(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo in podaljšanje takih dovoljenj.

(2)

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407, prej opredeljen kot Saccharomyces cerevisiae NCYC Sc47, je bil z Uredbo Komisije (EU) št. 883/2010 (2) dovoljen za deset let kot krmni dodatek za teleta za vzrejo.

(3)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je imetnik dovoljenja za Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek vložil zahtevek za podaljšanje dovoljenja za teleta za vzrejo, v katerem je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. Navedenemu zahtevku so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 14(2) navedene uredbe.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 25. maja 2020 (3) ugotovila, da je vložnik predložil dokaze, da dodatek izpolnjuje obstoječe pogoje za dovoljenje. Agencija je ugotovila, da pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 nima škodljivega vpliva na zdravje živali, varnost potrošnikov ali na okolje. Ugotovila je tudi, da ne draži kože ali oči in da brez podatkov ni mogoče sprejeti nobene ugotovitve o tem, ali dodatek povzroča preobčutljivost kože. Zato Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi, zlasti kar zadeva uporabnike dodatka. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba podaljšati dovoljenje za uporabo navedenega dodatka.

(6)

Zaradi podaljšanja dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407 kot krmni dodatek bi bilo treba Uredbo (EU) št. 883/2010 razveljaviti.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za dovoljenje za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae CNCM I-4407, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi podaljšanja dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Družba Aero-Sense NV je 2. februarja 2018 v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 vložila vlogo za izdajo dovoljenja za posamezen biocidni proizvod z imenom „Aero-Sense Aircraft Insecticide ASD“ vrste proizvoda 18, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni uredbi, pri čemer je predložila pisno potrdilo pristojnega organa Belgije, da se ta strinja, da bo ocenil vlogo. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-DX037393-17.

(2)

„Aero-Sense Aircraft Insecticide ASD“ vsebuje 1R-trans-fenotrin kot aktivno snov, ki je vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(3)

Ocenjevalni pristojni organ je 7. maja 2020 v skladu s členom 44(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 predložil poročilo o oceni in zaključke ocenjevanja Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(4)

Agencija je 2. julija 2020 Komisiji predložila mnenje (2), osnutek povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) za „Aero-Sense Aircraft Insecticide ASD“ in končno poročilo o oceni posameznega biocidnega proizvoda v skladu s členom 44(3) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(5)

V mnenju je ugotovljeno, da je „Aero-Sense Aircraft Insecticide ASD“ biocidni proizvod, da je upravičen do dovoljenja Unije v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 in da ob zagotavljanju skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) navedene uredbe.

(6)

Agencija je 4. avgusta 2020 v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih Unije.

(7)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije, zato meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za „Aero-Sense Aircraft Insecticide ASD“.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(1)

Države članice morajo povezati svoje nacionalne osrednje registre dejanskega lastništva prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s členom 22(1) Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (2), povezovanje pa bi bilo treba vzpostaviti v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, določenimi v izvedbenih aktih, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 24 navedene direktive. Kljub temu je treba zaradi razlik med namenom, obsegom in vsebino registrov, povezanih v skladu z Direktivo (EU) 2017/1132, in osrednjih registrov dejanskega lastništva, vzpostavljenih v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, opredeliti in sprejeti nadaljnje tehnične specifikacije, ukrepe in druge zahteve, ki zagotavljajo enotne pogoje za izvajanje sistema.

(2)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po pritožbi, ki jo je 17. avgusta 2020 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer (v nadaljnjem besedilu: Eurofer ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji, 30. septembra 2020 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Indonezije v Unijo (v nadaljnjem besedilu: protidampinški postopek).

(2)

Izdelek, za katerega velja obvezna registracija (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), so ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, s poreklom iz Indije in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Ti izdelki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7219 90 20, 7219 90 80, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81, 7220 20 89, 7220 90 20 in 7220 90 80. Oznake KN so zgolj informativne.

(3)

Pritožnik je 21. decembra 2020 vložil zahtevek za registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, v katerem je dodatno utemeljil svojo zahtevo po registraciji iz pritožbe. Zahteval je uvedbo obvezne registracije za uvoz zadevnega izdelka, da se lahko proti temu uvozu od datuma registracije retroaktivno uporabijo ukrepi.

(4)

En proizvajalec izvoznik, ki je dejaven v obeh zadevnih državah, tj. skupina Jindal, je v odgovor na zahtevek predložil pripombe.

(5)

Komisija lahko v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe carinskim organom odredi, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da se od datuma take registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi, če so izpolnjeni vsi pogoji iz osnovne uredbe. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze za upravičenost takega ukrepa.

