20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/353/EU (1) je bil Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan dne 27. junija 2012, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/10

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2012/428/EU (1) je bil 23. julija 2012 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/18

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. S Sklepom Komisije 2011/266/ES (3) je bilo potrjeno, da geraniol izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 7. marca 2008 prejelo zahtevek družbe Eden Research PLC za vključitev aktivne snovi geraniol v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2011/266/EU je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje za uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Država članica poročevalka je 30. junija 2011 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 15. oktobra 2012 Komisiji predložila sklep o pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo geraniol (4). Osnutek poročila o oceni in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico osnutka poročila o oceni pripravile 17. maja 2013 v obliki poročila Komisije o pregledu geraniola.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo geraniol, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se geraniol odobri.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(7)

Pred odobritvijo bi bilo treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(8)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v šestih mesecih po odobritvi pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo geraniol. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne posodobljene dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(9)

Izkušnje iz vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (5), so pokazale, da se lahko pri razlagi dolžnosti imetnikov veljavnih registracij glede dostopa do podatkov pojavijo težave. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami o odobritvi aktivnih snovi.

(10)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (6).

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje geraniol kot edino aktivno snov, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. maja 2015, ali

(b)

če sredstvo vsebuje geraniol kot eno od več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 31. maja 2015 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustreznih aktih, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS oziroma s katerimi so bile zadevne snovi odobrene, pri čemer se upošteva poznejši datum.

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/23

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/25

(1)

Uredba (ES) št. 533/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2013 za podobdobje od 1. julija do 30. septembra 2013, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/27

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/29

(1)

Količine, zajete v vlogah za dovoljenja za izvenkvotni sladkor, predloženih od 4. junija 2013 do 11. junija 2013 in sporočenih Komisiji od 11. junija 2013 do 14. junija 2013 presegajo mejo, določeno v členu 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 505/2013.

(2)

Zato je v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 505/2013 treba določiti dodelitveni koeficient, ki ga države članice upoštevajo pri vseh sporočenih vlogah za izdajo dovoljenja.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/30

(1)

Komisija je 9. decembra 2008 (2) odobrila avstrijski program pomoči bančnemu sektorju, ki je bil nato podaljšan štirikrat (3) in se je zaključil 30. junija 2011.

(2)

Družba Österreichische Volksbanken-AG (v nadaljnjem besedilu: ÖVAG) je aprila 2009 na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju izvedla dokapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR. Poleg tega je ÖVAG na podlagi navedenega programa izdala tri tržne dolžniške instrumente z državnim jamstvom, pri čemer je vsak znašal 1 milijardo EUR, izdani pa so bili 9. februarja, 18. marca oziroma 14. septembra 2009. Avstrija je ob predpostavki, da je ÖVAG trdna banka, odobrila navedene ukrepe pomoči in 29. septembra 2009 predložila načrt za uspešno poslovanje banke.

(3)

Komisija je na podlagi nadaljnje analize sklenila, da uporaba meril iz Priloge k Sporočilu Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (4) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o dokapitalizaciji) kaže, da banke v času dokapitalizacije ni bilo mogoče šteti za zdravo v smislu navedenega sporočila. Zato je zahtevala načrt prestrukturiranja. Avstrija je 2. novembra 2010 predložila načrt prestrukturiranja ÖVAG (v nadaljnjem besedilu: prvotni načrt prestrukturiranja) in hkrati vztrajala pri svojem stališču, da je bila banka zdrava. Načrt je bil naknadno dopolnjen s številnimi predloženimi informacijami.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 9. decembra 2011 (5) Avstriji sporočila, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) glede dokapitalizacije v višini 1 milijarde EUR in jamstva v višini 3 milijard EUR, ki ga je Avstrija odobrila ÖVAG, ter zahtevala, da Avstrija predloži spremenjen načrt prestrukturiranja.

(5)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) je bila 17. februarja 2012 objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je vse zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo pripombe.

(6)

Zainteresirane stranke ji pripomb niso poslale.

(7)

Avstrija je 28. marca 2012 priglasila načrt prestrukturiranja, pred tem pa je večkrat predložila informacije, zlasti 16. decembra 2011 ter 1., 13. in 16. marca 2012.

(8)

Avstrija in Komisija sta o novem načrtu prestrukturiranja in ukrepih pomoči razpravljali na več srečanjih, telekonferencah in drugih izmenjavah informacij v obdobju od aprila do avgusta 2012. Končna različica novega načrta prestrukturiranja je bila predložena 4. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: novi načrt prestrukturiranja).

(9)

Avstrija je 4. septembra 2012 predložila zaveze, ki so navedene v Prilogi k temu sklepu.

(10)

ÖVAG je osrednja institucija avstrijskih Volksbanken (lokalnih kreditnih zadrug), ki jim zagotavlja centralizirane zaledne storitve, upravljanje likvidnosti in finančne produkte. Volksbanken so univerzalne banke, katerih obseg dejavnosti je lokalen ali regionalen. Skupaj z ÖVAG, ki je njihova osrednja institucija, tvorijo skupino Volksbank. V skupni holdinški družbi imajo v lasti 60,2 % ÖVAG. Ostale lastnice so DZ Bank (23,8 %), ERGO Versicherungsgruppe AG (9,5 %) in Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (v nadaljnjem besedilu: RZB, osrednja institucija skupine Raiffeisen, ki je druga skupina avstrijskih zadrug) (5,8 %). Preostalih 0,6 % je v prostem obtoku (6). ÖVAG je bila konec leta 2008 četrta največja banka v Avstriji z bilančno vsoto v vrednosti 52,9 milijarde EUR (7), oceno kreditnega tveganja Aa3 agencije Moody's in oceno A agencije Fitch (8).

(11)

Glavni geografski trg ÖVAG je Avstrija. Banka je delovala tudi v številnih državah srednje in vzhodne Evrope (SVE), kjer so bili njeni tržni deleži majhni, kar pa ne velja za Romunijo. ÖVAG v omejenem obsegu deluje tudi v Nemčiji na področju korporativnega bančništva in financiranja nepremičnin.

(12)

Do nedavnega je ÖVAG delovala na petih poslovnih področjih: korporativno bančništvo, bančno poslovanje s prebivalstvom, trg nepremičnin, finančni trgi, upravljanje bančne knjige in druge dejavnosti. ÖVAG je leta 2008 opustila javne finance in financiranje infrastruktur, ko je svoj delež v Kommunalkredit Austria AG (v nadaljnjem besedilu: KA) prodala Republiki Avstriji za nominalni znesek 1 EUR. Več podrobnosti o prejšnjem poslovnem modelu ÖVAG je na voljo v odločitvi o sprožitvi postopka (9).

(13)

Viri težav ÖVAG so bili različni. Kot je bilo navedeno že v odločitvi o sprožitvi postopka (10), so k težavam ÖVAG prispevali naslednji dejavniki: njena izpostavljenost državam SVE prek svojih hčerinskih družb za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki so bile združene v družbi VB International AG (v nadaljnjem besedilu: VBI); njeno sodelovanje na področju javnih financ in financiranja infrastruktur; poslovanje z nepremičninami; naložbeni portfelj, ki je med drugim vključeval instrumente, ki so jih izdali Lehman Brothers in islandske banke, ter odvisnost od medbančnih kreditov. Navedeni dejavniki so v letih 2008 in 2009 privedli do znatnih izgub ÖVAG, zato je Avstrija leta 2009 banki odobrila pomoč.

(14)

ÖVAG je leta 2009 že začela prestrukturiranje, s katerim naj bi med drugim opustila dejavnosti, ki so bile glavni vir njenih težav. Kljub temu pa so leta 2011 na banko znova negativno vplivala nekatera tveganja, ki so izvirala iz preostanka portfelja. Ta tveganja so zlasti vključevala:

(15)

Avstrija je zaradi posledic izgub, navedenih v uvodni izjavi 14, drugič odobrila pomoč ÖVAG, kot je bilo 27. februarja 2012 dogovorjeno s prvotnimi delničarji. Poleg tega je ÖVAG pregledala svoj prvotni načrt prestrukturiranja in se odločila za bolj temeljito prestrukturiranje.

(16)

Likvidnostni in kapitalski položaj ÖVAG je bil leta 2009 okrepljen na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju, in sicer z dokapitalizacijo v višini 1 milijarde EUR in državnim jamstvom za dolžniške instrumente v višini 3 milijard EUR. Delež temeljnega kapitala ÖVAG se je konec leta 2009 zaradi dokapitalizacije povečal na 9,2 %, delež lastnega kapitala pa na 12,5 %.

(17)

Avstrija je aprila 2009 vpisala potrdila o udeležbi (Partizipationsscheine, v nadaljnjem besedilu: PS) ÖVAG v višini 1 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija leta 2009). Država s tem instrumentom ne dobi glasovalnih pravic, temveč prednostni kupon in možnost zamenjave. Instrument je trajen in se šteje za navaden lastniški temeljni kapital.

(18)

Kot je določeno v avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju, imajo potrdila PS prednostni kupon v višini 9,3 % na leto. Kupon se v šestem in sedmem polnem poslovnem letu po vpisu instrumentov vsako leto poveča za 50 bazičnih točk, v osmem letu za 75 bazičnih točk, od devetega poslovnega leta pa za 100 bazičnih točk, vendar največ do 12-mesečne obrestne mere EURIBOR plus 1 000 bazičnih točk na leto. Plačilo kupona je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček, in od odločitve ÖVAG o razdelitvi tega dobička. Kuponi, ki niso izplačani v enem letu, se ne prenesejo v naslednje leto. Potrdila PS absorbirajo izgube v sorazmerju s skupnim kapitalom, ki je na voljo za absorpcijo izgub.

