A.

ker je Evropski razvojni sklad (ERS) najpomembnejši finančni instrument Evropske unije za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP),

B.

ker se bo celoten znesek pomoči, ki se izvaja preko ERS, precej povečal v prihodnjih letih, saj je bil znesek pomoči Unije v okviru desetega ERS za obdobje 2008–2013 določen v znesku 22 682 000 000 EUR, kar pomeni 62 % povečanje v primerjavi z devetim razvojnim skladom,

C.

ker je proračunska podpora instrument pomoči, ki zahteva drugačen način razmišljanja pri parlamentarnem nadzoru, in sicer prehod s kontrole vloženih virov na kontrolo rezultatov in učinkov,

D.

ker kljub večkratnim zahtevam Parlamenta po vključitvi teh skladov v proračun, ERS trenutno še niso vključeni v splošni proračun Evropske unije, niti jih ne krije finančna uredba, ampak se izvajajo v skladu s posebnimi finančnimi predpisi,

E.

ker je trdno odločen, da bo nadaljeval razvijanje svojih zmogljivosti nadzora, da bi čim bolj učinkovito izpolnil svoje obveznosti kot organ za podelitev razrešnice,

1.

pozdravlja začetek izvajanja Lizbonske pogodbe, zlasti ustanovitev Urada visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske službe za zunanje delovanje; izraža svojo skrb, da bi razdrobljeno upravljanje evropske razvojne pomoči lahko zmanjšalo njeno učinkovitost, ter poudarja, da je treba napredek pri upravljanja Evropskega razvojnega sklada ohraniti in da se ga ne sme ovirati; poziva Komisijo, naj zagotovi natančen opis in natančno pojasnilo o delovanju novega sistema;

2.

opozarja na zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da bo med pogovori o naslednjem finančnem okviru v celoti vključila Evropski razvojni sklad v proračun Unije, ter podpira to zavezo; ponovno poziva Komisijo, naj Odbor za proračunski nadzor v celoti obvešča glede priprave te pobude; meni, da bi takšna vključitev v proračun omogočila krepitev skladnosti, preglednosti, učinkovitosti in kontrolnega mehanizma Evropskega razvojnega sklada;

3.

zahteva, da se ga redno obvešča o vmesnem pregledu desetega ERS, predvidenem v letu 2010, in vztraja pri učinkovitem izboljšanju skupnega načrtovanja za doseg večje osredotočenosti ter boljšega usklajevanja in delitve dela; meni, da bi se morala strategija izvajanja za deseti razvojni sklad osredotočiti na omejeno število sektorjev, ne da bi izključili nevladne organizacije, ki so uspešne na lokalni ravni, saj je ta strategija odločilnega pomena za trajnostni razvoj, da se preprečijo negativni učinki podvajanja ciljev; v zvezi s tem zahteva tudi, da se preveri, ali je upravljanje prek posameznih nevladnih organizacij dejansko bolj uspešno in stroškovno bolj učinkovito, kot bi bilo, če bi bila za upravljanje zadolžena Komisija;

4.

ponovno poziva Komisijo, da pri izboljšanju svoje strategije kontrole opredeli prag, pri katerem pomanjkanje rezultatov in stroški kontrole zahtevajo spremembo politike; pričakuje, da bo s tem v zvezi prejel poročilo Komisije o rezultatih študij v zvezi s sprejemljivim tveganjem/stroškovno učinkovitostjo na področju zunanjega delovanja ter ponovno preučitev strategije kontrole EuropeAid, pravočasno za postopek za leto 2009;

5.

ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da računovodski izkazi prikazujejo pošteno sliko prihodkov in odhodkov sedmega, osmega, devetega in desetega ERS, z izjemo težav v zvezi z metodo Komisije glede ocenitve rezervacije za nastale stroške; spodbuja Komisijo, naj izpopolni svojo metodo v prihodnjih mesecih, pravočasno za postopek razrešnice za proračunsko leto 2009;

6.

z zadovoljstvom ugotavlja, da po mnenju Računskega sodišča v prihodkih in prevzetih obveznostih ni bilo pomembnih napak; kljub temu je zaskrbljen zaradi velike pogostosti količinsko neopredeljivih napak, ki so nastale pri obveznostih za proračunsko podporo, in pomembnih napak, ki so bile ocenjene pri plačilih;

7.

obžaluje in meni, da je nesprejemljivo dejstvo, da Računsko sodišče ni moglo pridobiti vseh potrebnih informacij in gradiva v zvezi z desetimi plačili, izvršenimi v korist mednarodnih organizacij, ter zaradi tega ne more podati mnenja o pravilnosti odhodkov, ki znašajo 190 000 000 EUR, kar je 6,7 % letnih odhodkov;

8.

poziva Komisijo, da dovolj vztrajno posreduje pri teh mednarodnih organizacijah in obenem določi časovni razpored, ki naj zagotavlja pravočasno obravnavo informacij, da bi podprli zahteve Računskega sodišča po informacijah/dokumentaciji ter zagotovili spoštovanje okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA);

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil sedmi ERS zaključen 31. avgusta 2008 in da je bilo izplačanih 10 381 000 000 EUR, kar je 98,3 % od dodeljenih 10 559 000 000 EUR; je seznanjen, da je bil preostali znesek (178 000 000 EUR) prenesen v deveti ERS;

10.

ugotavlja, da je deseti ERS (za obdobje 2008–2013, v skupnem znesku 22 682 000 000 EUR) začel veljati 1. julija 2008, in pozdravlja njegovo hitro izvajanje ter na splošno učinkovitost Komisije, tako na ravni obveznosti in plačil kot na ravni upravljanja neporavnanih zneskov; spodbuja Komisijo, da si še naprej prizadeva za poravnavo starih in neizkoriščenih plačil;

11.

pozdravlja, da so po mnenju Računskega sodišča v poročilu Komisije o finančnem upravljanju sedmega, osmega, devetega in desetega razvojnega sklada za proračunsko leto 2008 „točno opisani doseganje operativnih ciljev Komisije za proračunsko leto […], finančno stanje in dogodki, ki so pomembno vplivali na dejavnosti, izvedene v letu 2008“ (12);

12.

ugotavlja, da se v skladu z določbami členov 1 in 103(3) finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki se uporablja za deveti ERS, ter členi 2, 3, 4 in 125(3) Uredbe (ES) št. 215/2008 izjava o zanesljivosti ne nanaša tudi na tisti del sredstev devetega in desetega ERS, ki ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB) (več kot 3 500 000 000 EUR) (13); meni, da bi EIB morala redno poročati o teh sredstvih, ki jih ne krije izjava o zanesljivosti;

13.

pozdravlja, da Računsko sodišče meni, da dokončni letni računovodski izkazi sedmega, osmega, devetega in desetega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje Evropskih razvojnih skladov na dan 31. decembra 2008;

14.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je februarja 2009 začel delovati nov informacijski sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, prilagojen ERS (ABAC FED);

15.

pozdravlja dejstvo, da so bile v letu 2008 prevzete obveznosti v rekordnem znesku in da je bilo izvrševanje desetega Evropskega razvojnega sklada pravočasno; poudarja, da pospešeno izvrševanje ne bi smelo ogroziti kakovosti financiranih operacij;

16.

je zadovoljen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da v predujmih ni pomembnih napak; vendar obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo pomembno stopnjo napak pri znesku odkritih plačil;

17.

lahko sprejme navedbo, da se del napak, povezanih z dejanskostjo odhodkov (ni računov ali drugih dokazil) v Angoli, lahko pojasni z izredno težkimi razmerami v tej državi, ki jo je revidiralo Računsko sodišče; vendar poudarja, da je 47 % količinsko opredeljivih napak povezanih z upravičenostjo odhodkov in zato poziva Komisijo, naj izboljša svoj sistem kontrole in zmanjša število napak (14); s tem v zvezi opozarja Komisijo na priporočilo Računskega sodišča, da bi bilo treba predhodne preglede izboljšati tako, da se večjo pozornost nameni bistvenim tveganjem;

