imajo neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi), izračunane z uporabo projektnega indeksa energijske učinkovitosti Mednarodne pomorske organizacije (IMO) 86 , 50 % nižje od povprečne referenčne vrednosti emisij CO2, določene za težka vozila (podskupina vozil 5-LH) v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2019/1242;

(iv)do 31. decembra 2025, so plovila dosegla vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je 10 % nižja od zahtev tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022 87 , če lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov energije 88 ;

(m)plovila za pomorski in obalni prevoz potnikov, ki niso namenjena transportu fosilnih goriv, ki:

(i)imajo ničelne neposredne emisije CO2 (iz izpušne cevi);

(ii)do 31. decembra 2025, so hibridna plovila in plovila na kombinirano gorivo, ki za normalno delovanje na morju in v pristaniščih pridobijo vsaj 25 % svoje energije iz goriv z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali priključne moči;

(iii)do 31. decembra 2025, so plovila dosegla vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je 10 % nižja od zahtev iz tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022, če lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov energije 89 .

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Kjer je to ustrezno, vozila ne vsebujejo svinca, živega srebra, šestvalentnega kroma in kadmija v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta 90 .

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja polnilne baterije, akumulatorske sklope in akumulatorje (ter njihove sestavne dele), vključno z uporabo sekundarnih sestavin, ki vodijo do bistvenega znižanja emisij toplogrednih plinov pri prevozu, stacionarni uporabi in shranjevanju energije, ki ne prihaja iz električnega omrežja, ter pri drugi industrijski uporabi.

Gospodarska dejavnost reciklira izrabljene baterije.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Za proizvodnjo novih baterij, sestavnih delov in materialov dejavnost ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejme tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

Postopki recikliranja izpolnjujejo pogoje iz člena 12 Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta 91 ter dela B Priloge III k tej direktivi, vključno z uporabo najnovejših ustreznih najboljših razpoložljivih tehnik ter doseganjem učinkovitosti, določene za svinčevo-kislinske baterije, nikelj-kadmijeve baterije in druge kemijske tehnologije. Ti postopki zagotavljajo, da se kovinski sestavni deli reciklirajo v največji tehnično mogoči meri, pri čemer ne nastanejo prekomerni stroški.

Kjer je to ustrezno, objekti, v katerih se izvajajo postopki recikliranja, izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 92 .

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Baterije so v skladu s pravili o trajnostnosti, ki se uporabljajo za dajanje baterij na trg Unije, vključno z omejitvami uporabe nevarnih snovi v baterijah, med drugim z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 93 ter Direktive 2006/66/ES.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z gospodarsko dejavnostjo se proizvaja eden ali več od naslednjih proizvodov in njihovih ključnih sestavnih delov 94 :

(a)okna z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 1,0 W/m2K;

(b)vrata z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 1,2 W/m2K;

(c)sistemi zunanjih sten z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 0,5 W/m2K;

(d)sistemi kritin z U-vrednostjo, ki je nižja od ali enaka 0,3 W/m2K;

(e)izolacijski material, katerega vrednost lambda je nižja od ali enaka 0,06 W/mK;

(f)gospodinjski aparati, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta 95 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(g)svetlobni viri, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(h)sistemi za ogrevanje prostorov in toplo sanitarno vodo, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(i)hladilni in prezračevalni sistemi, ki se uvrščajo v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(j)krmilne enote za zaznavanje prisotnosti in dnevne svetlobe za sisteme razsvetljave;

(k)toplotne črpalke, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelka 4.16 te priloge;

(l)fasadni in strešni elementi s funkcijo sončnega senčenja ali sončnonadzorno funkcijo, vključno s tistimi, ki podpirajo gojenje rastlin;

(m)energijsko učinkoviti sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb za stanovanjske in nestanovanjske stavbe;

(n)območni termostati in naprave za pametno spremljanje glavnih električnih obremenitev ali toplotnih obremenitev za stavbe ter senzorska oprema;

(o)izdelki za merjenje toplote in termostatični regulatorji za posamezne domove, priključene na sisteme daljinskega ogrevanja, in posamezna stanovanja, priključena na sisteme centralnega ogrevanja za celotno stavbo, ter za sisteme centralnega ogrevanja;

(p)izmenjevalniki daljinskega ogrevanja in razdelilne postaje, skladni z dejavnostjo distribucije daljinskega ogrevanja/hlajenja iz oddelka 4.15 te priloge;

(q)izdelki za pametno spremljanje in regulacijo ogrevalnega sistema ter senzorska oprema.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Gospodarska dejavnost proizvaja tehnologije, katerih cilj so bistveni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in ki kažejo te prihranke v primerjavi z najučinkovitejšo alternativno tehnologijo/izdelkom/rešitvijo, ki je na voljo na trgu.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU 96 oziroma standarda ISO 14067:2018 97 ali ISO 14064-1:2018 98 .

Količinsko opredeljene prihranke emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se ocenjuje razpoložljivost in, če je izvedljivo, sprejmejo tehnike, ki podpirajo:

(a)ponovno uporabo in uporabo sekundarnih surovin ter ponovno uporabljenih sestavnih delov v proizvedenih izdelkih;

(b)zasnovo za visoko trpežnost, možnost recikliranja, enostavno razgradnjo in prilagodljivost proizvedenih izdelkov;

(c)ravnanje z odpadki v proizvodnem procesu, pri katerem ima recikliranje prednost pred odlaganjem;

(d)informacije o problematičnih snoveh in njihovo sledljivost v celotnem življenjskem ciklu proizvedenih izdelkov.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)sivi cementni klinker, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov 99 nižje od 0,722 100 tCO2e na tono sivega cementnega klinkerja;

(b)cement iz sivega klinkerja ali alternativno hidravlično vezivo, kadar so specifične emisije toplogrednih plinov 101 iz proizvodnje klinkerja in cementa ali alternativnega veziva nižje od 0,469 102  tCO2e na tono proizvedenega cementa ali alternativnega veziva.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo cementa, apna in magnezijevega oksida 103 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja 104 .