(19)

Banka ima pravico, da kadar koli izplača vsa potrdila PS ali tranše potrdil. Izplačilna vrednost v prvih desetih poslovnih letih od vpisa znaša 100 % nominalne vrednosti potrdil o udeležbi, nato pa 150 % (12).

(20)

Država ima pravico, da potrdila PS zamenja za navadne delnice ÖVAG. Čeprav je takšna zamenjava do 1. januarja 2019 možna le po dogovoru z banko, soglasje banke za zamenjavo ni potrebno v naslednjih primerih:

(21)

ÖVAG je izkoristila državna jamstva na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju in leta 2009 izdala za 3 milijarde EUR obveznic z državnim jamstvom.

Preglednica 1

Dolžniški instrumenti ÖVAG z državnim jamstvom, ki so bili izdani leta 2009

(22)

Obseg izgub, ki jih je ÖVAG izkazala leta 2011, bo privedel do nadaljnjih ukrepov državne pomoči, ki vključujejo državni kapitalski vložek v višini 250 milijonov EUR v obliki navadnih delnic (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija leta 2012) in jamstvo za sredstva z učinkom povečanja kapitala za 100 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za sredstva).

(23)

Povečanje kapitala se bo izvedlo v dveh korakih. Najprej se bo kapital banke zmanjšal za 70 %, da se pokrijejo nakopičene izgube. To zmanjšanje kapitala sorazmerno zmanjša tudi potrdila PS, ki jih je Avstrija vpisala leta 2009. ÖVAG bo v drugem koraku dobila svež kapital v višini 484 milijonov EUR. Od tega bo 250 milijonov EUR vpisala Avstrija, preostalo pa Volksbanken. Avstrija in Volksbanken bosta delnice vpisali po ceni 2 181 EUR za delnico. Država bo tako pridobila 43,4-odstotni delež banke in postala drugi največji delničar za Volksbanken (50,2 %). Deleži ostalih delničarjev, ki ne sodelujejo pri kapitalskem vložku, se bodo zmanjšali: DZ-Bank 3,8 %, ERGO 1,5 %, RZB 0,9 %, v prostem obtoku 0,1 %.

(24)

Avstrija bo poleg kapitalskega vložka v višini 250 milijonov EUR zagotovila jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki bo povečalo kapital ÖVAG za enak znesek in bo povrnjeno po 10-odstotni letni stopnji (tj. enako kot kapitalski vložek). Cilj jamstva za sredstva je zmanjšati potrebe banke po rezervacijah ali odpisih in zaščititi njeno kapitalsko osnovo. Ukrep se razlikuje od standardnih ukrepov za oslabljena sredstva, saj bo jamstvo strukturirano tako, da bo vplivalo na sredstva za izgube pri posojilih, ki jih je banka že rezervirala za pričakovane izgube zavarovanih sredstev. Jamstvo bo torej namenjeno pokritju že nastalih (knjigovodsko izkazanih) izgub.

(25)

ÖVAG bo lahko črpala iz jamstva in zahtevala povračilo od države (garant), če dokaže, da dolga ni mogoče izterjati ali da je dolžnik začel uradni postopek zaradi insolventnosti, in le če je povračilo potrebno za zagotovitev, da količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (13) (v nadaljnjem besedilu: CET1) skupine ÖVAG (14) do 31. decembra 2015 ne pade pod 11 %. Navedeni prag CET1 se zniža na 10 %, če ÖVAG do navedenega datuma proda vse svoje delnice v Volksbank Romania S.A (v nadaljnjem besedilu: VBRO) ali VB Leasing International Holding GmbH (v nadaljnjem besedilu: VBLI).

(26)

Povračilo na podlagi jamstva pred 31. decembrom 2015 ni dovoljeno. Dohodna plačila v zvezi z zavarovanimi sredstvi se bodo odštela od vsakega zahtevka, ki ga lahko ima banka do države, če ta plačila presegajo neoslabljeno in nezajamčeno vrednost sredstva.

(27)

Plačilne obveznosti države, ki nastanejo zaradi unovčitve jamstva, bodo odložene do 31. julija 2016 brez zaračunavanja obresti na preloženo plačilo. Banka mora državi vrniti vse črpane zneske takoj, ko bo njeno finančno stanje to dopuščalo.

(28)

Jamstvo bo povrnjeno po letni premiji 10 % (15) na skupni odobren znesek med 30. septembrom 2012 in 1. januarjem 2016. Pri unovčenih zneskih bo nadomestilo zamenjala letna premija v višini 10 %, ki se bo plačevala od trenutka unovčitve zneskov do trenutka, ko bo unovčeni znesek v celoti povrnjen državi. Zadnjenavedeno nadomestilo je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček in ali dosega 10-odstotni količnik CET1, in ni kumulativno.

(29)

Odgovornost države na podlagi navedenega jamstva poteče 1. januarja 2016, pri čemer so izključeni zahtevki, predloženi pred navedenim datumom.

(30)

ÖVAG se bo glede na novi načrt prestrukturiranja bolj tesno povezala z Volksbanken. Med ÖVAG in Volksbanken bo vzpostavljen sistem skupne odgovornosti (v nadaljnjem besedilu: Verbundmodell). Poslovanje ÖVAG bo omejeno na funkcije osrednje institucije sektorja Volksbanken. Osredotočila se bo na opravljanje storitev za Volksbanken, pri čemer bo združevala likvidnost, pomagala pri zagotavljanju večjih posojil in ponujala zakladne produkte Volksbanken in njihovim strankam. S tem se bosta njena bilančna vsota in zapletenost njenega poslovnega modela bistveno zmanjšali. Dejavnosti, ki so banki povzročile težave ali ki ne spadajo v obseg dejavnosti osrednje institucije Volksbanken, so v postopku likvidacije ali pa bodo odprodane. Te dejavnosti bo banka združila v notranjem stranskem segmentu.

(31)

Bilančna vsota se bo z 91 milijard EUR, kolikor je znašala konec septembra 2008 (16), zmanjšala na 19 milijard EUR leta 2017, od tega pa bo [12–15] (17) milijard EUR namenjenih novi osrednji dejavnosti (preostanek pa stranskim dejavnostim, ki so v postopku likvidacije). Tveganju prilagojena aktiva (v nadaljnjem besedilu: RWA) se bo po osnovnem scenariju s 35,2 milijarde EUR leta 2008 zmanjšala na [9–12] milijard EUR leta 2017 (17).

(32)

„Verbundmodell“ je sistem skupne odgovornosti z dobro reguliranim prenosom likvidnosti med člani (v nadaljnjem besedilu: Liquiditätsverbund), ki vključuje skupno finančno zaščito upnikov vseh članov (v nadaljnjem besedilu: Haftungsverbund). Hkrati „Verbundmodell“ omogoča ohranitev pravne neodvisnosti povezanih bank, poleg tega pa članom omogoča uporabo skupne organizacijske infrastrukture „omrežja“.

(33)

ÖVAG mora v navedenem okviru kot osrednja institucija zagotoviti in nadzorovati solventnost in likvidnost zadružnih bank, ki so del skupine „Verbund“, na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov. Poleg tega je ÖVAG med drugim odgovorna za zastopanje interesov skupine kot celote, za odnose z javnostmi na ravni skupine in za podporo pri nekaterih zalednih funkcijah, kot so na primer transakcije z vrednostnimi papirji, logistika ter določanje standardov skupine za skladnost in preprečevanje pranja denarja. Banki bodo dodeljene tudi dodatne funkcije (v nadaljnjem besedilu: Verbundfunktionen), ki se z ureditvenega vidika zdijo potrebne za skupino kot celoto ali pa se zdijo potrebne zaradi učinkovitosti. Vključujejo zlasti odgovornost za skladnost s tistimi zakonskimi zahtevami, ki jih je treba upoštevati kolektivno (na primer solventnost, likvidnost, ustreznost notranjega kapitala za „Verbund“, notranja revizija). Poleg tega vključujejo zagotavljanje podpore pri prodaji in trženju (prilagojenih) produktov.

(34)

Sistem skupne odgovornosti v skladu z avstrijskim Zakonom o bančništvu (18) pomeni, da ÖVAG v svoji vlogi osrednje institucije prevzema odgovornost za vse obveznosti skupine „Verbund“, medtem ko je odgovornost posameznih zadružnih bank za „Verbund“ omejena na tisti del njihovih lastnih sredstev, ki presega zakonsko določeni minimum, potreben za pokritje njihove tveganju prilagojene aktive. Navedeni „presežni kapital“ vseh zadružnih bank skupine „Verbund“ je 31. decembra 2011 znašal [450–500] milijonov EUR, če ga izračunamo na podlagi 8-odstotnega količnika CET1, oziroma [600–650] milijonov EUR, če ga izračunamo na podlagi 7-odstotnega količnika CET1.