18.

poziva Komisijo, da pri reviziji finančne uredbe opredeli morebitne postopkovne težave, s katerimi se je soočila v kriznih razmerah, ter da Parlamentu, zlasti z ozirom na to, da države članice financirajo ukrepe nujne pomoči, predstavi učinkovit postopek kontrole, ki ima potrebno prilagodljivost, da bi ne ogrozili črpanja sredstev iz skladov in zagotovili preglednost izvedenih projektov;

19.

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, ki meni, da se je letno poročilo o dejavnostih občutno izboljšalo in pozdravlja zlasti dejstvo, da je Komisija pogosteje uporabljala kvantitativne kazalnike (15);

20.

ima kritičen odnos do dejstva, da so po mnenju Računskega sodišča še vedno prisotne velike pomanjkljivosti v finančnih postopkih in kontrolah izvajalskih organizacij, nadzornikov in nacionalnih odredbodajalcev; kljub temu ceni prizadevanja EuropeAid in zlasti njenih delegacij, da bi obravnavale te pomanjkljivosti; zahteva, da se ta prizadevanja v prihodnje še okrepijo in pričakuje, da bodo prihodnje pričakovane izboljšave v reviziji CRIS omogočile doseganje boljšega rezultata;

21.

poudarja, da morata biti demokracija in pravica ljudi do življenja brez kršitev človekovih pravic povezana cilja izvajalskih organizacij v državah, kjer se nudi pomoč Evropskega razvojnega sklada;

22.

opozarja na pomembno povečanje deleža, ki se nanaša na proračunsko podporo in strukturno prilagoditev za deseti ERS (več kot 45 %), v kumulativnih sklepih o financiranju, v primerjavi z osmim in devetim ERS (približno 15 %) (16);

23.

obžaluje, da je revizija Računskega sodišča odkrila veliko pogostost količinsko neopredeljivih napak pri obveznostih in plačilih v zvezi s proračunsko podporo; vztraja, naj Komisija še strožje oceni ta plačila in v prihodnje racionalizira postopke izplačil; s tem v zvezi z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila februarja 2009 opravljena revizija finančnih tokov za ta plačila;

24.

z zadovoljstvom ugotavlja izboljšanje glede jasnosti in strukture ocen, ki jih je oblikovala Komisija, v zvezi s spoštovanjem določb sporazuma iz Cotonouja; vendar obžaluje, da je Računsko sodišče zopet odkrilo številne primere, v katerih Komisija ni na dovolj strukturiran in formaliziran način prikazala, da je bilo upravljanje javnih financ držav upravičenk dovolj pregledno, odgovorno in uspešno, ali vsaj, da imajo te države verodostojen in ustrezen program reform v tej smeri;

25.

se strinja z Računskim sodiščem, da mora Komisija nadaljevati svoja prizadevanja, da bi ustrezno utemeljila svoje sklepe v zvezi z upravičenostjo do proračunske podpore in da bi vsi sporazumi o financiranju zagotavljali izčrpno in jasno osnovo za oceno spoštovanja plačilnih pogojev (17); pričakuje, da bo prejel informacije o rezultatih revizije smernic, za katero je Komisija obljubila, da jo bo predložila konec leta 2009;

26.

poziva Komisijo, naj partnerskim državam pomaga pri razvoju zmogljivosti za parlamentarni nadzor in revizije ter pri vključitvi parlamentov in civilne družbe k pripravi nacionalnih razvojnih strategij;

27.