Za proizvodnjo cementa, pri kateri se kot alternativna goriva uporabljajo nevarni odpadki, so vzpostavljeni ukrepi za zagotavljanje varnega ravnanja z odpadki.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)primarni aluminij, kadar gospodarska dejavnost izpolnjuje dve od naslednjih meril do leta 2025 in vsa naslednja merila 105 po letu 2025:

(i)emisije toplogrednih plinov 106 ne presegajo 1,484 107 tCO2e na tono proizvedenega aluminija 108 ;

(ii)povprečna intenzivnost emisij CO2 za posredne emisije toplogrednih plinov 109 ne presega 100 g CO2e/kWh;

(iii)poraba električne energije za proizvodni proces ne presega 15,5 MWh/t Al;

(b)sekundarni aluminij.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo neželeznih kovin 110 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja eno od naslednjega:

(a)železo in jeklo, pri čemer emisije toplogrednih plinov 111 , znižane za količino emisij zaradi nastanka odpadnih plinov v skladu s točko 10.1.5(a) Priloge VII k Uredbi (EU) 2019/331, ne presegajo naslednjih vrednosti, ki se uporabljajo za različne korake proizvodnega procesa:

(i)vroča litina = 1,331 112  tCO2e/t izdelka;

(ii)sintrana ruda = 0,163 113  tCO2e/t izdelka;

(iii)koks (razen lignitnega koksa) = 0,144 114  tCO2e/t izdelka;

(iv)železova litina = 0,299 115  tCO2e/t izdelka;

(v)visokolegirano jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,266 116  tCO2e/t izdelka;

(vi)ogljikovo jeklo, proizvedeno s postopkom EAF = 0,209 117  tCO2e/t izdelka;

(b)jeklo v pečeh z električnim oblokom (EAF) za proizvodnjo ogljikovega jekla s postopkom EAF ali visokolegiranega jekla s postopkom EAF, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/331, kadar vložek odpadnega jekla glede na proizvedeno količino ni manjši od:

(i)70 % za proizvodnjo visokolegiranega jekla;

(ii)90 % za proizvodnjo ogljikovega jekla.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo železa in jekla 118 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje zahtevo za prihranke emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, in sicer 73,4 % za vodik [pri čemer so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3 tCO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika glede na primerjalno vrednost za fosilna goriva v višini 94 g CO2e/MJ, po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k njej.

Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo po metodologiji iz člena 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 119 ali ISO 14064-1:2018 120 .

Količinsko opredeljeni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se preverjajo v skladu s členom 30 Direktive (EU) 2018/2001 ali pa jih, kjer je to ustrezno, preverja neodvisna tretja oseba.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov 121 ter zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 122 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za rafiniranje nafte in plina 123 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov 124 iz postopkov proizvodnje rastlinskega oglja so nižje od 1,141 125  tCO2e na tono izdelka.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij 126 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 127 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov 128 iz postopkov proizvodnje natrijevega karbonata so nižje od 0,789 129  tCO2e na tono izdelka.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za večje količine anorganskih kemikalij – industrija trdnih in drugih kemikalij 130 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 131 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Poraba električne energije za elektrolizo in obdelavo s klorom je enaka ali manjša od 2,45 MWh na tono klora.

Povprečne emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu pri električni energiji, ki se uporablja za proizvodnjo klora, so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 132 ali ISO 14064-1:2018 133 .

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov 134 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 135 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov 136 iz postopkov proizvodnje organskih osnovnih kemikalij so nižje od:

(a)za HVC: 0,693 137  tCO2e/t HVC;

(b)za aromatske spojine: 0,0072 138  tCO2e/t kompleksne tehtane prepustnosti;

(c)za vinil klorid: 0,171 139  tCO2e/t vinil klorida;

(d)za stiren: 0,419 140  tCO2e/t stirena;

(e)za etilenoksid / etilen glikole: 0,314 141  tCO2e/t etilenoksida / glikola;

(f)za adipinsko kislino: 0,32 142  tCO2e/t adipinske kisline.

Kadar se organske kemikalije s področja uporabe v celoti ali delno proizvajajo iz obnovljivih surovin, so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu kemikalije, ki je v celoti ali delno proizvedena iz obnovljivih surovin, nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovredne kemikalije, ki je proizvedena iz fosilnih surovin.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 143 ali ISO 14064-1:2018 144 .

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo organskih osnovnih kemikalij, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo organskih osnovnih kemikalij, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za proizvodnjo organskih kemikalij v velikih količinah 145 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 146 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)amoniak se proizvaja iz vodika, ki izpolnjuje tehnična merila za pregled iz oddelka 3.10 te priloge (proizvodnja vodika);

(b)amoniak se zajame iz odpadnih voda.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo velikih količin anorganskih kemikalij – amoniaka, kislin in gnojil 147 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 148 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov 149 iz proizvodnje dušikove kisline so nižje od 0,038 150  tCO2e na tono dušikove kisline.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo velikih količin anorganskih kemikalij – amoniaka, kislin in gnojil 151 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 152 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)plastične mase v primarni obliki so v celoti proizvedene z mehanskim recikliranjem plastičnih odpadkov;

(b)kadar mehansko recikliranje ni tehnično izvedljivo ali ekonomsko vzdržno, so plastične mase v primarni obliki v celoti proizvedene s kemičnim recikliranjem plastičnih odpadkov, emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu proizvedenih plastičnih mas, z izključitvijo morebitnih izračunanih dobropisov iz proizvodnje goriv, pa so nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovrednih plastičnih mas v primarni obliki, proizvedenih iz fosilnih surovin. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 153 ali ISO 14064-1:2018 154 . Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba;

(c)plastične mase v primarni obliki so v celoti ali delno proizvedene iz obnovljivih surovin 155 , njihove emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu pa so nižje od emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu enakovrednih plastičnih mas v primarni obliki, proizvedenih iz fosilnih surovin. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018. Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Kmetijska biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo plastičnih mas v primarni obliki, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo plastičnih mas v primarni obliki, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka C k tej prilogi.