(35)

Druga pomembna značilnost sistema „Verbundmodell“ je sodelovanje pri zagotavljanju likvidnosti. Sodelovanje pri zagotavljanju likvidnosti v skladu s predpisi avstrijskega prava med drugim pomeni, da morajo zadružne banke 14 % svojih vlog hraniti pri ÖVAG kot minimalno rezervo. Poleg tega lahko ÖVAG zbira zavarovanja s premoženjem, s katerimi razpolagajo Volksbanken (hipotekarna posojila), in jih nato uporabi za financiranje s kritimi obveznicami. Trenutno imajo zadružne banke [2,5–5] milijard EUR sredstev, ki jih je mogoče uporabiti kot takšno zavarovanje. Drug pomemben element za zagotovitev stabilnega likvidnostnega položaja ÖVAG je bil prenos spletne bančne platforme Livebank z ene od lokalnih Volksbanken na ÖVAG leta 2011. To bo ÖVAG po eni strani zagotovilo neposreden dostop do vlog na drobno in tako zmanjšalo njeno odvisnost od medbančnih kreditov, kar je bil eden od razlogov za težave ÖVAG. Po drugi strani pa bo sektorju Volksbanken zagotovilo podobo centraliziranega spletnega bančništva, ki je skladno s sistemom „Verbundmodell“.

(36)

Osrednji segment je sestavljen iz treh oddelkov: Kredit / Izdajanje vrednostnih papirjev, Finančni trgi in Bančna knjiga / Druge dejavnosti. ÖVAG pričakuje, da bodo skupna sredstva osrednjega segmenta leta 2017 znašala [12–15] milijard EUR (konec leta 2012 so znašala 16,8 milijarde EUR), tveganju prilagojena aktiva pa [4–6] milijard EUR do konca leta 2017.

(37)

Oddelek Kredit/Izdajanje vrednostnih papirjev sestavljajo tri enote: Credit Verbundbank, VB Factoring in Product Leasing (v nadaljnjem besedilu: Mobilienleasing) Austria (v nadaljnjem besedilu: VBLF). ÖVAG šteje te dejavnosti za del svoje osrednje dejavnosti poslovanja z zadružnimi bankami. Navedene poslovne dejavnosti so osredotočene na Avstrijo.

(38)

Credit Verbundbank zajema poslovanje z Verbundbanken na področju kreditov in sindiciranih posojil (19). Storitve, ki jih zagotavljata hčerinski družbi VB Factoring in VBLF, se prav tako štejejo za osrednje funkcije za „Verbund“. VBLF je ena od glavnih ponudnic storitev lizinga za avtomobile, tovorna vozila in pisarniško avtomatizacijo v Avstriji. VBLF je zaradi medsebojne povezanosti z zadružnimi bankami del prihodnje poslovne strategije ÖVAG. VB Factoring, ki je hčerinska družba v popolni lasti ÖVAG, zagotavlja storitve za velik del faktoring dejavnosti, ki jih opravljajo zadružne banke.

(39)

Oddelek Finančni trgi zajema zlasti enote Zakladnica skupine, Naložbe Volksbank, Immo KAG in Spletno bančništvo (Livebank). Ta oddelek je odgovoren za upravljanje kratko- in dolgoročne likvidnosti, trgovanje z vrednostnimi papirji in trgovanje s tujimi valutami, pa tudi za nadzor likvidnosti in tveganj v zvezi s tržnimi cenami. Poleg tega je ponudnik produktov za zadružne banke ter domače in tuje institucionalne stranke.

(40)

Oddelek Bančna knjiga/Druge dejavnosti je sestavljen iz enot Kapitalski trgi ter Upravljanje sredstev in obveznosti. Poleg tega so bile navedenemu segmentu dodeljene dejavnosti družbe VB Services für Banken GesmbH (ki je zunanji ponudnik storitev) in dejavnosti različnih holdinških družb.

(41)

Stranski segment zajema vse deleže in nekdanja poslovna področja, ki niso več del osrednje dejavnosti ÖVAG. Skupna sredstva tega segmenta so leta 2012 znašala 11,7 milijarde EUR (RWA: 11,0 milijard EUR), leta 2017 pa bodo znašala [3–5] milijard EUR (RWA: [3–5] milijard EUR). ÖVAG pričakuje, da bo tveganju prilagojeno aktivo navedenega segmenta zmanjšala na manj kot 1 milijardo EUR do leta 2026. Portfelji, dodeljeni navedenemu segmentu, so v postopku likvidacije ali pa bodo odprodani.

(42)

Del stranskega segmenta, ki je v postopku likvidacije, vključuje zlasti portfelj poslovnih financ, ki zajema velik del sedanjih dejavnosti kreditiranja podjetij v državah SVE, celotne oddelke Financiranje z vzvodom v Avstriji in državah SVE ter poslovni področji Financiranje mednarodnih projektov in Korporativno bančništvo, če zadnje navedeno ni povezano z izdajanjem vrednostnih papirjev zadružnim bankam. Podružnica v Frankfurtu ne bo več del osrednjega portfelja ÖVAG. Poleg tega je celoten nepremičninski portfelj v postopku likvidacije in ne bo več del poslovnega modela banke. Nepremičninski portfelj družbe za upravljanje sredstev Europolis, ki je delovala na področju nepremičnin, so prodali že leta 2010.

(43)

Drug del navedenega segmenta je lizing hčerinska družba VBLI v 50-odstotni lasti ÖVAG (20). Skupina VBLI opravlja lizinške posle v osmih državah SVE in jugovzhodne Evrope. Ima tudi približno 8-odstotni manjšinski delež v lizing družbi na Madžarskem, katere največji delničar je VR-Leasing. Poslovanje VBLI je dopolnjevalo mednarodno kreditno poslovanje VBI. Banka namerava zaradi opustitve mednarodnih bančnih dejavnosti prodati svoj delež v VBLI do 31. decembra [2013–2017]. Da bi ÖVAG olajšala prodajo, je svoj delež v računovodskih izkazih v skladu z MSRP že zmanjšala za [30–60] % na [50–70] milijonov EUR. Če se prodaja VBLI do konca leta 2014 ne zdi uresničljiva, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], družba pa bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo (21).

(44)

Naslednji del stranskega segmenta je VBRO, ki je bila izključena iz prodaje VBI leta 2010. Glede na njena skupna sredstva je VBRO sedma največja banka v Romuniji. Poslovanje banke na romunskem trgu je močno osredotočeno na hipotekarne kredite za posameznike in manjša podjetja, večinoma v tujih valutah. ÖVAG trenutno izvaja prestrukturiranje VBRO. Podružnična struktura je bila leta 2011 preoblikovana, zato se je število podružnic znatno zmanjšalo. Število zaposlenih v mreži podružnic se je zmanjšalo za 25 %. V sedanjem okolju so pridobivanje vlog in storitve na področju plačilnih transakcij prednostne naloge, novi posojilni posli pa so se močno zmanjšali. Cilj nove poslovne strategije je razvoj VBRO v univerzalno banko z bolj uravnoteženo ponudbo produktov in zmanjšanje razmeroma velikega deleža hipotekarnih posojil v tujih valutah. Predvideno je zmanjšanje odvisnosti VBRO od sredstev delničarjev in izboljšanje razmerja med posojili in vlogami. Načrt vključuje tudi trdno strategijo za reševanje problematike nedonosnih posojil. Čeprav VBRO načrtuje, da bo dosegala pozitivne rezultate v celotnem obdobju prestrukturiranja, so v načrtu prestrukturiranja previdneje predvideni nevtralni rezultati. ÖVAG namerava odprodati VBRO do konca leta [2013–2017]. Da bi ÖVAG olajšala prodajo, je svoj delež v računovodskih izkazih v skladu z MSRP že zmanjšala na [0–50] EUR. Če se prodaja VBLI do konca leta [2013–2017] ne zdi uresničljiva, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], VBRO pa bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo (22). Namesto tega lahko banka posamezne dele VBRO proda do 31. decembra [2013–2017], preostale portfelje pa likvidira v skladu z veljavno zakonodajo (23).

(45)

Nazadnje, bančne dejavnosti na Malti bodo prav tako odprodane do konca leta [2013–2017]. Če do konca leta [2013–2017] ne bodo odprodane, se bodo vsi novi posli končali pred 31. decembrom [2013–2017], dejavnosti pa bodo likvidirane v skladu z veljavno zakonodajo (24). Tudi delež v RZB bo odprodan najpozneje do konca leta [2013–2017]. Če delež v RZB ne bo odprodan do navedenega datuma, bo ustrezno pooblaščeni odsvojitveni fiduciar prevzel vodenje postopka prodaje (25).

(46)

ÖVAG je posredovala informacije v zvezi s svojim likvidnostnim položajem maja 2012 in predstavila ukrepe, ki obravnavajo sedanje in prihodnje potrebe po financiranju.

(47)

V zvezi s svojo nekdanjo odvisnostjo od nezavarovanih medbančnih kreditov trdi, da je bila ta posledica močne odvisnosti hčerinskih družb od sredstev, ki jih je zagotovila. Ta težava je bila nekako že odpravljena s prodajo VBI leta 2011 (s tem so se potrebe po financiranju zmanjšale za 1,1 milijarde EUR). Poleg tega bosta prestrukturiranje VBRO in poznejša prodaja skupaj z odprodajo VBLI sprostila nadaljnje 2,4 milijarde EUR likvidnosti.