opozarja, kot je že poudaril v odstavku 79 resolucije s 23. aprila 2009 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 (18) (v nadaljevanju „resolucija z dne 23. aprila 2009“), da je njegova vloga pri proračunski podpori zagotoviti, da Komisija prevzame odgovornost za rezultate porabe in da je proračunska podpora instrument pomoči, ki zahteva drugačen način razmišljanja, in sicer prehod s kontrole vloženih virov na kontrolo rezultatov glede na kazalnike, da bi tako zagotovili, da bodo sredstva pomoči koristila prebivalstvu države prejemnice;

28.

ponovno poziva Komisijo, da čim bolj natančno opredeli države ali težave pri izvajanju proračunske podpore, v zvezi s katerimi bi posebna parlamentarna pozornost lahko povečala odgovornost donatorjev (19), poleg posebnih smernic za upravljanje dejavnosti proračunske podpore v državah z nestabilnimi razmerami, obljubljenih v odgovorih Komisije z dne 2. decembra 2009 na pisna vprašanja Odbora za proračunski nadzor, zastavljena komisarju Karlu De Guchtu;

29.

ponovno poziva Računsko sodišče, naj poroča o kakovosti ocenjevanja in obvladovanja tveganja, ki ga izvaja Komisija, ter bi pozdravil večje število revizij za oceno rezultatov porabe razvojnih sredstev na splošno in zlasti proračunske podpore (20);

30.

poziva Komisijo, naj v primerih, ko se ne dosežejo jasni cilji, zagotovi, da se proračunska pomoč zmanjša ali odpove;

31.

potrjuje svoje prepričanje, da bi morali biti na splošno razvojna pomoč in zlasti proračunska podpora vezani tudi na predhodno izjavo o razkritju, ki jo izda vlada države prejemnice in jo podpiše njen finančni minister, kakor pri nacionalnih izjavah o upravljanju, o izbranih vprašanjih, ki vplivajo na strukturo upravljanja in odgovornost vsake države prejemnice; ne sprejme navedbe Komisije, da so informacije v zvezi z upravljanjem, pridobljene z analizami, opravljenimi v sodelovanju z drugimi stranmi in interesnimi skupinami, zadostne;

32.

ponovno poziva Komisijo, naj prevzame pobudo in predloži predlog v tej smeri drugim mednarodnim donatorjem, predvsem Svetovni banki, da bi oblikovali in izvedli takšen instrument v dogovoru z drugimi donatorji; pričakuje, da bo obveščen o časovnem poteku, ki bi lahko bil predviden za ta pogajanja;

33.

je zelo zaskrbljen zaradi tveganja izgube institucionalnega spomina, ki je posledica večjih težav z osebjem (prepogoste kadrovske menjave in previsoko število prostih delovnih mest, ki narašča), navedenih v letnem poročilu o dejavnostih EuropeAid (21), ter je zaskrbljen, ker se je število uslužbencev EuropeAid zmanjševalo glede na sprejete obveznosti;

34.

ponovno izraža zaskrbljenost, da pomanjkanje osebja, neustrezna porazdelitev uslužbencev ali pomanjkanje specifičnih usposobljenosti in znanj lahko vplivajo na učinkovitost ukrepov, kakovost nadzora, preverjanj in spremljanja (22);

35.

podpira namero, ki jo je izrazila Komisija, da bo zaposlila dodatne zunanje uslužbence in tako okrepila osebje na sedežu in v delegacijah za postopek upravljanja in nadzora ERS; meni, da bi bila takšna okrepitev osebja toliko bolj potrebna, ker so se obveznosti iz naslova desetega ERS občutno povečale;

36.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče priznalo prizadevanja EuropeAid za občutno izboljšanje svojih nadzornih in kontrolnih sistemov; podpira Komisijo v njeni odločitvi, da bo še izboljšala strukture kontrolnih sistemov;

37.

se v celoti strinja s priporočili Računskega sodišča iz točk 55(a) do (f) ter točk 56(a) in (b) letnega poročila o ERS;

38.

