Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

 

POVZETEK:

Člen 18 Pogodbe o Evropski uniji

Člen 36 Pogodbe o Evropski uniji

KAJ JE NAMEN VISOKEGA PREDSTAVNIKA UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO?

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik) vodi usklajevanje in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Visoki predstavnik je hkrati eden od podpredsednikov Evropske komisije in kot tak skrbi, da je celotno zunanje delovanje EU dosledno.

KLJUČNE TOČKE

Imenovanje

Odgovornosti

  • Visoki predstavnik prispeva k razvoju skupne zunanje in varnostne politike s predložitvijo predlogov Svetu EU in Evropskemu svetu.
  • Visoki predstavnik nato poskrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo.
  • Visoki predstavnik kot podpredsednik Komisije zagotavlja, da je celotno zunanje ukrepanje EU na področjih razvojne pomoči, trgovine, humanitarne pomoči in odzivanja na krizo dosledno in učinkovito.
  • Visoki predstavnik predseduje srečanju ministrov za zunanje zadeve v okviru Sveta EU.
  • Visoki predstavnik predstavlja EU tudi v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko.
  • Druge obveznosti vključujejo vodenje Evropske obrambne agencije in Inštituta EU za varnostne študije.
  • Visoki predstavnik se redno posvetuje z Evropskim parlamentom in upošteva njegova mnenja o glavnih vidikih in usmeritvah SZVP in SVOP.

Evropska služba za zunanje delovanje

  • Pri izvajanju nalog visokemu predstavniku ali predstavnici pomaga Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD). Služba ESZD je bila ustanovljena z Lizbonsko pogodbo in temelji na členu 27 Pogodbe o Evropski uniji. Sestavljajo jo uradniki generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter osebja, napotenega iz diplomatskih služb držav EU.

OZADJE

Funkcija visokega predstavnika temelji na členih 18 in 27 Pogodbe o Evropski uniji. Funkcijo je ustvarila Amsterdamska pogodba iz leta 1999, vendar so bile obveznosti na področju zunanje politike deljene z evropskim komisarjem za zunanje zadeve. Lizbonska pogodba iz leta 2009 je razširila odgovornosti visokega predstavnika in določila, da je nosilec funkcije podpredsednik Komisije, s čimer je visokemu predstavniku omogočila, da bolje predstavlja EU pri doseganju ciljev zunanje politike.

GLAVNA DOKUMENTA

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov III – Določbe o institucijah – Člen 18 (UL C 202, 7.6.2016, str. 26–27).

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov V – Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije in posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki – Poglavje 2 – Posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki – Oddelek 1 – Skupne določbe – Člen 36 (UL C 202, 7.6.2016, str. 35–36).

Zadnja posodobitev 09.01.2020

Top