(48)

Banka je dokazala, da je izvedla ukrepe, ki ji omogočajo dostop do dodatnih virov financiranja ali zmanjšujejo njene potrebe po likvidnih sredstvih. ÖVAG je s prevzemom spletne banke Livebank (od ene od Volksbanken) dobila dostop do 470 milijonov EUR sredstev prebivalstva, s čimer se je zmanjšala njena nekdanja odvisnost od medbančnih kreditov. Ukrepi, h katerim so se zavezali manjšinski delničarji (26), naj bi zmanjšali potrebe po financiranju. Nazadnje, vzpostavitev sistema „Verbundmodell“ skupaj z regionalnimi Volksbanken banki ÖVAG omogoča, da zmanjša svoje potrebe po financiranju za 2,7 milijarde EUR (27). Poleg tega bo lahko uporabila nekaj sredstev, ki so v lasti pridruženih Volksbanken, kot zavarovanje za krite obveznice, če bo to potrebno (trenutno [2–4] milijarde EUR).

(49)

DZ Bank, Ergo in RZB niso sodelovale pri kapitalskem vložku, temveč so se zavezale, da bodo prispevale k reševanju in prestrukturiranju ÖVAG na naslednji način:

(50)

Vsi glavni delničarji (28) so udeleženi pri preteklih izgubah z zmanjšanjem kapitala za 70 %. Poleg tega so se deleži delničarjev v zadnji dokapitalizaciji bistveno zmanjšali (29). Volksbanken so prispevale tudi k nedavnemu povečanju kapitala, in sicer s svežim kapitalom v višini 230 milijonov EUR.

(51)

Da bi banka zagotovila sodelovanje svojih lastnikov pri vzpostavitvi ustrezne kapitalske osnove v obdobju prestrukturiranja, bo zadržala dividende in ne bo izplačevala kuponov za hibridni kapital, če teh ni zakonsko obvezana izplačati. To bo dopolnila s strogimi omejitvami dividend, ki jih lahko zadružne banke izplačajo v obdobju prestrukturiranja, kar bo pospešilo pridobivanje kapitala v skupini „Verbund“.

(52)

ÖVAG je posredovala informacije o postopku odkupovanja v zvezi s hibridnimi instrumenti v skupni vrednosti 300 milijonov EUR, ki sta jih izdali dve hčerinski družbi ÖVAG. ÖVAG se je med majem in julijem 2012 ponudila, da od vlagateljev odkupi navedene instrumente po ceni, ki znaša približno 40 % njihove nominalne vrednosti. Predlagana odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov, povečane za premijo do 10 odstotnih točk, ki je bila dodana, da vlagatelje spodbudi k sodelovanju pri odkupu. Posel je bil poravnan sredi julija 2012. S tem je bilo odkupljenih skoraj 80 % nominalne vrednosti instrumentov, po odbitku 129,9 milijona EUR stroškov posla pa je ÖVAG izkazala tudi dobiček.

(53)

Avstrija je predložila podroben poslovni načrt za ÖVAG za obdobje 2012–2017. Načrt vključuje osnovni scenarij in scenarij izjemnih situacij, njegov cilj pa je prikazati zmožnost ÖVAG, da ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje.

(54)

Novi načrt prestrukturiranja temelji na predpostavkah glede razvoja euroobmočja, rasti BDP ter sprememb kratko- in srednjeročnih obrestnih mer, ki so večinoma v skladu s pričakovanji pomembnih akterjev na trgu in mednarodnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad (MDS). Predpostavke vključujejo tudi inflacijo v euroobmočju, cene nafte ter menjalna tečaja EUR/USD in EUR/CHF. Načrt predvideva zmerno rast BDP od leta 2013.

(55)

Kot je prikazano v preglednici 2, se v osnovnem scenariju pričakuje, da bo ÖVAG nenehno izboljševala svoje rezultate do leta 2016.

Preglednica 2

Najpomembnejši finančni podatki za ÖVAG – osnovni scenarij (v milijonih EUR oziroma %)

(56)

Donosnost lastniškega kapitala banke se bo v obdobju prestrukturiranja povečala na raven 8,0 % po obdavčitvi. Banka trdi, da je 8-odstotna donosnost po obdavčitvi zadostno in tržno usmerjeno nadomestilo za kapital glede na poslovni model osrednje banke s profilom nizkega tveganja. Poudariti je treba, da banka ne sodeluje pri takšnih spremenljivih dejavnostih, kot so investicijsko bančništvo ali trgovanje za lastni račun, temveč se osredotoča na svojo vlogo osrednje institucije lokalnih zadružnih bank.

(57)

ÖVAG je predložila scenarij izjemnih situacij na ravni skupine, ki temelji na manj ugodnih tržnih predpostavkah. V njem se med drugim predpostavljajo nadaljnja rast vrednosti dolarja v primerjavi z eurom in znižanje vrednosti romunskega leja v primerjavi z eurom, počasnejše zvišanje obrestnih mer, kot je pričakovano v osnovnem scenariju, nadaljnje poslabšanje nekaterih bonitetnih ocen in zmanjšanje gospodarske rasti v euroobmočju. Po ocenah banke bi lahko navedeni dogodki skupaj povzročili dodatno porabo kapitala v višini do [600–650] milijonov EUR in zmanjšanje količnika CET 1 ÖVAG za skupno tveganje na [6,0–7,0] % v letu 2017.

Preglednica 3

Najpomembnejši finančni podatki za ÖVAG – scenarij izjemnih situacij (v milijonih EUR oziroma %)

(58)

Poleg tega je banka predložila scenarije občutljivosti, ki jih je pripravil zunanji svetovalec in v katerih se predpostavljajo naslednji dodatni neugodni dogodki: zapoznela prodaja VBRO po […] ceni […] milijonov EUR in zvišanje stroškov njenega refinanciranja; nezmožnost odprodaje VBLI; slabša kakovost sredstev v stranskem segmentu (povečanje RWA za 20 %, povečanje rezervacij za tveganja za 50 % in oslabitev naložb v višini 100 milijonov EUR); povečanje RWA v osrednjem segmentu za 10 %; brez povečanja dobička v letih 2016 in 2017.

(59)

Svetovalec je ugotovil, da bi imela ÖVAG leta 2017/2018 kapitalski primanjkljaj v višini 195 milijonov EUR (32), če bi se vsi navedeni neugodni pogoji uresničili, vendar bi ga bilo mogoče leta 2017/2018 pokriti z regulativnim presežnim kapitalom zadružnih bank (tj. „Haftungsverbund“) v višini [650–750] milijonov EUR. Tako bi lahko banka na splošno preživela takšen neugoden scenarij.

(60)

Glede na finančne napovedi ÖVAG se bodo njeni upravni stroški znižali s 166 milijonov EUR leta 2012 na 105,5 milijona EUR leta 2017, kar pomeni znižanje za 36 %. Vendar poleg ukrepov za optimizacijo stroškov (kot so zaprtje podružnice v Frankfurtu in predstavništev IK v državah SVE; sinergije, ki so posledica združitve ÖVAG in IK; zmanjšanje števila zaposlenih ter znižanje stroškov uporabe stavb in svetovanja; uporaba zunanje informacijske infrastrukture) ta vpliv vključuje tudi učinke odprodaj in zmanjšanja poslovanja v stranskem segmentu. Zato je banka predložila tudi informacije o pričakovanih rezultatih ukrepov za znižanje stroškov v osrednjem segmentu. V tem segmentu bi morali ukrepi za optimizacijo stroškov do konca obdobja prestrukturiranja zmanjšati letne stroške za 15 milijonov EUR, kar je približno 12 % skupnih stroškov iz leta 2012.

(61)

Kapital PS, ki ga je Avstrija odobrila leta 2009, se je leta 2012 na podlagi zmanjšanja kapitala zmanjšal na 300 milijonov EUR. Banka namerava 50 % navedenega zneska odkupiti leta 2017, preostalih 50 % pa na začetku leta 2018. Volksbanken bodo ÖVAG zagotovile ustrezna sredstva, če se to izkaže kot potrebno za izvedbo izplačila.

(62)

Komisija opozarja, da je začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe glede združljivosti pomoči za prestrukturiranje ÖVAG z notranjim trgom, ker je imela na podlagi prvotnega načrta prestrukturiranja resne dvome o tem, ali bo ÖVAG lahko ponovno vzpostavila svojo dolgoročno uspešno poslovanje (33). Poleg tega je izrazila tudi dvome o tem, ali je bila zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena in ali je bilo izkrivljanje konkurence dovolj omejeno (34).

(63)

Avstrija poudarja, da je ÖVAG sistemsko pomembna banka in da bi imela njena insolventnost hude negativne posledice za avstrijski bančni sistem in avstrijsko realno gospodarstvo. To oceno je v svojem pismu potrdila avstrijska centralna banka Österreichische Nationalbank.

(64)

Avstrija ne zanika, da imajo ukrepi, opisani v oddelku 2.2, značaj pomoči.

(65)

Avstrija poudarja, da so bili ukrepi, opisani v oddelku 2.2.1, odobreni v skladu s sprejetim avstrijskim programom pomoči bančnemu sektorju. Trdi, da ÖVAG v času dokapitalizacije ni bila banka v težavah v smislu sporočila o dokapitalizaciji. Kljub temu se je strinjala, da bo predložila načrt prestrukturiranja banke.

(66)

Poleg tega Avstrija ne zanika, da sta drugi ukrep dokapitalizacije, ki je bil sprejet 27. februarja 2012, in jamstvo za sredstva (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz leta 2012) državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Vendar meni, da sta združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, saj sta potrebna za odpravo resnih motenj v gospodarstvu države članice in skladna z zadevnimi sporočili Komisije.

(67)

Avstrija je zagotovila informacije in primerljive tržne podatke, na podlagi katerih trdi, da so ukrepi iz leta 2012 v skladu z zahtevami sporočila o dokapitalizaciji in Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (35) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o podaljšanju 2011).