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, med drugim v:

(a)referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo polimerov 156 ;

(b)zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za skupno obdelavo pri čiščenju odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji 157 .

Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo fotovoltaične tehnologije.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija iz vetrne energije.

Nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Pri gradnji vetrnih elektrarn na morju dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 158 , ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 11 (hrup/energija), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 159 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi 160 .

Pri vetrnih elektrarnah na morju dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 1 (biotska raznovrstnost) in deskriptorjem 6 (neoporečnost morskega dna), določenima v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedena deskriptorja.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja električna energija iz energije oceanov.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 11 (hrup/energija), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Vzpostavljeni so ukrepi za zmanjšanje toksičnosti antivegetacijskih sredstev in biocidov, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 161 , s katero se v pravo Unije prenaša Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, ki je bila sprejeta 5. oktobra 2001.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečevanje ali blažitev učinkov v zvezi z deskriptorjem 1 (biotska raznovrstnost), določenim v Prilogi I k tej direktivi, in kot je določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/848 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedeni deskriptor.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)objekt za proizvodnjo električne energije je pretočna hidroelektrarna in nima umetnega zbiralnika;

(b)gostota moči objekta za proizvodnjo električne energije presega 5 W/m2;

(c)emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz vodne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 162 , ISO 14064-1:2018 163 ali orodja G-res 164 . Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

1. Dejavnost je skladna z določbami Direktive 2000/60/ES, zlasti z vsemi zahtevami iz člena 4 Direktive.

2. Za upravljanje obstoječih hidroelektrarn, vključno z dejavnostmi obnove za krepitev potenciala energije iz obnovljivih virov ali shranjevanja energije, dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

2.1 V skladu z Direktivo 2000/60/ES ter zlasti členoma 4 in 11 navedene direktive se izvajajo vsi tehnično izvedljivi in ekološko ustrezni ukrepi za blažitev škodljivih vplivov na vodo ter zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode.

2.2 Kadar je to ustrezno in glede na naravno prisotne ekosisteme v prizadetih vodnih telesih, ukrepi vključujejo:

(a)ukrepe za zagotavljanje selitev dolvodnih in gorvodnih rib (kot so turbine, ki ne škodujejo ribam, strukture za vodenje rib, najsodobnejši popolnoma delujoči ribji prehodi, ukrepi za prekinitev ali zmanjšanje delovanja in izpustov med selitvijo ali drstitvijo);

(b)ukrepe za zagotovitev najmanjšega ekološkega pretoka (vključno z blažitvijo hitrih, kratkotrajnih sprememb v pretoku ali vršnega obratovanja) in toka plavin;

(c)ukrepe za zaščito ali izboljšanje habitatov.

2.3 Učinkovitost takih ukrepov se spremlja v okviru odobritve ali dovoljenja, v katerih so določeni pogoji, namenjeni doseganju dobrega stanja ali potenciala prizadetega vodnega telesa.

3. Za gradnjo novih hidroelektrarn dejavnost izpolnjuje naslednja merila:

3.1 V skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES in zlasti odstavkom 7 navedenega člena se pred gradnjo izvede presoja vpliva projekta, da se ocenijo vsi njegovi potencialni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, pri čemer se zlasti upoštevajo selitveni koridorji, neregulirane reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj.

Presoja temelji na nedavnih, celovitih in natančnih podatkih, vključno s podatki spremljanja elementov biološke kakovosti, ki so posebej občutljivi na hidromorfološke spremembe, in podatki o pričakovanem stanju vodnega telesa kot rezultatu novih dejavnosti v primerjavi z njegovim trenutnim stanjem.

Ocenjuje zlasti kumulativne vplive tega novega projekta skupaj z drugo obstoječo ali načrtovano infrastrukturo v povodju.

3.2 Na podlagi te presoje vpliva se ugotovi, da je obrat glede na načrt, lokacijo in blažitvene ukrepe zasnovan tako, da izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

(a)obrat ne slabša in ne ogroža doseganja dobrega stanja ali potenciala določenega vodnega telesa, s katerim je povezan;

(b)kadar bi lahko obrat poslabšal ali ogrozil doseganje dobrega stanja/potenciala določenega vodnega telesa, s katerim je povezan, tako poslabšanje ni bistveno in je utemeljeno s podrobno analizo stroškov in koristi, ki izkazuje oboje od naslednjega:

(i)razloge za prevladujoči javni interes ali dejstvo, da pričakovane koristi načrtovane hidroelektrarne pretehtajo stroške zaradi poslabšanja stanja vode, ki jih nosita okolje in družba;

(ii)dejstvo, da prevladujočega javnega interesa ali pričakovanih koristi obrata zaradi tehnične izvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki bi zagotovila boljše okoljske rezultate (na primer z obnovo obstoječih hidroelektrarn ali uporabo tehnologij, ki ne prekinjajo kontinuitete toka reke).

3.3 Izvajajo se vsi tehnično izvedljivi in ekološko ustrezni ukrepi za blažitev škodljivih vplivov na vodo ter zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode.

Kadar je to ustrezno in glede na naravno prisotne ekosisteme v prizadetih vodnih telesih, blažitveni ukrepi vključujejo:

(a)ukrepe za zagotavljanje selitev dolvodnih in gorvodnih rib (kot so turbine, ki ne škodujejo ribam, strukture za vodenje rib, najsodobnejši popolnoma delujoči ribji prehodi, ukrepi za prekinitev ali zmanjšanje delovanja in izpustov med selitvijo ali drstitvijo);

(b)ukrepe za zagotovitev najmanjšega ekološkega pretoka (vključno z blažitvijo hitrih, kratkotrajnih sprememb v pretoku ali vršnega obratovanja) in toka plavin;

(c)ukrepe za zaščito ali izboljšanje habitatov.