(6)

Pritožnik je trdil, da se je v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi statističnimi podatki uvoz po začetku preiskave znatno povečal, kar bi lahko resno ogrozilo popravljalni učinek morebitnih dokončnih dajatev. Poleg tega je trdil, da so uvozniki glede na damping zadevnega izdelka v preteklosti ter številne uvedene ukrepe in začete preiskave bili ali bi morali biti seznanjeni z dampinškimi praksami zadevnih držav.

(7)

Komisija je preučila zahtevek na podlagi člena 10(4) osnovne uredbe. Preverila je, ali so bili uvozniki seznanjeni oziroma bi morali biti seznanjeni z dampingom, in sicer kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo. Prav tako je analizirala, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki bi z vidika časovnega okvira, obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozilo popravljalni učinek morebitne dokončne protidampinške dajatve, ki bi se uporabila.

(8)

Na tej stopnji so Komisiji na voljo zadostni dokazi, da se zadevni izdelek iz Indije in Indonezije uvaža po dampinških cenah. Pritožnik je predložil zadostne dokaze o dampingu, ki temeljijo na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Unijo. Na splošno in glede na domnevne stopnje dampinga v višini 48,8 % za Indijo in med 15,6 % in 34,4 % za Indonezijo je to zadosten dokaz dampinga s strani proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Pritožnik je zagotovil tudi zadostne dokaze o domnevni škodi za industrijo Unije, vključno z negativnim razvojem ključnih kazalnikov uspešnosti industrije Unije.

(10)

Te informacije so vsebovane v nezaupni različici pritožbe in obvestilu o začetku tega postopka, objavljenem 30. septembra 2020. Obvestilo o začetku je z objavo v Uradnem listu Evropske unije postalo javni dokument, ki je dostopen vsem uvoznikom. Poleg tega imajo uvozniki kot zainteresirane strani v preiskavi dostop do nezaupne različice pritožbe in nezaupne dokumentacije. Zato je Komisija menila, da so bili uvozniki na podlagi tega seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z dampingom, njegovim obsegom in domnevno škodo.

(11)

Komisija je zato sklenila, da je bil izpolnjen prvi pogoj za registracijo.

(12)

Komisija je to merilo analizirala na podlagi statističnih podatkov o uvozu izdelka, ki se preiskuje, iz zadevnih držav, ki so bili na voljo v podatkovni zbirki Nadzor 2. Da bi Komisija lahko ocenila, ali je od začetka preiskave prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja, je najprej opredelila obdobja, ki jih je želela primerjati. Na eni strani je ocenila podatke o uvozu iz Indije in Indonezije po začetku protidampinške preiskave (tj. trenutek, od katerega so bili uvozniki seznanjeni ali bi morali biti seznanjeni z dampinškimi praksami) do najnovejšega obdobja, tj. obdobja od oktobra 2020 do januarja 2021. Na drugi strani je Komisija izračunala indijski in indonezijski uvoz za isto obdobje v obdobju preiskave, tj. od oktobra 2019 do januarja 2020, in povprečni mesečni obseg uvoza v celotnem obdobju preiskave.

(13)

Primerjava kaže gibanje povprečnega mesečnega obsega uvoza iz Indije in Indonezije.

Preglednica 1

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah)

(14)

Komisija je na podlagi teh statističnih podatkov ugotovila, da je bil povprečni mesečni obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla iz zadevnih držav v obdobju od oktobra 2020 do januarja 2021, tj. po začetku protidampinškega postopka, za 17 % večji od povprečnega mesečnega uvoza v obdobju preiskave in za 6 % večji kot v istem obdobju predhodnega leta.

(15)

Skupina Jindal je trdila, da mora analiza za namene registracije temeljiti na obdobju po začetku protidampinške preiskave, medtem ko je Eurofer predložil podatke za obdobje po obdobju preiskave. Skupina Jindal je trdila, da pritožnik v predložitvi ni dokazal nadaljnjega znatnega povečanja uvoza po začetku protidampinške preiskave in da podatki Eurostata kažejo na zmanjšanje uvoza iz Indije oktobra 2020 v primerjavi z obdobjem preiskave (tj. 8 650 ton oktobra 2020 v primerjavi z mesečnim povprečjem 9 058 ton v obdobju preiskave). Po navedbah skupine Jindal je bil obseg uvoza iz Indonezije zgoščen v prvem mesecu vsakega četrtletja in se je oktobra 2020 zmanjšal v primerjavi z aprilom in julijem 2020 (tj. 21 532 ton oktobra 2020, medtem ko je aprila 2020 znašal 22 299 ton, julija 2020 pa 26 787 ton). Zato je skupina Jindal sklenila, da se uvoz ni povečal in zato to merilo ni bilo izpolnjeno.