(68)

V zvezi z ukrepom dokapitalizacije iz leta 2012 je bila vrednost ÖVAG (banka, ki ne kotira na borzi) pred dokapitalizacijo leta 2012 ocenjena na podlagi ustreznega tržnega pristopa za vrednotenje, ki pomeni pristop primerljive skupine glede razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B). Avstrija je na podlagi razpoložljivih tržnih podatkov za ustrezno primerljivo skupino (36) določila večkratni P/B, pri čemer je bila vrednost družbe ocenjena na [270–300] do [320–360] milijonov EUR. Če bi se upoštevala dokapitalizacija, ki bi jo izvedle Volksbanken, bi vrednost družbe znašala med [500–530] in [550–580] milijonov EUR, cena za delnico pa znašala [3–4] EUR. Ker je Avstrija delnice vpisala po ceni 2,2 EUR, dejanski odbitek znaša [35–45 %]. Avstrija meni, da uporaba tega odbitka izpolnjuje zahteve iz točke 8 sporočila o podaljšanju 2011, ki določa, da bi bilo treba državne kapitalske vložke vpisati z dovolj velikim odbitkom, prilagojenim za učinek slabitve.

(69)

Avstrija v zvezi z jamstvom za sredstva trdi, da je to ukrep, namenjen zgolj povečanju kapitala ÖVAG za 100 milijonov EUR. Ker je jamstvo primerljivo z dokapitalizacijo in se povrne po stopnji 10 % na leto, je skladno s sporočilom o dokapitalizaciji.

(70)

Po mnenju Avstrije načrt prestrukturiranja zagotavlja, da bo dolgoročno uspešno poslovanje ÖVAG znova vzpostavljeno, da bo ÖVAG ustrezno prispevala k stroškom prestrukturiranja ter da bo izkrivljanje konkurence omejeno z znatnimi strukturnimi ukrepi in ukrepi v zvezi z ravnanjem.

(71)

Avstrija je predvidela številne zaveze, ki so navedene v Prilogi in so sestavni del tega sklepa. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bodo imenovali skrbnika spremljanja. Skrbnik spremljanja bo svoje naloge opravljal celotno obdobje prestrukturiranja, ki traja do leta 2017. Zaveze vključujejo več omejitev za ÖVAG v zvezi z ravnanjem, kot so prepovedi glede izplačevanja dividend in kuponov (37), prepoved oglaševanja prejete državne pomoči in prepoved določanja cen za spletno platformo „Livebank“ (38), prepoved prevzemov (39) ter zaveza banke, da bo ocenila prejemke članov odbora, da bi oblikovala strukturo spodbujanja za trajnostni razvoj (40). Poleg tega zaveze vključujejo obveznosti odprodaje VBLI do leta [2013–2017], odprodaje VBRO in bančnih dejavnosti na Malti do leta [2013–2017] ter odprodaje deleža v RZB do leta [2013–2017] (41).

(72)

Kot je določeno v členu 107(1) Pogodbe, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(73)

Da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep mora financirati država ali se mora financirati iz državnih sredstev; dajati mora prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in ukrep lahko vpliva na trgovino med državami članicami.

(74)

Komisija opozarja, da je v sklepih o avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju že ugotovila, da likvidnostna jamstva in kapitalski vložki, ki so bili leta 2009 dodeljeni na podlagi programa, pomenijo državno pomoč. Avstrija navedeni opredelitvi ne nasprotuje.

(75)

Poleg tega Komisija v zvezi z ukrepi pomoči, ki so bili sprejeti 27. februarja 2012, meni, da so pogoji iz uvodne izjave 73 za dokapitalizacijo v višini 250 milijonov EUR in jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR prav tako izpolnjeni.

(76)

Ukrepe iz leta 2012 je dodelila Avstrija in jih je zato mogoče neposredno pripisati državi. Komisija zato sklepa, da izhajajo iz državnih sredstev.

(77)

Ukrepi iz leta 2012 ÖVAG omogočajo pridobitev kapitala (in jamstvo za sredstva banki dejansko zagotavlja kapital) v finančnih in gospodarskih kriznih razmerah, v katerih sama takšnega kapitala pod enakimi pogoji ne bi mogla najti na trgu. Po ugotovitvah Komisije so se manjšinski delničarji ÖVAG (ERGO Group, RZB in DZ Bank) odločili, da ne bodo sodelovali pri dokapitalizaciji ÖVAG. Volksbanken so sodelovale pri povečanju kapitala. Vendar so kot obstoječi večinski delničarji in glede na tesno poslovno povezanost z ÖVAG vlagale na podlagi drugačnih premislekov kot država. Insolventnost ÖVAG bi resnično imela hude posledice za Volksbanken, kar bi lahko ogrozilo njihovo lastno preživetje. Zato so sodelovale pri reševanju ÖVAG, da bi si zagotovile poslovno prihodnost. Ukrepe iz leta 2012 je torej treba razumeti kot zagotavljanje prednosti ÖVAG. Poleg tega je ta prednost selektivna, saj prinaša ugodnosti samo eni banki.

(78)

Glede na to, da je ÖVAG dejavna v finančnem sektorju, ki je odprt hudi mednarodni konkurenci, bi lahko kakršna koli prednost zaradi dajanja državnih sredstev banki vplivala na trgovino znotraj Unije in izkrivljala konkurenco. Navedeni ukrepi so torej državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Avstrija tudi tej opredelitvi ne nasprotuje.

(79)

Ukrepi v zvezi s kapitalom iz let 2009 in 2012 skupaj znašajo 1 350 milijonov EUR, kar je 3,8 % RWA banke ob konca leta 2008 (35,2 milijarde EUR). Poleg tega je banka od Avstrije dobila 3,0 milijarde EUR jamstev.

(80)

Državna pomoč se lahko na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe šteje za združljivo z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo teh motenj. Ocena je bila potrjena v sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu Komisije – Dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (42) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju). Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe izpolnjeni glede na ponovitev napetosti na finančnih trgih. Komisija je decembra 2011 potrdila navedeno stališče s sprejetjem sporočila o podaljšanju 2011, ki podaljšuje uporabo pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v prid bankam v okviru finančne krize.

(81)

Komisija je v zvezi z avstrijskim gospodarstvom v svoji odobritvi avstrijskega programa (43) in odobritvi ukrepov državne pomoči, ki jih je Avstrija dodelila posameznim bankam (44), potrdila, da obstaja nevarnost za resne motnje v avstrijskem gospodarstvu in da je državna podpora bankam primerna za odpravo teh motenj. Zato mora biti člen 107(3)(b) Pogodbe pravna podlaga za oceno ukrepov pomoči (45).

(82)

Združljivost ukrepov dokapitalizacije, zlasti v zvezi z njihovim nadomestilom, bi bilo treba najprej oceniti na podlagi sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju 2011.

(83)

V zvezi s kapitalom PS, ki je bil dodeljen leta 2009, lahko omenimo, da je bil dodeljen v skladu s pogoji, določenimi v odobrenem avstrijskem programu pomoči bančnemu sektorju za tovrstne instrumente. Komisija poleg tega ugotavlja, da enako velja za jamstva za refinanciranje, ki so bila takrat dodeljena (46).

(84)

V zvezi s kapitalskim vložkom iz leta 2012 morajo biti povečanja kapitala za banke, ki ne kotirajo na borzi (kot je ÖVAG), če zaznavna tržna cena ni na voljo, v skladu s prilogama k sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o podaljšanju 2011 ocenjena na podlagi ustreznega tržnega pristopa za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine za uporabo razmerja med ceno in dobičkom delnice (P/E) ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja).

(85)

Komisija ugotavlja, da je Avstrija predložila izračune, ki temeljijo na pristopu za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice, da bi določila vrednost ÖVAG pred dokapitalizacijo leta 2012. Sporočilo o podaljšanju 2011 izrecno omenja le pristop za uporabo razmerja med ceno in dobičkom delnice, vendar navaja tudi druge splošno sprejete metodologije vrednotenja. Komisija meni, da je izbira pristopa za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice v obravnavanem primeru utemeljena. Prvič, pristop za uporabo razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo je uveljavljena tržna metoda vrednotenja. Drugič, glede na preteklo spremenljivost rezultatov ÖVAG se ocenjevanje vrednosti banke ob upoštevanju bolj stabilne podlage šteje za pravilen pristop.

(86)

Komisija je natančno preverila primerljivo skupino, ki jo je izbrala Avstrija, in določeni razpon ustreznega večkratnega P/B ter meni, da sta sprejemljiva.

(87)

Poleg tega je Komisija ob predpostavki nižjega dela razpona vrednosti družbe ([270–300] milijonov EUR) nato preučila, ali so delničarji ÖVAG pri dokapitalizaciji pridobili ustrezen delež v banki. Če je mogoče sklepati, da je država, ki je prispevala k dokapitalizaciji banke, pridobila ustrezen delež v banki tudi ob predpostavki najnižje vrednosti družbe, je po mnenju Komisije mogoče sklepati še, da ukrepi izpolnjujejo njene zahteve, čeprav je vrednost družbe v resnici višja kot najnižja vrednost v razponu. Pred to ocene je treba upoštevati tudi dejstvo, da bi novi ponudnik kapitala dobil ustrezen odbitek.