Učinkovitost takih ukrepov se spremlja v okviru odobritve ali dovoljenja, v katerih so določeni pogoji, namenjeni doseganju dobrega stanja ali potenciala prizadetega vodnega telesa.

3.4 Obrat ne ogroža trajno doseganja dobrega stanja/potenciala v nobenem vodnem telesu v istem vodnem območju.

3.5 Poleg zgornjih blažitvenih ukrepov in kadar je to ustrezno, se izvajajo izravnalni ukrepi, ki zagotavljajo, da projekt ne bo povečal razdrobljenosti vodnih teles v istem vodnem območju. To se doseže s ponovno vzpostavitvijo kontinuitete na istem vodnem območju v takem obsegu, da se nadomesti prekinitev kontinuitete, ki jo lahko povzroči načrtovana hidroelektrarna. Nadomeščanje se začne pred izvedbo projekta.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi 165 .

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018. Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v Direktivi 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta 166 ter Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta 167 .

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje električne energije z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 168 ali ISO 14064-1:2018 169 .

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2. Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznega oddelka te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3. Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4. Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih virov ter bioplina ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 170 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta 171 .

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

2. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase so najmanj 80-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in ustrezno primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

3. Če so obrati odvisni od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelka 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4. Točki 1 in 2 se ne uporabljata za obrate za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 2 MW, ki uporabljajo plinasta goriva iz biomase.

5. Za obrate za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo med 50 in 100 MW dejavnost uporablja tehnologijo soproizvodnje z visokim izkoristkom, pri obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije, pa dejavnost dosega raven energijske učinkovitosti, ki je povezana z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 172 .

6. Pri obratih za proizvodnjo električne energije s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 100 MW, dejavnost izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)dosega najmanj 36-odstotni električni izkoristek;

(b)uporablja tehnologijo soproizvodnje z visokim izkoristkom (soproizvodnja toplote in električne energije) iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 173 ;

(c)uporablja tehnologijo za zajemanje in shranjevanje ogljika. Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 oziroma 5.12 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za obrate, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 174 , so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 175 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

Za naprave na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, se izvedejo ukrepi za zmanjšanje ravni emisij ob upoštevanju rezultatov izmenjave informacij 176 , ki jih objavi Komisija v skladu s členom 6(9) in (10) Direktive (EU) 2015/2193.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov 177 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

1. Infrastruktura ali oprema za prenos in distribucijo je del elektroenergetskega sistema, ki izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:

(a)sistem je medsebojno povezan evropski sistem, tj. medsebojno povezana območja nadzora držav članic, Norveške, Švice in Združenega kraljestva, ter njegovi podrejeni sistemi;

(b)več kot 67 % novo omogočene proizvodne zmogljivosti v sistemu je pod mejno vrednostjo proizvodnje 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla v skladu z merili za proizvodnjo električne energije v drsečem petletnem obdobju delovanja;

(c)povprečni emisijski faktor sistemskega omrežja, izračunan kot skupne letne emisije iz proizvodnje električne energije v sistemu, deljene s skupno letno neto proizvodnjo električne energije v tem sistemu, je pod mejno vrednostjo 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla v skladu z merili za proizvodnjo električne energije v drsečem petletnem obdobju delovanja.

Infrastruktura, namenjena vzpostavitvi neposredne povezave ali razširitvi obstoječe neposredne povezave med razdelilno transformatorsko postajo ali omrežjem ter obratom za proizvodnjo energije, katere intenzivnost toplogrednih plinov je večja od 100 g CO2e/kWh, izmerjeno na podlagi življenjskega cikla, ne izpolnjuje meril.

Namestitev merilne infrastrukture, ki ne izpolnjuje zahtev za sisteme naprednega merjenja iz člena 20 Direktive (EU) 2019/944, ne izpolnjuje meril.

2. Dejavnost je nekaj od naslednjega:

(a)gradnja in upravljanje neposredne povezave ali razširitev obstoječe neposredne povezave za proizvodnjo električne energije z majhnimi emisijami ogljika pod mejno vrednostjo 100 g CO2e/kWh, izmerjenimi na podlagi življenjskega cikla, za razdelilno transformatorsko postajo ali omrežje;

(b)gradnja in upravljanje polnilnih postaj za električna vozila in podporne električne infrastrukture za elektrifikacijo prometa, če so izpolnjena tehnična merila za pregled iz oddelka te priloge, ki se nanaša na promet;

(c)namestitev prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 178 in, za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV, zahteve glede doseganja ravni AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1 179 ;

(d)gradnja/namestitev in upravljanje opreme in infrastrukture, pri čemer je glavni cilj povečati proizvodnjo ali uporabo električne energije iz obnovljivih virov;

(e)namestitev opreme za povečanje možnosti nadzora in opazovanja elektroenergetskega sistema ter omogočanje razvoja in vključevanja obnovljivih virov energije, vključno s:

(I)senzorji in merilnimi orodji (vključno z meteorološkimi senzorji za napovedovanje proizvodnje iz obnovljivih virov);

(II)komunikacijo in nadzorom (vključno z napredno programsko opremo in kontrolnimi sobami, avtomatizacijo razdelilnih transformatorskih postaj ali napajalnikov in zmogljivostmi za regulacijo napetosti za prilagoditev bolj decentraliziranemu dovajanju energije iz obnovljivih virov);

(f)namestitev opreme, med drugim bodočih sistemov naprednega merjenja ali sistemov, ki nadomeščajo sisteme naprednega merjenja, v skladu s členom 19(6) Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta 180 , ki izpolnjujejo zahteve iz člena 20 Direktive (EU) 2019/944, ki lahko prenaša informacije uporabnikom, da bi ti lahko na daljavo uravnavali porabo, vključno z vozlišči s podatki o strankah;

(g)izdelava/namestitev opreme za omogočanje izmenjave izrecno električne energije iz obnovljivih virov med uporabniki;

(h)gradnja in upravljanje interkonektorjev med prenosnimi sistemi, če eden od sistemov izpolnjuje merila.

Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje specifikacije:

(a)drseče petletno obdobje delovanja, ki se uporabi za določitev skladnosti s pragovi, temelji na petih zaporednih preteklih letih, vključno z letom, za katero so na voljo najnovejši podatki;

(b)„sistem“ pomeni območje nadzora prenosnega ali distribucijskega omrežja za električno energijo, v katerem je nameščena infrastruktura ali oprema;

(c)prenosni sistemi lahko vključujejo proizvodno zmogljivost, povezano s podrejenim distribucijskim sistemom;

(d)za distribucijske sisteme, ki so podrejeni prenosnemu sistemu, za katerega se šteje, da je na poti do popolnega razogljičenja, se lahko prav tako šteje, da so na poti do popolnega razogljičenja;

(e)za ugotavljanje skladnosti je mogoče upoštevati sistem, ki zajema več povezanih območij nadzora z znatno medsebojno izmenjavo energije, pri čemer se uporabi tehtani povprečni emisijski faktor vseh vključenih območij nadzora, posameznim podrejenim prenosnim ali distribucijskim sistemom znotraj navedenega sistema pa ni treba posebej dokazovati skladnosti;

(f)sistem lahko preneha biti skladen, potem ko je bil pred tem skladen. V sistemih, ki prenehajo biti skladni, od takrat naprej niso skladne nobene nove dejavnosti prenosa in distribucije, dokler sistem ponovno ne doseže skladnosti z mejno vrednostjo (razen za dejavnosti, ki so vedno skladne, glej zgoraj). Dejavnosti v podrejenih sistemih so lahko še vedno skladne, če ti sistemi izpolnjujejo merila iz tega oddelka;

(g)neposredna povezava ali razširitev obstoječe neposredne povezave z obrati za proizvodnjo vključuje infrastrukturo, ki je nujna za prenos povezane električne energije iz objekta za proizvodnjo električne energije v razdelilno transformatorsko postajo ali v omrežje.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje po koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Nadzemni visokonapetostni vodi:

(a)za dejavnosti na gradbišču se upoštevajo načela iz Splošnih okoljskih, zdravstvenih in varnostnih smernic Mednarodne finančne korporacije 181 .

(b)pri dejavnostih se upoštevajo veljavni standardi in predpisi za omejitev vpliva elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi, kar vključuje dejavnosti, ki se izvajajo v Uniji, pri katerih se upošteva priporočilo Sveta o omejevanju izpostavljanja javnosti elektromagnetnim poljem (od 0 Hz do 300 GHz) 182 , in dejavnosti, ki se izvajajo v tretjih državah, pri katerih se upoštevajo smernice Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998 183 .

Pri dejavnostih se ne uporabljajo poliklorirani bifenili (PCB).

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi 184 .

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je gradnja in upravljanje zmogljivosti za shranjevanje električne energije, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami.

Kadar dejavnost vključuje kemično shranjevanje energije, medij shranjevanja (kot je vodik ali amoniak) izpolnjuje merila za proizvodnjo ustreznega izdelka iz oddelkov 3.7 do 3.17 te priloge. Pri uporabi vodika za shranjevanje električne energije se, kadar vodik izpolnjuje tehnična merila za pregled iz oddelka 3.10 te priloge, ponovna elektrifikacija vodika prav tako šteje za del dejavnosti.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Pri shranjevanju v črpalnih hidroelektrarnah, ki niso povezane z rečnim telesom, dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

Pri shranjevanju v črpalnih hidroelektrarnah, ki so povezane z rečnim telesom, dejavnost izpolnjuje merila za nebistveno škodovanje trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov iz oddelka 4.5 (proizvodnja električne energije iz vodne energije).

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja čim večjo ponovno uporabo ali recikliranje po koncu življenjske dobe v skladu s hierarhijo odpadkov, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost shranjuje toplotno energijo, vključno s podzemnim shranjevanjem toplotne energije ali shranjevanjem toplotne energije v vodonosniku.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Za shranjevanje toplotne energije v vodonosniku dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost je nekaj od naslednjega:

(a)gradnja objektov za shranjevanje vodika;

(b)sprememba obstoječih objektov za podzemno shranjevanje plina v objekte, namenjene shranjevanju vodika;

(c)upravljanje objektov za shranjevanje vodika, pri čemer vodik, shranjen v napravi, izpolnjuje merila za proizvodnjo vodika iz oddelka 3.10 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

V primeru shranjevanja več kot petih ton dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta 185 .

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnji tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali biogoriva za uporabo v prometu ter proizvodnji tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, se ne uporabljajo pri proizvodnji biogoriva za uporabo v prometu in proizvodnji tekočega biogoriva.

2. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi proizvodnje biogoriva in bioplina za uporabo v prometu in proizvodnje tekočega biogoriva so najmanj 65-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in ustrezno primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi V k Direktivi (EU) 2018/2001.

3. Če je proizvodnja bioplina odvisna od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelkov 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4. Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med proizvodnim procesom, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za proizvodnjo bioplina se v objektih za shranjevanje digestata uporablja pokrov, ki je neprepusten za plin.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov 186 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 za digestat oziroma kategoriji sestavnih materialov 3 za kompost, kot je ustrezno, v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Dejavnost sestavlja eno od naslednjega:

(a)gradnja ali upravljanje novih prenosnih in distribucijskih omrežij, namenjenih vodiku ali drugim nizkoogljičnim plinom;

(b)sprememba/sprememba namena obstoječih omrežij zemeljskega plina za prehod na 100 % odstotkov vodika;

(c)naknadno opremljanje omrežij za prenos in distribucijo plina, ki omogoča vključitev vodika in drugih nizkoogljičnih plinov v omrežje, vključno z vsemi dejavnostmi omrežij za prenos ali distribucijo plina, ki omogočajo povečanje mešanice vodika ali drugih nizkoogljičnih plinov v plinskem sistemu.

2. Dejavnost vključuje odkrivanje uhajanja in popravilo obstoječih cevovodov in drugih elementov omrežja za zmanjšanje uhajanja metana.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ventilatorji, kompresorji, črpalke in druga uporabljena oprema, zajeti v Direktivi 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta 187 , izpolnjujejo, kjer je to ustrezno, zahteve za najvišji razred v okviru energijske nalepke in so skladni z izvedbenimi predpisi na podlagi navedene direktive ter predstavljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)za gradnjo in upravljanje cevovodov ter z njimi povezane infrastrukture za distribucijo ogrevanja in hlajenja sistem ustreza opredelitvi sistemov učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja iz člena 2(41) Direktive 2021/27/EU;

(b)za obnovo cevovodov in z njimi povezane infrastrukture za distribucijo ogrevanja in hlajenja se naložba, ki zagotavlja, da sistem ustreza opredelitvi učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, začne v obdobju treh let na podlagi pogodbene obveznosti ali enakovredne obveznosti v primeru upravljavcev, odgovornih za proizvodnjo in omrežje;

(c)dejavnost je:

(i)sprememba na nižji temperaturni režim;

(ii)napredni pilotni sistemi (sistemi za nadzor in upravljanje z energijo, internet stvari).

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ventilatorji, kompresorji, črpalke in druga uporabljena oprema, zajeti v Direktivi 2009/125/ES, izpolnjujejo, kjer je to ustrezno, zahteve za najvišji razred v okviru energijske nalepke, sicer pa so skladni z izvedbenimi predpisi na podlagi navedene direktive ter predstavljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk izpolnjujeta obe naslednji merili:

(a)mejna vrednost hladiva: potencial globalnega segrevanja ne presega 675;

(b)izpolnjene so zahteve za energijsko učinkovitost, določene v izvedbenih uredbah 188 v skladu z Direktivo 2009/125/ES.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

Vzpostavljen je načrt ravnanja z odpadki, ki zagotavlja največjo možno ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje po koncu življenjske dobe, tudi na podlagi pogodbenih dogovorov s partnerji na področju ravnanja z odpadki, razmisleka o finančnih projekcijah ali uradne projektne dokumentacije.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za toplotne črpalke zrak/zrak z nazivno močjo največ 12 kW so notranje in zunanje ravni zvočne moči pod mejno vrednostjo iz Uredbe Komisije (EU) št. 206/2012 189 .

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Ni relevantno.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Dejavnost vključuje soproizvodnjo 190 električne energije in toplote/hladu iz sončne energije.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije 191 iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije za soproizvodnjo.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v direktivah 2004/107/ES in 2008/50/ES.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz soproizvodnje toplote/hladu in električne energije 192 z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh izhodne energije za soproizvodnjo.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 193 ali ISO 14064-1:2018 194 .

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2. Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznih oddelkov te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom soproizvodnje, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3. Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4. Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih virov ter bioplina ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 195 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

2. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase v obratih za soproizvodnjo so najmanj 80-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

3. Če so obrati za soproizvodnjo odvisni od anaerobne razgradnje organskega materiala, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelkov 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4. Točki 1 in 2 se ne uporabljata za obrate za soproizvodnjo s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 2 MW, ki uporabljajo plinasta goriva iz biomase.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za obrate, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/75/EU, so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 196 , ob hkratnem zagotavljanju, da ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

Za naprave na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, se upoštevajo rezultati izmenjave informacij 197 , ki jih objavi Komisija v skladu s členom 6(9) in (10) Direktive (EU) 2015/2193.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov 198 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja toplota/hlad z uporabo ogrevanja s sončno toplotno energijo.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu iz geotermalne energije so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064-1:2018.

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za upravljanje sistemov visokoentalpijske geotermalne energije so vzpostavljeni ustrezni sistemi za zmanjševanje ravni emisij, da se ne ogrozi doseganje mejnih vrednosti za kakovost zraka, določenih v direktivah 2004/107/ES in 2008/50/ES.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu iz proizvodnje toplote/hladu z uporabo plinastih in tekočih goriv iz obnovljivih virov so nižje od 100 g CO2e/kWh.

Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo na podlagi podatkov o posameznem projektu, če so na voljo, ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/179/EU oziroma standarda ISO 14067:2018 199 ali ISO 14064-1:2018 200 .

Količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu preverja neodvisna tretja oseba.

2. Če objekti vključujejo kakršno koli obliko zniževanja emisij (tudi z zajemanjem ogljika ali uporabo razogljičenih goriv), takšna dejavnost zniževanja emisij izpolnjuje merila iz ustreznih oddelkov te priloge, kjer je to ustrezno.

Kadar se CO2, ki bi bil sicer izpuščen med postopkom proizvodnje električne energije, zajame za namene podzemnega shranjevanja, se transportira in shrani pod zemljo v skladu s tehničnimi merili za pregled iz oddelkov 5.11 in 5.12 te priloge.

3. Dejavnost izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)med gradnjo se namesti merilna oprema za spremljanje fizičnih emisij, kot je uhajanje metana, ali uvede program za odkrivanje in odpravljanje uhajanja;

(b)med delovanjem se poroča o fizikalni meritvi emisij metana in uhajanje se odpravi.

4. Kadar dejavnost uporablja mešanico plinastih ali tekočih goriv iz obnovljivih virov ter bioplina ali tekočega biogoriva, kmetijska biomasa, ki se uporablja pri proizvodnji bioplina ali tekočega biogoriva, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001, gozdna biomasa pa merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 201 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Kmetijska biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti za proizvodnjo toplote, izpolnjuje merila iz člena 29(2) do (5) Direktive (EU) 2018/2001. Gozdna biomasa, ki se uporablja pri dejavnosti, izpolnjuje merila iz člena 29(6) in (7) navedene direktive.

2. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase so najmanj 80-odstotni glede na metodologijo za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov in ustrezno primerjalno vrednost za fosilna goriva, opredeljeno v Prilogi VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

3. Če so obrati odvisni od anaerobne razgradnje organskih snovi, proizvodnja digestata izpolnjuje merila iz oddelkov 5.6 ter merili 1 in 2 iz oddelka 5.7 te priloge, kadar je to ustrezno.

4. Točki 1 in 2 se ne uporabljata za obrate za proizvodnjo toplote s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 2 MW, ki uporabljajo plinasta goriva iz biomase.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Za obrate, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2010/75/EU, so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave 202 , ob hkratnem zagotavljanju, da ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Za kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, ki je večja od 1 MW, vendar manjša od pragov za uporabo zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah za velike kurilne naprave, so emisije nižje od mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II k Direktivi (EU) 2015/2193.

Za naprave na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, se upoštevajo rezultati izmenjave informacij 203 , ki jih objavi Komisija v skladu s členom 6(9) in (10) Direktive (EU) 2015/2193.

Za anaerobno razgradnjo organskega materiala, kadar se proizvedeni digestat neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, izpolnjuje zahteve za materiale za gnojenje, opredeljene v kategorijah sestavnih materialov 4 in 5 v Prilogi II k Uredbi (EU) 2019/1009, ali nacionalna pravila o gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal za kmetijsko uporabo.

Za obrate za anaerobno razgradnjo, ki obdelujejo več kot 100 ton dnevno, so emisije v zrak in vodo enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik za anaerobno obdelavo odpadkov, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov 204 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Z dejavnostjo se proizvaja toplota/hlad iz odpadne toplote.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Z dejavnostjo se oceni razpoložljivost in, če je izvedljivo, uporablja oprema in sestavni deli, ki so zelo trpežni in jih je mogoče reciklirati ter enostavno razstaviti in obnoviti.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Črpalke in tovrstna uporabljena oprema, ki so zajete z okoljsko primerno zasnovo in označevanjem z energijskimi nalepkami, izpolnjujejo, kjer je to ustrezno, zahteve za najvišji razred v okviru energijske nalepke iz Uredbe (EU) 2017/1369 in so skladne z izvedbenimi predpisi iz Direktive 2009/125/ES ter pomenijo najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Sistem za oskrbo z vodo izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a)neto povprečna poraba energije za odvzem in čiščenje je enaka ali manjša od 0,5 kWh na kubični meter proizvedene vode za oskrbo. Neto poraba energije lahko upošteva ukrepe, ki zmanjšujejo porabo energije, kot je nadzor pri viru (vhodne obremenitve z onesnaževali), in po potrebi proizvodnjo energije (na primer hidravlične, sončne in vetrne energije);

(b)raven vodnih izgub se izračuna z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indeksa vodnih izgub 205 , pri čemer je mejna vrednost enaka ali manjša od 1,5, oziroma z uporabo druge ustrezne metode, pri čemer se mejna vrednost določi v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta 206 . Ta izračun se uporabi za celoten obseg (distribucijskega) vodovodnega omrežja, kjer se izvajajo dela, tj. na ravni vodooskrbnega območja, hidrometričnih območij ali območij upravljanja pritiska.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Obnova sistema za oskrbo z vodo izboljšuje energijsko učinkovitost na enega od naslednjih načinov:

(a)z zmanjšanjem neto povprečne porabe energije sistema za vsaj 20 % v primerjavi z njegovo izhodiščno povprečno triletno porabo, vključno z odvzemom in čiščenjem, izmerjenim v kWh na kubični meter proizvedene vode za oskrbo;

(b)z vsaj 20-odstotnim zmanjšanjem vrzeli med povprečno triletno ravnjo trenutnih vodnih izgub, izračunano z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indeksa vodnih izgub, in infrastrukturnim indeksom vodnih izgub v višini 1,5 207 oziroma med povprečno triletno ravnjo trenutnih vodnih izgub, izračunano z uporabo druge ustrezne metode, in mejno vrednostjo, določeno v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2020/2184. Povprečna triletna raven trenutnih vodnih izgub se izračuna za celoten obseg (distribucijskega) vodovodnega omrežja, kjer se izvajajo dela, tj. za obnovljeno (distribucijsko) vodovodno omrežje na hidrometričnih območjih ali območjih upravljanja pritiska.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1.Neto poraba energije čistilne naprave za odpadne vode je enaka ali manjša od:

(a)35 kWh na populacijski ekvivalent (PE) na leto za zmogljivost čistilne naprave, manjšo od 10 000 PE;

(b)25 kWh na populacijski ekvivalent (PE) na leto za zmogljivost čistilne naprave med 10 000 in 100 000 PE;

(c)20 kWh na populacijski ekvivalent (PE) na leto za zmogljivost čistilne naprave, večjo od 100 000 PE.

Neto poraba energije za delovanje čistilne naprave za odpadne vode lahko upošteva ukrepe, ki zmanjšujejo porabo energije, povezane z nadzorom pri viru (zmanjšanje vhodne meteorne vode ali vhodnih obremenitev z onesnaževali), in po potrebi proizvodnjo energije znotraj sistema (na primer hidravlične, sončne, toplotne in vetrne energije).

2. Za gradnjo in razširitev čistilne naprave za odpadne vode ali čistilne naprave za odpadne vode z zbiralnim sistemom, ki nadomešča čistilne sisteme, ki povzročajo večje emisije toplogrednih plinov (kot so greznice in anaerobne lagune), se izvede ocena neposrednih emisij toplogrednih plinov 208 . Rezultati se vlagateljem in strankam razkrijejo na zahtevo.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi. Če so odpadne vode očiščene do stopnje, ki je primerna za ponovno uporabo pri namakanju v kmetijstvu, se določijo in izvajajo ukrepi za obvladovanje tveganja, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje 209 .

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Izpusti v sprejemne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive Sveta 91/271/EGS 210 ali iz nacionalnih določb, ki navajajo najvišje dovoljene ravni onesnaževal za izpuste v sprejemne vode.

Izvajajo se ustrezni ukrepi za preprečevanje in ublažitev čezmernega prelivanja meteorne vode iz sistema za zbiranje odpadnih voda, kar lahko vključuje sonaravne rešitve, sisteme ločenega zbiranja meteorne vode, rezervoarje za zadrževanje in čiščenje vode iz začetnega izplakovanja.

Blato iz čistilne naprave se uporablja v skladu z Direktivo Sveta 86/278/EGS 211 ali z zahtevami nacionalnega prava v zvezi z nanašanjem blata na tla ali kakršno koli drugo uporabo blata na in v tleh.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Obnova zbiralnega sistema izboljša energijsko učinkovitost z zmanjšanjem povprečne porabe energije za 20 % v primerjavi z njegovo izhodiščno povprečno triletno porabo, in sicer na letni ravni. To zmanjšanje porabe energije se lahko beleži na ravni projekta (tj. obnova zbiralnega sistema) ali celotne dolvodne aglomeracije odpadnih voda (tj. vključno z dolvodnim zbiralnim sistemom, čistilno napravo ali izpustom odpadnih voda).

2. Obnova čistilne naprave za odpadne vode izboljša energijsko učinkovitost z zmanjšanjem povprečne porabe energije sistema za vsaj 20 % v primerjavi z njegovo izhodiščno njegovo izhodiščno povprečno triletno porabo, in sicer na letni ravni.

3. Za namene točk 1 in 2 se neto poraba energije sistema izračuna v kWh na populacijski ekvivalent na leto za zbrane odpadne vode ali očiščen iztok, ob upoštevanju ukrepov, ki zmanjšujejo porabo energije, povezanih z nadzorom pri viru (zmanjšanje vhodne meteorne vode ali vhodnih obremenitev z onesnaževali), in po potrebi proizvodnje energije znotraj sistema (na primer hidravlične, sončne, toplotne in vetrne energije).

4. Za namene točk 1 in 2 subjekt dokaže, da se zunanji pogoji niso bistveno spremenili, tj. da med drugim ni prišlo do sprememb pri dovoljenjih za izpuste ali sprememb pri obremenitvi aglomeracije, kar bi zmanjšalo porabo energije ne glede na sprejete ukrepe za energijsko učinkovitost.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi. Če so odpadne vode očiščene do stopnje, ki je primerna za ponovno uporabo pri namakanju v kmetijstvu, se določijo in izvajajo ukrepi za obvladovanje tveganja, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje 212 .

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Izpusti v sprejemne vode izpolnjujejo zahteve iz Direktive 91/271/EGS ali iz nacionalnih določb, ki navajajo najvišje dovoljene ravni onesnaževal za izpuste v sprejemne vode.

Izvajajo se ustrezni ukrepi za preprečevanje in ublažitev čezmernega prelivanja meteorne vode iz sistema za zbiranje odpadnih voda, kar lahko vključuje sonaravne rešitve, sisteme ločenega zbiranja meteorne vode, rezervoarje za zadrževanje in čiščenje vode iz začetnega izplakovanja.

Blato iz čistilne naprave se uporablja v skladu z Direktivo 86/278/EGS ali z zahtevami nacionalnega prava v zvezi z nanašanjem blata na tla ali kakršno koli drugo uporabo blata na in v tleh.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Vsi ločeno zbrani in transportirani nenevarni odpadki, ki se ločujejo pri viru, so namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Ni relevantno.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ločeno zbrane frakcije odpadkov se v objektih za shranjevanje in pretovarjanje odpadkov ne mešajo z drugimi odpadki ali materiali z drugačnimi lastnostmi.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Ni relevantno.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Ni relevantno.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Vzpostavljen je načrt spremljanja in ukrepanja, da se za objekt čim bolj zmanjša uhajanje metana.

2. Proizvedeni bioplin se uporablja neposredno za proizvodnjo električne energije ali toplote, izboljša v biometan za vbrizgavanje v omrežje zemeljskega plina ali uporablja kot gorivo za vozila ali surovina v kemični industriji.

Merila za nebistveno škodovanje

(2) Prilagajanje podnebnim spremembam

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka A k tej prilogi.

(3) Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka B k tej prilogi.

(4) Prehod na krožno gospodarstvo

Ni relevantno.

(5) Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja

Emisije so enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z razponi na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenimi v najnovejših ustreznih zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnikah za anaerobno obdelavo odpadkov, vključno z zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadkov 214 . Ni znatnih učinkov na različne prvine okolja.

Kadar naj bi se proizvedeni digestat uporabljal kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, se njegova vsebnost dušika (s tolerančno stopnjo ±25 %) sporoči kupcu ali subjektu, zadolženemu za odstranitev digestata.

(6) Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Dejavnost izpolnjuje merila iz Dodatka D k tej prilogi.

Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

1. Vzpostavljen je načrt spremljanja in ukrepanja, da se za objekt čim bolj zmanjša uhajanje metana.

2. Proizvedeni bioplin se uporablja neposredno za proizvodnjo električne energije ali toplote, izboljša v biometan za vbrizgavanje v omrežje zemeljskega plina ali uporablja kot gorivo za vozila ali surovina v kemični industriji.

3. Biološki odpadki, ki se uporabljajo za anaerobno razgradnjo, se ločujejo pri viru in zbirajo ločeno.

4. Proizvedeni digestat se uporablja kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, in sicer neposredno ali po kompostiranju oziroma drugi obdelavi.

5. V namenskih objektih za obdelavo bioloških odpadkov je delež poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo 216 , uporabljenih kot vhodna surovina in izmerjenih v teži, kot letno povprečje manjši od ali enak 10 % vhodne surovine.