(16)

Komisija na začetku ugotavlja, da je pritožnik predložil statistične podatke o uvozu za obdobje preiskave, za tretje četrtletje leta 2020 in za obdobje po začetku preiskave, tj. do oktobra 2020. Tudi skupina Jindal je predložila podatke za ista obdobja kot pritožnik, ki se končajo oktobra 2020. Analiza Komisije temelji na najnovejših podatkih, ki se končajo januarja 2021, kot je navedeno v preglednici 1. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 12, se je zadevni mesečni povprečni uvoz po obdobju preiskave za obdobje od oktobra 2020 do januarja 2021 primerjal z mesečnim povprečnim uvozom za obdobje od oktobra 2019 do januarja 2020 ter s povprečnim mesečnim obsegom uvoza v celotnem obdobju preiskave. Obdobje med obdobjem preiskave in začetkom preiskave, tj. tretje četrtletje leta 2020, se v tej oceni ni upoštevalo. Ustrezni podatki, ki jih je upoštevala Komisija, kumulirani za zadevni državi, so pokazali nadaljnje znatno povečanje uvoza po začetku preiskave, tako v primerjavi z obdobjem preiskave kot tudi v primerjavi z ustreznim obdobjem v obdobju preiskave. Glede na novejše podatke, ki jih je imela na voljo Komisija, je bilo ugotovljeno, da trditev skupine Jindal, da po začetku preiskave ni prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza iz Indije in Indonezije, ni pravilna. Trditev skupine Jindal, da je bil uvoz iz Indonezije zgoščen v prvem mesecu vsakega četrtletja, ni spremenila ugotovitve, temelječe na ustreznih podatkih o uvozu, da je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza iz zadevnih držav. Ta zgoščenost uvoza je verjetno povezana z delovanjem tarifne kvote brez zaščitne dajatve v okviru zaščitnih ukrepov za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi) (3), pri čemer odprtje novih sklopov tarifnih kvot brez zaščitne dajatve na začetku vsakega četrtletja na splošno vodi do tega, da je velik obseg uvoza zgoščen v zgodnjih obdobjih vsakega četrtletja. Zato so bile trditve skupine Jindal zavrnjene.

(17)

Pritožnik je trdil, da se je uvoz iz zadevnih držav povečal zaradi liberaliziranih tarifnih kvot za zadevni izdelek po pregledu zaščitnih ukrepov (4) in da je mogoče pričakovati nadaljnje povečanje uvoza zaradi sprememb tarifnih kvot po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (5), kar bo povzročilo dodatno škodo. Prav tako je trdil, da se bo zaradi tega kvota za „druge države“ prilagodila navzgor za več kot 13 000 ton, to povečanje pa bo priložnost, da Indonezija nadalje poveča izvoz v EU. Skupina Jindal je to trditev zavrnila kot neutemeljeno in spekulativno. Obenem je trdila, da se je zaradi nadaljnje liberalizacije zaščitnih ukrepov povečal le uvoz iz drugih tretjih držav in ne iz zadevnih držav.

(18)

Prilagoditev ravni tarifnih kvot v okviru zaščitnih ukrepov po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije je privedla do nižjih kvot za posamezne države, hkrati pa se je povečala kvota za druge države. Medtem ko ima Indija svojo kvoto, mora Indonezija uvažati v okviru globalne kvote, ki si jo deli z drugimi državami. Indonezija že od začetka veljavnosti zaščitnih ukrepov dosledno uporablja velik del globalne kvote, uvoz januarja 2021 (tj. skoraj 30 000 ton od skupne kvote za prvo četrtletje leta 2021 za druge države v višini 46 536 ton) pa je kazal na nadaljnje povečanje uvoza iz Indonezije. Zato izstop Združenega kraljestva ni privedel le do povečanja uvoza iz drugih tretjih držav, ki niso zadevni državi, kot je trdila skupina Jindal. Razpoložljivi dokazi tako podpirajo trditev pritožnika, da se bo uvoz iz Indonezije verjetno še povečal po prilagoditvi po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

(19)

Glede na zgoraj navedene premisleke je Komisija sklenila, da je bilo izpolnjeno tudi drugo merilo za registracijo.

(20)

Komisija ima na voljo zadostne dokaze, da bi nadaljnje povečevanje uvoza iz Indije in Indonezije po vedno nižjih cenah povzročilo dodatno škodo, kar bi lahko resno ogrozilo popravljalne učinke morebitnih dokončnih protidampinških dajatev.

(21)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, obstajajo zadostni dokazi o znatnem povečanju skupnega uvoza zadevnega izdelka v obdobju po začetku preiskave.