(88)

Kapitalske vložke bi bilo treba v skladu s točkama 8 in 9 sporočila o podaljšanju 2011 vpisati z dovolj velikim odbitkom cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, ki se lahko oceni z uporabo splošno priznanih tržnih metod (TERP (47)). Ta pristop se je uporabil pri ukrepu dokapitalizacije iz leta 2012.

(89)

Komisija je v nedavni praksi odločanja določila, da je odbitek v višini vsaj 25 % sprejemljiv (48). To stopnjo je treba prilagoditi ob upoštevanju obsega ukrepov krepitve kapitala glede na obstoječi kapital banke. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je država vpisala kapital z odbitkom v višini [35–45 %] (49).

(90)

Komisija je na podlagi razpona ocenjenih vrednosti družbe izračunala teoretično lastniško strukturo ÖVAG po ukrepu dokapitalizacije leta 2012 in jo primerjala z dejansko lastniško strukturo banke, o kateri so se dogovorili zaradi navedenega ukrepa. Ugotavlja, da nova lastniška struktura ÖVAG (50), kot je bila določena po dogovoru delničarjev, državi, ki je največ prispevala k dokapitalizaciji banke, dodeli nekoliko večji delež od tistega, ki ga je Komisija določila kot potrebnega za skladnost s pravili o državni pomoči. Na podlagi tega je sklenila, da je dokapitalizacija ÖVAG leta 2012 skladna s sporočilom o dokapitalizaciji in sporočilom o podaljšanju 2011.

(91)

Komisija v zvezi s skladnostjo jamstva za sredstva ugotavlja, da ukrep služi svojemu namenu, saj ÖVAG omogoča, da razveljavi svoje že oblikovane rezervacije za izgube pri posojilih. Ukrep pravzaprav omogoča povečanje kapitalske osnove. Vendar navedeni ukrep za razliko od običajnih ukrepov za oslabljena sredstva ne vpliva na RWA banke zaradi strukture jamstva, katerega cilj je zmanjšati samo rezervacije banke za izgube pri posojilih. Poleg tega jamstvo za sredstva krije prve izgube in se zato razlikuje tudi od standardnega ukrepa za oslabljena sredstva. Poleg tega se mora biti vsak črpani znesek vrniti državi. Na podlagi tega in zaradi strukture jamstva je učinek ukrepa začasno povečanje in zaščita kapitalske osnove ÖVAG, zato je ukrep podoben kapitalskemu vložku v ÖVAG in ga je treba oceniti kot takega. Komisija zaradi vseh teh razlogov ugotavlja, da je ukrep podoben kapitalskemu vložku.

(92)

ÖVAG je prejela jamstvo za sredstva v višini 100 milijonov EUR, ki bo med 30. septembrom 2012 in 1. januarjem 2016 povrnjeno po letni premiji 10 % na skupni odobren in neunovčen znesek (zmanjšan za preklicane zneske). Pri unovčenih zneskih bo nadomestilo zamenjala letna premija v višini 10 %, ki se bo plačevala od trenutka unovčitve zneskov do trenutka, ko bo unovčeni znesek v celoti povrnjen državi. Zadnjenavedeno nadomestilo je odvisno od tega, ali banka ustvarja dobiček in ali dosega 10-odstotni količnik CET1, in ni kumulativno. Komisija ugotavlja, da sta struktura in stopnja nadomestila podobna nadomestilu, ki se praviloma zahteva za kapitalske vložke za banke v težavah v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji. Stopnja nadomestila je poleg tega skladna s točko 29 avstrijskega programa ukrepov nujne pomoči bankam v težavah (51).

(93)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja ÖVAG. Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila, ki se uporabljajo za dodeljevanje pomoči za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. Glede na sporočilo o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, privesti do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja banke, vključevati ustrezen lasten prispevek in porazdelitev bremena ter zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(94)

Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje, če pravilno izvede načrt (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju).

(95)

Glede na sporočilo o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka na podlagi lastne moči in v skladu z ustreznimi zakonskimi zahtevami sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu. Banka mora biti sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Načrt prestrukturiranja mora opredeliti vzroke za težave banke in njene slabosti ter opisati, na kakšen način bo prestrukturiranje odpravilo te težave. Uspešno prestrukturiranje vključuje zlasti opustitev vseh dejavnosti, ki bi srednjeročno zaradi strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

(96)

Avstrija je v skladu s točkami 9–11 sporočila o prestrukturiranju predložila celosten in podroben načrt prestrukturiranja, v katerem so podane popolne informacije o poslovnem modelu. V njem so opredeljeni tudi vzroki za težave banke.

(97)

ÖVAG bo v zvezi s svojim poslovnim modelom omejila obseg dejavnosti na vlogo osrednje institucije lokalnih in regionalnih Volksbanken. Povezanim Volksbanken bo zagotavljala storitve upravljanja likvidnosti in posredovanje pri dostopu do kapitalskih trgov, produkte, ki presegajo zmogljivosti Volksbanken ali njihovo strokovno znanje, ter skupne zaledne storitve, kot so nadzorovanje skladnosti, trženje in informacijska tehnologija. Zato se bo ÖVAG osredotočila na svoje statutarne dejavnosti in izkoristila svoje osrednje sposobnosti, hkrati pa se bo umaknila s tistih področij, ki so bila razlog za njene težave ali ne spadajo v področje novega poslovnega modela. ÖVAG bo zlasti opustila svoje poslovanje z nepremičninami ter dele portfelja poslovnega financiranja in naložbenega portfelja, ki niso potrebni za opravljanje vloge banke kot osrednje institucije, poleg tega pa bo odprodala vse hčerinske družbe stranskega segmenta. Komisija meni, da je novi poslovni model banke ustrezen za zagotovitev dolgoročnega uspešnega poslovanja in trajnosti.

(98)

Težave ÖVAG je mogoče pripisati predvsem naslednjim dejavnikom: njeni izpostavljenosti državam SVE prek hčerinskih družb za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki so bile združene v VBI; njenemu sodelovanju na področju javnih financ in financiranja infrastruktur; njenemu poslovanju z nepremičninami in delom njenega poslovnega portfelja; njenemu naložbenemu portfelju in njeni odvisnosti od medbančnih kreditov.

(99)

Komisija pozdravlja dejstvo, da je ÖVAG že leta 2011 prodala vse hčerinske družbe VBI razen ene (VBRO). Opozarja, da je morala zaradi neuspešnega poskusa odprodaje VBRO in obsega izgub, ki jih je ta ustvarila leta 2011, v odločitvi o sprožitvi postopka izraziti dvome o tem, ali bo lahko banka s prvotnim načrtom prestrukturiranja rešila svoje težave. Komisija ugotavlja, da so v novem načrtu prestrukturiranja opredeljeni vzroki za težave VBRO in da jih načrt namerava odpraviti s prestrukturiranjem VBRO, in to tako, da hčerinska družba v prihodnosti ne bo negativno vplivala na donosnost ÖVAG in da bo postala privlačnejša za potencialnega vlagatelja (52). V zvezi s tem ugotavlja, da VBRO glede na načrt prestrukturiranja v prihodnjih letih načrtuje doseči pozitivne rezultate. Poleg tega je ÖVAG vrednost VBRO v svojih izkazih zmanjšala na [0–50], da bi olajšala prodajo. Tako banki ne grozijo več morebitne izgube, če ne bo mogla doseči visoke prodajne cene VBRO. ÖVAG in Avstrija sta se zavezali, da VBRO ne bo več sklepala novih poslov in bo likvidirana v skladu z veljavno zakonodajo, če je ne bodo prodali do konca leta [2013–2017]. (Namesto tega lahko banka posamezne dele VBRO proda do 31. decembra [2013–2017], preostale portfelje pa likvidira v skladu z veljavno zakonodajo.) Komisija je na podlagi tega prepričana, da so se tveganja, ki izvirajo iz VBRO, že zmanjšala in da jih bodo odpravili v predvidljivem časovnem okviru. V zvezi s tem ugotavlja, da je VBRO zmanjšala število podružnic in zaposlenih ter svoje posojilne posle.

(100)

Komisija v zvezi z dejavnostmi ÖVAG pri poslovanju z nepremičninami, javnih financah in financiranju infrastruktur ugotavlja, da so bile ustrezne hčerinske družbe (KA, Europolis) prodane in da je ÖVAG v svojih izkazih pripoznala izgube, povezane z deleži v teh družbah. Preostali nepremičninski posli ÖVAG so bili dodeljeni stranskemu portfelju in so v postopku likvidacije.

(101)

Popolno prenehanje dejavnosti iz uvodnih izjav 99 in 100 je potreben in ustrezen ukrep za odpravo pomislekov Komisije, saj so odprodaje preprečile morebitne prihodnje izgube in odpravile izpostavljenost tveganju zaradi navedenih hčerinskih družb. Poleg tega so ukrepi sprostili zmogljivosti upravljanja, ki jih je mogoče znova uporabiti pri osrednji dejavnosti banke.

(102)

Komisija glede delov portfelja poslovnega financiranja in naložbenega portfelja, ki so se v preteklosti izkazali za vire izgub, ugotavlja, da je banka v svojih izkazih pripoznala ustrezne izgube. Poleg tega so bili posli kreditne zamenjave (53) poravnani ali zavarovani. Nazadnje, dejavnosti, ki niso potrebne za opravljanje vloge ÖVAG kot osrednje institucije, so bile dodeljene stranskemu portfelju in so v postopku likvidacije.

