—

ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

—

ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja z dne 27. junija 2013,

—

ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1563 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja (5),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske pravice in sorodnih pravic v informacijski družbi (6),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (8),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (10),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (11),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (12),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) (13),

—

ob upoštevanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o umetni inteligenci v izobraževanju, kulturi in avdiovizualnem sektorju (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o „Europeani – naslednji koraki“  (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice (16),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 12. februarja 2001 o uporabi nacionalnih sistemov za določanje cen knjig (17),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0257/2023),

A.

ker imajo knjige v naši družbi osrednjo vlogo kot neprecenljiv vir znanja, izobrazbe, kulture, informacij in zabave ter kot nepogrešljivo sredstvo za ohranjanje in širjenje vrednot EU, kulturne in jezikovne raznolikosti ter kulturne dediščine;

B.

ker knjige bogatijo besedišče in izboljšujejo jezikovno znanje, so ljudem v pomoč pri razumevanju in izražanju kompleksnih idej ter spodbujajo kritično razmišljanje, radovednost, analitične spretnosti, demokratično udeležbo in socialno vključevanje;

C.

ker imajo knjige posebej pomembno vlogo v človekovem življenju od otroštva naprej, saj podpirajo otrokov kognitivni, čustveni in socialni razvoj;

D.

ker je evropski knjižni sektor ena od največjih kulturnih in ustvarjalnih industrij v Evropi, ki letno izda približno 600 000 naslovov, po ocenah pa celotna vrednostna veriga v EU zaposluje več kot pol milijona ljudi;

E.

ker celotna vrednostna veriga knjižnega sektorja temelji na ravnovesju med njegovimi različnimi akterji, kot so avtorji, založniki, distributerji, tiskarji, prevajalci, knjigarnarji in knjižnice in navsezadnje bralci; ker ima vsak akter pomembno vlogo in ker vsak ukrep, ki negativno vpliva na katerega koli od njih, vpliva na celotno verigo;

F.

ker so avtorji ustvarjalni vir vseh knjig in hrbtenica sektorja;

G.

ker imajo evropski založniki, med katerimi je velika večina malih in srednjih podjetij ali celo mikropodjetij, ključno vlogo pri zagotavljanju kulturne raznolikosti in svobode izražanja, s čimer omogočajo, da se sliši pluralnost glasov;

H.

ker morajo založniki za ustvarjanje knjige izvajati dosledne in tvegane dolgoročne naložbe, da bi zagotovili širok nabor ustvarjalnih del;

I.

ker je zmožnost evropskega knjižnega sektorja, da javnosti nudi širok nabor knjig, odvisna od učinkovitega okvira avtorskih pravic, ki vsakemu delu vrednostne verige omogoča plačilo za ustvarjanje in vlaganje v nove knjige;

J.

ker ima knjižni sektor osrednjo vlogo pri spodbujanju svobode izražanja, ki jo je mogoče uresničevati le z zagotavljanjem svobode, neodvisnosti, uredniške pluralnosti in odgovornosti avtorjev v založniški industriji;

K.

ker vpliv in regulativni pritisk, ki ga izvajajo vlade nekaterih držav članic na knjižni sektor, in pojav samocenzure avtorjev negativno vplivajo na kulturno raznolikost in svobodo izražanja, kar je v nasprotju z vrednotami EU;

L.

ker so tiskane knjige, e-knjige in zvočne knjige različne možnosti, ki so na voljo na trgu, in se medsebojno dopolnjujejo;

M.

ker tiskane knjige predstavljajo približno 85 % (18) prodaje knjig na evropskem trgu in jih zlasti mladi bralci raje uporabljajo in so se izkazale za koristne za razvoj otrok;

N.

ker knjigarne in knjižnice, zlasti v lokalnih skupnostih, delujejo kot vstopne točke za spodbujanje branja, znanja in kulture ter imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju socialne in digitalne vključenosti;

O.

ker ruska vojaška agresija na Ukrajino, posledična rast stroškov v sektorju, naraščajoča inflacija in papirna kriza predstavljajo precejšen izziv za knjižni sektor in zmanjšujejo njegovo konkurenčnost;

P.

ker je pandemija covida-19 močno vplivala na evropski knjižni sektor, kar je imelo različne učinke v državah članicah in na različne dele vrednostne verige; ker je ob tem sektor vseeno pokazal odpornost, zlasti v tistih državah članicah, ki so ponudile ustrezno in ciljno usmerjeno podporo;

Q.

ker v EU veliko izdanih knjig ni na voljo evropskim bralcem zaradi jezikovne in geografske razdrobljenosti trga EU, zlasti pa pomanjkanja prevodov iz drugih jezikov razen iz angleščine, tudi iz manj razširjenih jezikov;

R.

ker branje stalno upada zaradi priljubljenosti družbenih medijev, digitalnih platform in aplikacij, ki so v mnogih primerih nadomestili branje kot razvedrilno prostočasno dejavnost;

S.

ker delež knjig, izdanih v formatih, dostopnih invalidom, stalno narašča, vendar je še vedno nezadosten;

T.

ker je razpoložljivost digitalnih knjig priložnost za izboljšanje dostopnosti za invalide, vendar so za to potrebne ustrezne naložbe v pripravo različnih formatov in razvoj ustreznih znanj in spretnosti;

U.

ker pomanjkanje interoperabilnosti med formati e-knjig krepi položaj prevladujočih akterjev na trgu, obenem pa omejuje izbiro in varstvo potrošnikov;

V.

ker je izstop Združenega kraljestva iz EU močno vplival na dobavno verigo evropskega knjižnega trga, saj je prekinil uvoz in izvoz ter povečal cene knjig ter stroške pošiljanja in carine, kar negativno vpliva na razširjanje evropskih vsebin;

W.

ker je izstop Združenega kraljestva iz EU negativno vplival tudi na razvoj prepotrebnih znanj in spretnosti v založniškem sektorju, ker je zmanjšal študentske izmenjave med Združenim kraljestvom, Irsko in drugimi evropskimi državami v zelo cenjenih založniških programih;

X.

ker trenutni pomanjkanje papirja in črnila otežuje tiskanje knjig;

Y.

ker so številne otroške knjige tiskane v Aziji, in sicer zaradi nezadostnih proizvodnih zmogljivosti v Evropi;

Z.

ker bodo morali tiskarji in proizvajalci papirja v skladu z uredbo o krčenju gozdov (19) zbirati in pošiljati podatke o virih lesa, ki se uporablja za proizvodnjo papirja za knjige, saj mu ni več mogoče slediti, ko je predelan v papir;

AA.

ker so fiksne cene knjig v nekaterih državah članicah instrument za zaščito njihovih kulturnih politik in lahko pomagajo zagotoviti uredniško pluralnost, obilno ponudbo knjig in raznoliko lokalno mrežo neodvisnih knjigarnarjev, zlasti glede na vse večjo spletno prodajo;