zlasti opozarja, medtem ko pričakuje rešitve v zvezi s pomanjkanjem človeških virov, na priporočilo Računskega sodišča, da mora Komisija strukturirano analizirati tveganja in oceniti sredstva na voljo pri oblikovanju letnih revizijskih načrtov ter pozorno spremljati njihovo izvajanje med celotnim letom;

39.

opozarja, da je Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 18/2009 učinke pomoči ERS za regionalno gospodarsko povezovanje v Vzhodni Afriki in Zahodni Afriki, kateri je namenjen velik del – več kot 50 % – sredstev za regionalne programe ERS, ocenilo kot le delno učinkovite; zahteva od Komisije, naj upošteva predlagane ukrepe Računskega sodišča, zlasti glede usklajevanja in dogovarjanja z regionalnimi organizacijami, zagotavljanja zadostnega števila osebja in usklajevanja regionalnih in nacionalnih strategij ter natančne razmejitve nalog, pristojnosti in ciljev;

40.

poziva, da bi se primerjalno merilo instrumenta za razvojno sodelovanje, po katerem se 20 % odhodkov nameni osnovnemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu, uporabljalo tudi za Evropski razvojni sklad; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni zdravju mater, saj je to eden od razvojnih ciljev tisočletja, pri katerem je bil napredek najpočasnejši; poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira EU, v tujini.

41.

znova izraža podporo vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun, saj bo tako poraba bolj demokratična, odgovorna in pregledna;

42.

je seznanjen, da Evropska investicijska banka upravlja sklad za spodbujanje naložb, ki je instrument, povezan s tveganjem, financiran iz ERS ter namenjen pospeševanju zasebnih naložb v državah AKP s težkimi gospodarskimi in političnimi razmerami; ponovno opozarja na ugotovitve iz resolucij z dne 22. aprila 2008 (23) in 23. aprila 2009, ki so priložene sklepom o razrešnici za izvrševanje proračuna ERS za proračunski leti 2006 in 2007 ter izraža svojo zaskrbljenost zaradi dejstva, da je upravljanje sklada za spodbujanje naložb, ki ga izvaja EIB, izključeno iz postopka o razrešnici; poleg tega opozarja, da so sredstva razvojnega sklada javni denar, ki so ga prispevali evropski davkoplačevalci in ne finančni trgi;

43.

obžaluje, kot je to izrazilo Računsko sodišče v svojem mnenju št. 9/2007 o predlogu za uredbo Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad, da sta bili oblikovani dve ločeni področji upravljanja, saj to omejuje obseg razrešnice, ustvarja dodatne potrebe po usklajevanju med Komisijo in EIB ter otežuje splošen pregled doseženih rezultatov;

44.

ugotavlja, da so v letnem poročilu EIB o skladu za spodbujanje naložb predvsem finančni podatki, a skoraj nič informacij o rezultatih različnih financiranih programov;

45.

spominja, da v točki 24 prej navedene resolucije z dne 22. aprila 2008 predlaga, da med postopkom za podelitev razrešnice Evropska investicijska banka predloži svoje letno poročilo o izvrševanju svojega sklada za spodbujanje naložb neposredno Odboru za proračunski nadzor; v zvezi s tem predlaga, naj Odbor za proračunski nadzor čim prej povabi predsednika EIB na razpravo o tej možnosti;

46.

ponovno poziva EIB, kakor v svoji resoluciji s 23. aprila 2009, naj se osredotoči na poročanje o rezultatih in predstavi popolne, zadevne in objektivne informacije o rezultatih, zastavljenih in doseženih ciljih ter razlogih za morebitne nepravilnosti, kakor tudi opravljene ocene in povzetek rezultatov ocenjevanj;

47.

zahteva od Komisije popolnejše informacije od tistih, prejetih po resoluciji z dne 23. aprila 2009, o posebnih postopkih, ki jih je vzpostavila z EIB za usklajevanje prizadevanj obeh institucij, da bi dosegli razvojne cilje Unije ter učinkovitost teh postopkov.