(103)

Komisija v zvezi z nekdanjo odvisnostjo od nezavarovanih medbančnih kreditov ugotavlja, da ÖVAG in njeni večinski lastniki izvajajo ukrepe, ki bodo zagotovili zadovoljiv likvidnostni položaj banke. Zlasti bi morali vzpostavitev združene likvidnosti z regionalnimi Volksbanken in odprodaja hčerinskih družb, ki so bile močno odvisne od refinanciranja ÖVAG, zmanjšati potrebe banke po financiranju za 6,2 milijarde EUR. Poleg tega je ÖVAG s prevzemom Livebank dobila dostop do sedanjih 470 milijonov EUR sredstev prebivalstva, s tem pa je bistveno zmanjšala svojo nekdanjo odvisnost od medbančnih kreditov. Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi novega načrta prestrukturiranja, meni, da je ÖVAG sposobna zagotoviti zadovoljiv finančni položaj kljub dejstvu, da se približuje datum dospelosti preostale 1 milijarde EUR dolga z državnim jamstvom.

(104)

Banka mora biti v skladu s točko 13 sporočila o prestrukturiranju sposobna ustvarjati ustrezen donos na kapital, hkrati pa kriti vse stroške običajnega poslovanja in izpolnjevati ustrezne zakonske zahteve. Komisija meni, da je ta pogoj izpolnjen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 105–107.

(105)

Prvič, ÖVAG je predložila finančne napovedi za obdobje 2012–2017, v katerih so navedene informacije o prihodkih, stroških, rezervacijah za tveganja, dobičkih in kapitalskem položaju banke. Komisija ugotavlja, da predložene napovedi za osnovni scenarij temeljijo na smiselnih makroekonomskih predpostavkah. Če ne upoštevamo leta 2014 (54), banka pričakuje, da bo v obdobju prestrukturiranja ustvarjala dobiček in nenehno izboljševala svoje letne rezultate. Poleg tega bo donosnost lastniškega kapitala banke leta 2017 dosegla 8,0 %, kar se zdi ustrezna stopnja nadomestila za banko s profilom tveganja, kot ga ima ÖVAG. Deleži kapitala banke bodo v celotnem obdobju prestrukturiranja ostali nad predpisanimi minimalnimi zahtevami, količnik CET1 pa se bo povečal z [9–10] % leta 2012 na [12–13] % (55) leta 2017.

(106)

Drugič, novi načrt prestrukturiranja kaže, da je ÖVAG sposobna preživeti v scenariju izjemnih situacij. Predpostavke v scenariju izjemnih situacij so bile ocenjene kot smiselne. Ker scenarij izjemnih situacij kaže, da bo ÖVAG presegla predpisane kapitalske zahteve, je mogoče šteti, da banka izpolnjuje zahteve iz točke 13 sporočila o prestrukturiranju.

(107)

Nazadnje, ÖVAG bo interno likvidirala stranski segment, in to brez pravne ločitve. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je ÖVAG naročila simulacije, da bi količinsko opredelila največji možen vpliv tveganj iz stranskega segmenta na njen kapitalski položaj. Analiza občutljivosti, ki jo je pripravil strokovnjak (56), dokazuje, da je ÖVAG sposobna preživeti neugodne dogodke v njenem stranskem portfelju, zato zmanjšanje njene bilance stanja ne bi smelo ogroziti dolgoročnega uspešnega poslovanja banke.

(108)

ÖVAG je predstavila tudi strategijo za delni izstop iz državnega kapitala, ki zajema potek jamstva za sredstva leta 2015 ter izplačilo 150 milijonov EUR državnega kapitala PS leta 2017 in preostale tranše v višini 150 milijonov EUR takoj po 31. decembru 2017. Zato bo ÖVAG v obdobju prestrukturiranja zadržala svoj dobiček in tako okrepila svoj kapitalski položaj. To povečevanje kapitala bi moralo banki omogočiti, da se uspešno spopade s potekom jamstva za sredstva leta 2015 in izplača državni kapital PS s svojimi sredstvi v skladu z dogovorjenimi roki ter hkrati izpolni predpisane kapitalske zahteve. Komisija ugotavlja, da je banka glede na finančne napovedi v osnovnem scenariju predložila informacije o svojem kapitalskem položaju do leta 2018 (57), ki kažejo, da bo izvajanje izhodne strategije privedlo do [12–13]-odstotnega količnika CET1 in [14–15]-odstotnega deleža lastnega kapitala. Komisija pozdravlja zavezo povezanih Volksbanken k podpori ÖVAG pri dokončanju izvedbe izhodne strategije za državni kapital PS (58). Glede na analizo občutljivosti, ki jo je pripravila banka, bodo povezane Volksbanken, če se uresničijo neugodni dogodki v stranskem segmentu ÖVAG, imele dovolj lastnih sredstev za zagotovitev, da bo ÖVAG izplačala državni kapital PS in hkrati izpolnila predpisane zahteve. Komisija meni, da izhodna strategija skupaj z ustrezno donosnostjo lastniškega kapitala, doseženo pred koncem obdobja prestrukturiranja, zagotavlja, da se bo državna pomoč, ki jo je prejela ÖVAG, zaključila prek odplačila, poteka ali nadomestila v skladu s tržnimi pogoji.

(109)

Zato Komisija meni, da novi načrt prestrukturiranja ÖVAG, ki ga je predložila Avstrija, izpolnjuje zahteve sporočila o prestrukturiranju v zvezi s ponovno vzpostavitvijo dolgoročnega uspešnega poslovanja in tako odpravlja dvome, ki so bili v zvezi s tem izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka.

(110)

Kot je navedeno v sporočilu o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim bolj prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo absorbirati izgube banke, če je to mogoče. Ukrepi, h katerim se je zavezala ÖVAG, zagotavljajo, da se bodo uporabila njena lastna sredstva in da bodo prvotni delničarji in zasebni vlagatelji, ki imajo v lasti hibridni kapital banke, prispevali k prestrukturiranju.

(111)

Novi načrt prestrukturiranja ne vsebuje elementov, ki bi kazali, da pomoč presega sredstva, potrebna za pokritje stroškov, ki nastanejo zaradi ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja. Prejeta pomoč je potrebna za zagotovitev, da bo imela ÖVAG v osnovnem scenariju ustrezne kapitalske rezerve nad minimalnimi zahtevami iz okvira CRD IV/CRR (59) in da bo v scenariju izjemnih situacij sposobna izpolnjevati te zahteve. Zaveze banke in Avstrije zagotavljajo, da bodo ukrepi povratne pomoči (potrdila PS in jamstvo za sredstva) prenehali takoj, ko bo to dopuščal kapitalski položaj banke, kar naj bi bilo mogoče po koncu leta 2015 (60).

(112)

Komisija v zvezi s prispevkom h kritju stroškov prestrukturiranja prek notranjih sredstev, ki jih ustvari ÖVAG, ugotavlja, da je banka izvedla in bo še naprej izvajala ukrepe za znižanje stroškov (61). V osrednjem segmentu bodo navedeni ukrepi za znižanje stroškov pomenili znižanje letnih stroškov za 15 milijonov EUR do konca obdobja prestrukturiranja, kar je približno 12 % skupnih stroškov iz leta 2012. Stroški se bodo v ÖVAG kot celoti (vključno s stranskim segmentom) še bolj zmanjšali (leta 2017 bodo znašali 105,5 milijona EUR, kar v primerjavi s 166 milijoni EUR leta 2012 pomeni zmanjšanje za 36 %) (62).

(113)

Poleg tega se bodo stroški prestrukturiranja krili s prihodki od odprodaje deležev v dobičkonosnih subjektih stranskega segmenta (RZB, maloprodajne hčerinske družbe v Avstriji (že izvedeno v letih 2009 in 2010), VBLI).

(114)

V točki 24 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je v uvodni izjavi 90 ugotovila, da je država, ki je prispevala k dokapitalizaciji leta 2012, pridobila ustrezen delež v banki. Ta delež je temeljil na vrednosti družbe, ki je bila določena objektivno z uporabo tržnega pristopa na podlagi razmerja med ceno in knjigovodsko vrednostjo. Poleg tega je ukrep dokapitalizacije iz leta 2012, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 89, vpisan z dovolj velikim odbitkom, ki je oblika predhodnega nadomestila za kapitalski vložek. Zato Komisija meni, da je stopnja nadomestila ustrezna v povezavi z drugimi ukrepi za porazdelitev bremena.

(115)

Komisija v zvezi s preostalimi 300 milijoni EUR državnega PS opozarja, da je bil državni kapital PS ÖVAG dodeljen na podlagi avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju in da je bilo nadomestilo za instrument določeno v skladu s tem programom. Komisija ugotavlja, da se kupon v šestem in sedmem polnem poslovnem letu po vpisu instrumentov vsako leto poveča za 50 bazičnih točk, kar pomeni, da bo kupon leta 2016 dosegel 9,8 %, leta 2017 pa 10,3 % (63). Nadalje ugotavlja, da bo za izplačilo teh instrumentov v letih 2017 in 2018 treba plačati 100 % nominalne vrednosti, povečane za toliko odstotnih točk, za kolikor je bil kupon za kapital PS manjši od pogodbene vrednosti, ko je banka letni dobiček, ki bi ga lahko razdelila, zadržala, čeprav je zadostoval za izplačilo (64). Na podlagi finančnih napovedi banke se lahko upravičeno pričakuje, da bo znesek, ki bo državi izplačan v letih 2017 in 2018, vključeval nadomestilo za kapital PS za zadnja leta obdobja prestrukturiranja. Zato Komisija meni, da bo ÖVAG izplačala nadomestilo za državni kapital PS, ki ustreza njenemu profilu tveganja.

(116)

Komisija v zvezi z jamstvom za sredstva ugotavlja, da bo banka plačevala letno premijo v višini 10 % na znesek jamstva, tj. 100 milijonov EUR. Premija je v zvezi z računovodskimi izkazi postavka rednih odhodkov in ni odvisna od dobičkonosnosti banke. Poleg tega bodo vsi zneski, unovčeni na podlagi jamstva, povrnjeni po 10-odstotni stopnji, dokler ne bodo odplačani. Komisija glede na zanesljivost in stopnjo premije meni, da je nadomestilo za jamstvo za sredstva, ki ima dejansko značaj začasnega povečanja kapitala, ustrezno.

(117)

Poleg tega se je Avstrija, da bi zagotovila čim večje sodelovanje lastnikov banke pri ponovni vzpostavitvi ustrezne kapitalske osnove v obdobju prestrukturiranja, zavezala, da bo banka zadržala dividende in ne bo izplačevala kuponov, če teh ni zakonsko obvezana izplačati, in sicer do konca obdobja prestrukturiranja ali po njem, če državni kapital PS do takrat ne bo odplačan. Zato ÖVAG v skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju ne sme uporabljati državne pomoči za plačila za lastna sredstva, če nima dovolj dobička, da bi izvajala taka plačila.

(118)

Komisija nadalje ugotavlja, da je ÖVAG ponudila odkup hibridnih instrumentov od zasebnih vlagateljev po ceni, ki ustreza približno 40 % njihove nominalne vrednosti (65). Predlagana odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo do 10 odstotnih točk, ki je bila dodana za spodbuditev vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Ponudba je bila sprejeta in banka je odkupila skoraj 80 % skupne nominalne vrednosti instrumentov, s tem pa je ÖVAG ob upoštevanju stroškov posla ustvarila dobiček v višini 130 milijonov EUR. Za neporavnane instrumente velja prepoved kuponov, ki je pojasnjena v uvodni izjavi 117. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena zasebnih hibridnih vlagateljev ÖVAG in da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz sporočila o prestrukturiranju.

(119)

Drug vidik zadeva ERGO Group, RZB in DZ Bank, ki so manjšinski delničarji ÖVAG. Komisija ugotavlja, da so bili njihovi deleži bistveno zmanjšani pri povečanju kapitala leta 2012. Poleg tega so se manjšinski delničarji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 49, zavezali, da bodo podprli prestrukturiranje banke z dajanjem ÖVAG in hčerinskim družbam, ki so v skupni lasti, na voljo predhodno zagotovljena likvidnostna posojila ter s prevzetjem portfeljev sredstev in podporo ÖVAG pri njenih prizadevanjih za odprodajo hčerinskih družb, ki so z njo v skupni lasti (VBRO in VBLI), s čimer bodo pospešili zmanjšanje stranskih dejavnosti.

(120)

Zato znižanja stroškov, odprodaja dobičkonosnih hčerinskih družb iz stranskega segmenta in zagotovitev ustreznega nadomestila za kapital in za jamstvo za sredstva pomenijo zadosten lasten prispevek ÖVAG k stroškom njenega prestrukturiranja. Izgube, ki jih krijejo lastniki hibridnega kapitala, zmanjšani deleži prvotnih delničarjev, ukrepi, s katerimi prispevajo k prestrukturiranju ÖVAG, in zadržan dobiček zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena. Ker se lahko za novi načrt prestrukturiranja šteje, da zagotavlja ustrezen lasten prispevek in porazdelitev bremena, so dvomi, ki so bili v zvezi s tem izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, odpravljeni.

(121)

S sporočilom o prestrukturiranju se zahteva, naj se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega mora načrt prestrukturiranja obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(122)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki pri tem nastane, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj na trgu, ki ga bo finančna ustanova imela po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je ÖVAG prejela državni kapital, ki je enak 3,8 % RWA. Poleg tega je ÖVAG pridobila likvidnostna jamstva v višini 5,4 % bilance stanja banke. Torej je znesek pomoči upravičencu precejšen. Zato so kljub ustreznemu lastnemu prispevku in porazdelitvi bremena upravičenke in njenih delničarjev v obdobju prestrukturiranja potrebni znatni ukrepi, da se omeji morebitno izkrivljanje konkurence.

(123)

V novem načrtu prestrukturiranja se je načrtovano zmanjšanje bilance nadalje povečalo v primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja. ÖVAG bo zmanjšala svojo bilanco za 67 % na podlagi primerjave s sredstvi iz konca leta 2008, in sicer s 55,8 milijarde EUR na 18,4 milijarde EUR v letu 2017. Če upoštevamo samo skupna sredstva osrednjega segmenta ([12–15] milijard EUR leta 2017), to pomeni zmanjšanje za [60–80] %. Banka bo RWA zmanjšala za 71 % (s 35,2 milijarde EUR leta 2008 na 10,1 milijarde EUR leta 2017). [4–6] milijard EUR od 10,1 milijarde EUR RWA je namenjenih osrednjemu segmentu, kar pomeni zmanjšanje RWA za [70–90] %, če upoštevamo samo osrednji segment.

(124)

Zato je ÖVAG začela odprodajo velikega števila domačih in tujih hčerinskih družb. Te odprodaje se morajo končati do datuma, določenega v zavezah iz Priloge, saj bodo morale zadevne hčerinske družbe v nasprotnem primeru ustaviti nove posle. Preglednica 4 kaže pregled največjih odprodaj:

Preglednica 4

Največje odprodaje

(125)

Navedene odprodaje vključujejo vse mednarodne hčerinske družbe banke. Komisija meni, da je odprodaja KA, ki je leta 2008 od države zahtevala rešitev, prispevala k stabilizaciji ÖVAG. Zato KA ni mogoče šteti za ukrep za omejitev izkrivljanja konkurence. Poleg tega bilančna vsota in znesek RWA, ki sta bila uporabljena kot referenčni točki za izračun zmanjšanja skupnih sredstev banke, ne vključujeta sredstev KA (66).

(126)

Poleg tega bo ÖVAG likvidirala svojo podružnico v Frankfurtu.

(127)

Komisija meni, da zmanjšanje bilančne vsote banke za več kot polovico zadostuje za ustrezno omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči.

(128)

Avstrija in ÖVAG sta se poleg navedenih daljnosežnih strukturnih ukrepov dogovorili tudi o številnih omejitvah glede ravnanja. Banka se je zavezala, da bo upoštevala prepovedi prevzemov in oglaševanja, prepoved trgovanja za lastni račun ter prepoved določanja cen za platformo za spletno bančništvo Livebank. To bi moralo zagotavljati, da se državna pomoč ne bo uporabljala za financiranje protikonkurenčnega ravnanja (67).

(129)

Poleg tega se je Avstrija zavezala, da ÖVAG v svojem imenu ne bo sklepala poslov v zvezi s sredstvi s tretjimi osebami zunaj skupine Volksbanken in njihovih strank. Deluje lahko le v okviru Volksbankenverbund (68). Navedena stroga omejitev obsega dejavnosti ÖVAG na njenih osrednjih trgih skupaj z odprodajo dobičkonosnih hčerinskih družb (VBLI, maloprodajne bančniške hčerinske družbe v Avstriji) drugim akterjem ponuja možnost, da povečajo svojo prisotnost na trgu.

(130)

Komisija na podlagi premislekov iz uvodnih izjav 122–129 in ob upoštevanju ugotovitve, da sta lastni prispevek in porazdelitev bremena ustrezna, meni, da sta obseg in značaj ukrepov, ki sta jih predlagali Avstrija in ÖVAG, ustrezna za omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči, ki jo je prejela ÖVAG. Zato so dvomi, izraženi v zvezi s tem v odločitvi o sprožitvi postopka, odpravljeni.

(131)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju je treba redno poročati Komisiji, da lahko preveri, ali se novi načrt prestrukturiranja izvaja pravilno. Avstrija bo zagotovila, da bo ÖVAG imenovala skrbnika spremljanja, ki bo Komisiji pomagal preverjati, ali se Sklep izvaja pravilno. Skrbnik bo pripravil polletna poročila o spremljanju. Prvo poročilo bi moralo biti predloženo najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta prestrukturiranja. Zato Komisija ugotavlja, da je zagotovljeno ustrezno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(132)

Komisija ugotavlja, da bodo ukrepi iz novega načrta prestrukturiranja skupaj z zavezami iz Priloge (69) ÖVAG omogočili, da si zagotovi dolgoročno uspešno poslovanje, in da so ustrezni glede na porazdelitev bremena in lasten prispevek ter primerni in sorazmerni za izničenje učinkov izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči, ki so proučeni v tem sklepu. Predloženi načrt prestrukturiranja izpolnjuje merila iz sporočila o prestrukturiranju, zato se lahko ukrepi pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom –

(a)

ukrepa dokapitalizacije v višini 1 milijarde EUR in 250 milijonov EUR, ki ju je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG;

(b)

likvidnostna jamstva v višini 3 milijarde EUR, ki jih je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG;

(c)

jamstvo za sredstva, ki ga je Avstrija dodelila Österreichische Volksbanken AG, s kapitalskim učinkom pomoči v višini 100 milijonov EUR.

20.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/s3