(22)

Poleg tega na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Nadzor 2 obstajajo dokazi za trend zniževanja uvoznih cen zadevnega izdelka. Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v eurih se je v povprečju znižala za 12 %, če primerjamo obdobje od oktobra 2020 do januarja 2021 z istim obdobjem predhodnega leta, in za 10 %, če ga primerjamo z mesečnim povprečjem v obdobju preiskave, kot je razvidno iz preglednice 2 spodaj.

Preglednica 2

Cene uvoza iz zadevnih držav (EUR/tono)

(23)

Pritožnik je trdil, da je povečanje uvoza sovpadalo s povečanjem stroškov surovin, zlasti niklja in ferokroma, ki so v zadevnih državah domnevno izkrivljeni, kar je povzročilo dodaten cenovni pritisk na industrijo Unije. Skupina Jindal je nasprotovala trditvi o zvišanju cene ferokroma in trdila, da zvišanje cen niklja zaradi njihovega cikličnega trenda ni moglo povzročiti škode.

(24)

Cena ferokroma je po več kot 10-odstotnem zvišanju v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2020 v zadnjih treh četrtletjih leta 2020 ostala stabilna, leta 2021 pa se je zvišala za 3 %. Cena niklja na londonski borzi kovin se je od konca obdobja preiskave zvišala za približno 40 %. Čeprav so se pretekle cene niklja izkazale za nestanovitne, skupina Jindal ni predložila nobenih dokazov o očitnem cikličnem trendu. Komisija je sicer res opazila zvišanje cen surovin od začetka preiskave, kar je povzročilo nadaljnje oviranje dviga cen industrije Unije, saj se zvišanja cen surovin niso mogla odražati v ceni zadevnega izdelka zaradi nizkocenovnega uvoza iz zadevnih držav. Tako oviranje dviga cen je razvidno tudi iz pritožnikovih podatkov o zmanjšanju dobička industrije Unije pred obrestmi, davki in amortizacijo.

(25)

Poleg tega je pritožnik navedel informacije, da uvozniki kopičijo zaloge zadevnega izdelka, kar bi lahko povzročilo dodatno škodo industriji Unije, zlasti glede na naraščajoče stroške surovin, in bi verjetno resno ogrozilo popravljalni učinek morebitne protidampinške dajatve, ki bi se uporabila.

(26)

Nadalje je skupina Jindal trdila, da v zahtevku za registracijo ni bilo upoštevano zmanjšanje povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19.

(27)

Komisija ugotavlja, da je ta argument povezan s premislekoma vzročnosti in pripisovanja, ki nista neposredno relevantna v analizi za namene registracije uvoza v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. V vsakem primeru Komisija meni, da je vsako zmanjšanje povpraševanja zaradi pandemije pomenilo, da bi se lahko zaradi povečanega obsega uvoza po nižjih cenah položaj industrije Unije objektivno le še poslabšal in bi zato verjetno dodatno oslabil popravljalni učinek dokončnih dajatev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(28)

Nadaljnje povečanje uvoza po začetku preiskave bo torej glede na časovni okvir, obseg in druge okoliščine, kot je oblikovanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov, naraščajoče stroške surovin in informacije, da uvozniki kopičijo zaloge zadevnega izdelka, verjetno resno ogrozilo popravljalni učinek morebitne dokončne dajatve, razen če bi se taka dajatev uporabila retroaktivno.

(29)

Komisija je zato sklenila, da je bil izpolnjen tudi tretji pogoj za registracijo.

(30)

Komisija je sklenila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(31)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Komisija lahko zainteresirane strani zasliši, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

(32)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskav privedli do uvedbe protidampinških dajatev ter bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi te dajatve na registrirani uvoz lahko obračunajo retroaktivno.

(33)

Vsakršna prihodnja obveznost bi tako izhajala iz ugotovitev protidampinške preiskave.

(34)

Po navedbah iz pritožbe, s katero se je zahteval začetek protidampinške preiskave, ocenjene stopnje dampinga za zadevni izdelek znašajo 48,8 % za Indijo in od 15,6 % do 34,4 % za Indonezijo, stopnja odprave škode pa 33,9 % za Indijo in 44,1 % za Indonezijo. Znesek morebitnih prihodnjih obveznosti bi bil običajno določen v višini nižje od teh ravni v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Če pa Komisija ugotovi, da so za Indijo in/ali Indonezijo izpolnjeni pogoji iz člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe, tj. da se lahko šteje, da stopnja dampinga odraža škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, bi bil znesek morebitnih prihodnjih obveznosti za uvoz iz teh držav lahko določen na ravni stopnje dampinga.

(35)

Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te registracije, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –