EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2018

COM(2017) 753 final

2017/0332(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 448 final}
{SWD(2017) 449 final}
{SWD(2017) 451 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

–seznam parametrov;

–uporaba pristopa, ki temelji na tveganju;

–večja preglednost v zvezi s težavami, povezanimi z vodo, in zagotavljanje dostopa potrošnikom do aktualnih informacij ter

–materiali, ki so v stiku s pitno vodo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Revizija Direktive se je prvotno začela zaradi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“, ki jo je podprlo več kot 1,8 milijona podpisnikov. Ukrepanje na ravni EU za zagotovitev dostopa do pitne vode je zahteval tudi Evropski parlament v odzivu na pobudo 31 in odzivu na zavezo EU ciljem ZN za trajnostni razvoj 32 . Ta predlog zato določa splošna pravila na ravni EU v okviru pristojnosti EU in ob polnem upoštevanju subsidiarnosti, vendar državam članicam daje diskrecijsko pravico pri odločanju o tem, kako izvesti obveznost glede izboljšanja dostopa do varne pitne vode.

Nazadnje, vrednotenje v okviru programa REFIT je tudi potrdilo dodano vrednost zakonodaje o pitni vodi na ravni EU, saj lahko ta skozi čas zelo pomaga pri usklajevanju kakovosti vode po Evropi. To se je pokazalo na primer pri državah članicah, zlasti manjših, ki nimajo vedno virov in posebnega strokovnega znanja, pri čemer pričakujejo, da bo EU še naprej določala bistvene kemijske in mikrobiološke parametre ter s tem povezane vrednosti za pitno vodo. Številne zainteresirane strani so trdile tudi, da so ukrepi EU najboljši način za odpravo novih tveganj za zdravje zaradi vode.

•Sorazmernost

(a)revizija in posodobitev seznama parametrov v Direktivi v skladu z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami ob uvedbi pristopa, ki temelji na tveganju, za velike in male dobavitelje vode;

(b)izboljšanje pravil o preglednosti in dostop do aktualnih informacij za potrošnike;

(c)izboljšanje in poenostavitev poročanja;

(d)odprava ovir, ki preprečujejo prosto trgovino z materiali, ki so v stiku s pitno vodo;

(e)izboljšanje dostopa do varne pitne vode.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

–učinkovitost;

–uspešnost;

–skladnost;

–ustreznost in

–dodano vrednost EU.

–seznam parametrov;

–neobstoj pristopa, ki temelji na tveganju;

–nepreglednost in neobstoj dostopa do aktualnih informacij za potrošnike ter

–materiali, ki so v stiku s pitno vodo.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

·Odprto javno posvetovanje na podlagi spletnega vprašalnika

·Usmerjena javna posvetovanja

·Mehanizem za povratne informacije v okviru programa REFIT

·Dodatna posvetovanja

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

–smernice v zvezi z materialom za uporabnike in vodovodne inštalaterje 39 ;

–poročilo o študiji o proizvodih in materialih, ki so v stiku s pitno vodo 40 , ter

–študija ocene učinka 41 .

•Ocena učinka

–možnosti prilagoditve seznama parametrov iz Direktive najnovejšim standardom z razširitvijo ali omejitvijo seznama;

–sprejetje pristopa, ki temelji na tveganju, za velike (in male) dobavitelje vode;

–harmonizacijo standardov za materiale, ki so v stiku s pitno vodo;

–izboljšanje dostopa potrošnikov do aktualnih informacij in boljše spremljanje izvajanja ter

–možnosti za zagotavljanje dostopa do vode.

Na podlagi analiz in posledične razvrstitve možnosti je bil sprejet sklep, da bi bila kombinacija različnih možnosti najboljši način za dolgoročno obravnavanje vseh problematičnih področij, opredeljenih pri vrednotenju. S kombinacijo možnosti bi se zagotovili:

–visokokakovostna pitna voda za vse v EU. S posodobitvijo in izboljšanjem seznama parametrov na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije bodo ljudje zavarovani tudi pred novimi nevarnostmi za zdravje ljudi;

–sodobnejši pristop k spremljanju z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, za velike in male dobavitelje vode;

–posodobitev in s tem poenostavitev določb o poročanju;

–zagotavljanje aktualnih in ustreznih informacij potrošnikom;

–boljši dostop do vode ter zagotavljanje dostopa do vode ranljivim in marginaliziranim skupinam.

Možnosti so bile razvrščene in oblikovani so bili trije svežnji politike. Dva od teh (drugi in tretji sveženj) sta imela prednost z vidika zdravja in okolja. Majhno povišanje stroškov pri obeh svežnjih je upravičeno in ga odtehtajo koristi za zdravje. Oba svežnja politike zagotavljata odgovore v zvezi z vsemi štirimi področji izboljšav, opredeljenimi pri vrednotenju. Poleg tega se s tretjim svežnjem politike precej izboljšuje položaj za državljane EU, ki niso priključeni na vodovodno omrežje, saj se z ločeno možnostjo obravnava težava dostopa do vode, opredeljena v evropski državljanski pobudi „Pravica do vode“ in cilju trajnostnega razvoja št. 6. Ta ločena možnost zajema sklop ukrepov za izboljšanje dostopa do vode, vendar so povezani dodatni stroški za vzpostavitev najverjetneje precenjeni, saj zaradi pomanjkanja točnejših podatkov temeljijo na predpostavki, da bi se polovici državljanov, ki niso priključeni na vodovodno omrežje, zagotovile individualne čistilne naprave

Zato je bila sprejeta odločitev, da bi ta zakonodajni predlog moral ohraniti koristi tretjega svežnja politike z uvedbo splošne obveznosti izboljšanja dostopa do pitne vode za vse in zagotavljanja dostopa ranljivim in marginaliziranim skupinam, ter hkrati državam članicam prepustiti odločitev glede tega, kako ob upoštevanju posebnih lokalnih razmer najbolje izboljšati dostop do vode. Predvideva se, da bi bila izvedba navedenih posebnih ukrepov precej cenejša od zagotavljanja alternativnih sistemov polovici državljanov, ki niso priključeni na vodovodno omrežje (kot je predvideno v tretjem svežnju politike).

To je v skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, saj je splošno načelo določeno na ravni EU, države članice pa imajo široko diskrecijsko pravico pri odločanju, kako bolje zagotoviti dostop do vode.

V praksi to pomeni, da bodo stroški in učinki predloga znašali med 5,9 milijarde EUR (drugi sveženj politike) in 7,3 milijarde EUR (tretji sveženj politike). Te stroške bodo krili zlasti izvajalci storitev za rabo vode. Za potrošnike bi se stroški za gospodinjstva le rahlo zvišali. Vendar to ne pomeni, da bi pitna voda postala cenovno nedostopna, stroški pa bi se lahko izravnali tako, da bi ljudje namesto ustekleničene vode pili vodovodno vodo.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

Mednarodno pravo je v zadnjem desetletju priznalo pravico do varne pitne vode in sanitarnih storitev, zlasti na ravni ZN 45 . Resolucija Generalne skupščine ZN št. 64/292 razglaša „pravico do varne in čiste vode ter sanitarnih storitev za človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic“. Poleg tega so v končnem dokumentu Konference ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) leta 2012 voditelji držav in vlad ter predstavniki na visoki ravni potrdili svoje „zaveze glede človekove pravice do čiste pitne vode in sanitarnih storitev, ki jih bodo postopno uresničili za [svoje] državljane ob popolnem spoštovanju nacionalne suverenosti“ 46 . Te zaveze so bile potrjene leta 2015, ko so se voditelji držav zavezali, da bodo do leta 2030 dosegli cilj trajnostnega razvoja št. 6 in njegov povezani cilj „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“.

Na evropski ravni je parlamentarna skupščina Sveta Evrope razglasila, „da mora biti dostop do vode priznan kot temeljna človekova pravica, saj je voda bistvena za življenje na Zemlji in je vir, ki si ga mora človeštvo deliti“ 47 . EU je ponovno poudarila, da „ima sleherna država obveznosti s področja človekovih pravic, ki zadevajo zagotavljanje dostopa do neoporečne pitne vode sprejemljive kakovosti, ki bo fizično in tudi cenovno dostopna“ 48 .

Komisija je vse to upoštevala pri pripravi odziva na evropsko državljansko pobudo „Pravica do vode“ in tega zakonodajnega predloga.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

–število „incidentov“ (tj. primerov morebitne nevarnosti za zdravje ljudi) in primerov, v katerih so bile v EU presežene mejne vrednosti. Države članice bodo morale v novem sistemu poročanja učinkoviteje poročati o teh incidentih in zagotovljenih rešitvah;

–število ljudi v EU z dostopom do vode, namenjene za prehrano ljudi;

–dolgoročni vplivi na zdravje zaradi kakovosti pitne vode – za to bodo potrebne dodatne epidemiološke študije v povezavi s specializirano organizacijo, kot je Svetovna zdravstvena organizacija;

–nove zahteve glede preglednosti in minimalne informacije, ki bodo na voljo na spletu, na primer stopnje iztekanja v omrežjih. To bo omogočilo sistematično analizo izvedbenih ravni in dosežkov.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Podrobna razlaga o tem, kako so se upoštevala priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o parametrih in vrednostih parametrov za predlog

–smernice Svetovne zdravstvene organizacije ne vključujejo standardov za skupino pesticidov, medtem ko so v Direktivo vključeni vsi pesticidi in njihovi razgradni produkti;

–priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije so povezane z vseživljenjskim tveganjem za nastanek raka v višini 10-5, EU pa se je v politiki odločila za bolj previdnostni pristop in kot sprejemljivo vrednost tveganja izbrala 10-6.

1. Parametri, za katere je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila, naj se črtajo iz Priloge I

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije se zaradi nizke pojavnosti v pitni vodi, običajno zaradi incidentov onesnaženja, priporoča, naj se iz Direktive črta pet parametrov:

–benzen, 

–cianid, 

–1,2-dikloroetan, 

–živo srebro in

–policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO).

Svetovna zdravstvena organizacija je črtanje teh parametrov utemeljila z razlago, da bi jih države članice po potrebi še vedno lahko spremljale na podlagi priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije. Zainteresirane strani, zlasti organi držav članic so njihovemu črtanju močno nasprotovale iz zdravstvenih razlogov, pa tudi potrebe, da je na ravni EU določena zavezujoča vrednost. Zato je bilo odločeno, da se v Prilogi I ohranijo. Vendar pristop, ki temelji na tveganju, iz Direktive dobaviteljem vode dovoljuje, da pod določenimi pogoji črtajo parameter s seznama snovi, ki jih je treba spremljati; dobavitelji vode imajo zato pravico, da navedenih parametrov ne spremljajo, če na območju oskrbe niso pomembni. Nenazadnje so bile čistilne naprave, ki so potrebne za izpolnjevanje teh mejnih vrednosti, že zgrajene.

2. Vrednosti parametrov, za katere je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila, naj se povečajo

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo podano priporočilo, naj se posodobijo vrednosti antimona (s 5 μg/l na 20 μg/l), bora (z 1 mg/l na 2,4 mg/l) in selena (z 10 μg/l na 40 μg/l) na podlagi njihovih najnovejših razpoložljivih priporočenih vrednosti glede na škodljivost zdravju, kot so bile objavljene v prvem dodatku k četrti izdaji smernic Svetovne zdravstvene organizacije. Ker pa so se sedanje vrednosti uporabljale več desetletij, se predvideva, da se stroški ne bodo povišali, saj so tehnike čiščenja za doseganje teh mejnih vrednosti že vzpostavljene. Vsekakor pristop na podlagi tveganja dobaviteljem vode omogoča, da pod določenimi pogoji črtajo parameter s seznama, ki ga je treba spremljati. Zato so se v Prilogi I k Direktivi ohranile prvotne, strožje vrednosti.

V zvezi z borom so bila odobrena nekatera nacionalna odstopanja v regijah s kamninami, ki vsebujejo visoke koncentracije bora, kjer se bor naravno pojavlja v podzemnih vodah. Tudi Evropski parlament je zahteval, naj se vrednost za bor spremeni (E-9146/2016, P-0848/2016, E-10 109/2014). Čeprav o tem v zadnjem času ni bilo izdano nobeno uradno mnenje, je Evropska agencija za varnost hrane v preteklosti zaradi zaščite vseh starostnih skupin priporočila 52 , da naravna mineralna voda ne bi smela vsebovati več kot 1,5 mg bora.

3. Novi parametri, za katere je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila vključitev

3.1 Klorat in klorit

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je priporočeno, naj se klorat (ClO3) in klorit (ClO2) vključita kot nova parametra in naj se za oba določi vrednost 0,7 mg/l. Oba sta zlasti stranska produkta razkuževanja s hipokloritom. Svetovna zdravstvena organizacija je priznala, da je ta vrednost morda previsoka, in menila, da bi bile primerne nižje vrednosti, če bi jih bilo mogoče doseči. Ugotovljen je bil en vzrok problema, in sicer da klorat nastaja v raztopinah hipoklorita, ki niso sveže in se hranijo dlje časa, zlasti pri višjih temperaturah.

V posebnem mnenju Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2015 53 je bilo ugotovljeno, da bi lahko bili ob koncentraciji klorata 0,7 mg/kg v pitni vodi (vrednost, ki jo predlaga Svetovna zdravstvena organizacija) dojenčki in majhni otroci preveč izpostavljeni kloratu. Agencija je ugotovila še, da lahko klorat zavira vnos joda, čeprav je potrebnih več podatkov o zdravju ljudi v zvezi z zaviranjem vnosa joda s kloratom. Evropska agencija za živilske standarde se je sklicevala tudi na Skupni strokovni odbor FAO/SZO za aditive za živila (JECFA), ki je ocenil klorat in ugotovil, da je toksikološka referenčna vrednost za oceno kroničnega tveganja vrednost glede na škodljivost zdravju 0,01 mg/kg telesne mase, kar pomeni vrednost v pitni vodi v višini 0,24 mg/l.

Po mnenju Komisije je zato upravičeno, da se vrednost za klorat in klorit določi strožje, in sicer na 0,25 mg/l, kar je približno trikrat nižje od vrednosti, ki jo je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija.

3.2 Perfluorirane spojine

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je bilo podano priporočilo, naj se vrednosti parametrov spremenijo za dve posamezni perfluorirani snovi: vrednost perfluorooktanžveplove kisline (PFOS) bi morala biti 0,4 µg/l, vrednost perfluorooktanojske kisline (PFOA) pa 4 µg/l.

PFOS in PFOA sta bili na začetku najpogostejši perfluorirani spojini. V podzemni vodi se nahajata predvsem zaradi kontaminacije tal s penami za gašenje požarov, ki se razgradijo na ti dve in nekatere druge perfluorirane snovi. Vendar pa lahko nastanejo tudi zaradi industrijskega točkovnega onesnaževanja in izvirajo iz proizvodov z materiali, ki odbijajo vodo ali maščobo, kot so ponve, prevlečene s teflonom, za maščobe neprepustni papir, električne ponve ali vodoodporna športna oprema za zunanje športe, ki odbija umazanijo.

PFOS in PFOA sta obstojni, bioakumulativni in strupeni snovi. PFOS je bila prvotno vključena na seznam omejenih snovi v Prilogi XVII k uredbi REACH 54 , zdaj pa se na podlagi Uredbe (ES) št. 850/2004 55 ureja kot obstojno organsko onesnaževalo. PFOA, njene soli in njej sorodne snovi so bile dodane na seznam omejenih snovi v Prilogi XVII k uredbi REACH 14. junija 2017 56 , saj je Komisija menila, da njihova proizvodnja, uporaba ali prodaja nesprejemljivo ogrožajo zdravje ljudi in okolje.

Perfluoroheksan-1-sulfonska kislina in njene soli (PFHxS) so bile na seznam kandidatnih snovi uredbe REACH, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, dodane 7. julija 2017 kot „zelo obstojna in zelo bioakumulativna snov“ na podlagi člena 57(e) uredbe REACH.

Vendar pa obstaja veliko snovi z različno dolgimi verigami, ki lahko vključujejo perfluoroalkilne karboksilne kisline (vključno s PFOA), perfluoroalkalne sulfonske kisline (vključno s PFOS), perfluoroalkalne sulfinske kisline, fluorotelomerne alkohole in perfluoroalkalne sulfonamide. PFOA in PFOS sta najobičajnejši snovi, ker pa so ju nadomestile podobne per- in polifluorirane alkilne snovi (PFAS), pogosto s krajšimi verigami, je verjetno, da PFOA in PFOS nista več reprezentativni za to skupino antropogenih obstojnih kemikalij 57 .

Trenutno se z nobenim zakonodajnim pristopom ne ureja celotna skupina teh snovi niti ni nobenega dokončnega seznama vseh razpoložljivih snovi. Švedska je intenzivno raziskala PFAS 58 . Švedska nacionalna agencija za hrano je priporočila omejitve za pitno vodo na podlagi prisotnosti 11 PFAS (PFBS, PFHxS, PFOS, 6:2 FTSA, PFBA, PFPeA, PFHxA, PFHpA, PFOA, PFNA in PFDA). Če vsota koncentracij teh 11 PFAS presega 0,09 μg/l, agencija priporoča čimprejšnje sprejetje ukrepov za zmanjšanje onesnaženja. V Združenih državah so ravni PFOA/PFOS, ki so sprejemljive za zdravje, določene na 0,07 µg/l. Seznam prednostnih snovi iz Direktive 2008/105/ES 59 vključuje PFOS z vrednostjo 0,00065 µg/l. Iz tega je razvidno, da je mogoče doseči nižje vrednosti parametrov od tistih, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Ker te snovi ne spadajo v okolje, se predlaga previdnostni pristop v skladu s tistim, ki je v Direktivi 98/83/ES uporabljen za pesticide. Komisija zato predlaga odstopanje od priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša 4 µg/l (PFOA) in 0,4 µg/l (PFOS) za obe posamezni snovi, namesto tega pa predlaga reguliranje celotne skupine.

Predlaga se, naj se regulira skupina PFAS, kot jo je opredelila OECD 60 , in naj se predlagata vrednosti 0,1 μg/l za posamezne PFAS in 0,5 μg/l za vse PFAS skupaj, tako kot pri pesticidih. Ker so te vrednosti višje od tistih na Švedskem ali v Združenih državah, bi moralo biti njihovo doseganje izvedljivo.  

4. Endokrini motilci

Svetovna zdravstvena organizacija ni predlagala priporočenih vrednosti za endokrine motilce, vendar je menila, da bi bilo za zaščito vodnih organizmov mogoče uporabiti previdnostne referenčne vrednosti, ki so blizu veljavnim ali morebitnim prihodnjim standardom kakovosti okolja, ker so vodni organizmi veliko bolj občutljivi za učinke estrogenih endokrinih motilcev kot sesalci, vključno z ljudmi. Svetovna zdravstvena organizacija je predlagala naslednje tri reprezentativne endokrine motilce in referenčne vrednosti:

–beta-estradiol: 0,001 µg/l;

–nonilfenol: 0,3 µg/l in

–bisfenol A: 0,01 µg/l.

Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija navedla, da trenutno ni dokazov o tveganjih za zdravje zaradi pitne vode, ki je manjši vir izpostavljenosti, in da takšna tveganja niso verjetna, je bilo odločeno, da se ti parametri vključijo v Direktivo na podlagi previdnostnega načela.

Svetovna zdravstvena organizacija ne priporoča vključitve vseh endokrinih motilcev na seznam parametrov iz Priloge I k Direktivi, ker meni, da bi bilo rutinsko spremljanje vseh teh spojin trenutno težavno, drago in neučinkovito pri preprečevanju kontaminacije pitne vode.

Te tri snovi so bile izbrane za referenčne, saj je zanje znano, da so prisotne v virih površinske vode, na katere vplivajo očiščene komunalne odplake in drugi izpusti. Beta-estradiol je naravni estrogen. V mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja 61 (ZOZOT) in s tem povezani dokumentaciji so lastnosti endokrinih motilcev opredeljene kot ključni mehanizem delovanja za izpeljavo okoljskega standarda kakovosti za to spojino. ZOZOT je podprl določitev standarda kakovosti okolja na 0,4 ng/l, kar je blizu vrednosti parametra 1 ng/l, ki je predlagan za pitno vodo.

Bisfenol A se široko uporablja pri proizvodnji nekaterih vrst plastike in epoksidne smole. Trenutno je na podlagi Uredbe (ES) št. 1272/2008 62 razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz kategorije 1B. Na predlog francoskih organov je bila v EU najprej omejena uporaba bisfenola A v termopapirju (decembra 2016), nato pa je bil bisfenol A dodan na seznam kandidatnih snovi uredbe REACH, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ker je bil usklajeno razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B (januarja 2017), pozneje pa tudi zaradi lastnosti endokrinih motilcev (junija 2017).

Nonilfenol je gradnik alkilfenol etoksilatov, ki se uporabljajo v površinsko aktivnih snoveh, čeprav so v EU te zdaj prepovedane. Tudi za nonilfenol veljajo omejitve (Priloga XVII k uredbi REACH) in je bil zaradi svojih lastnosti endokrinih motilcev vključen na seznam kandidatnih snovi uredbe REACH, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (junija 2013), in na seznam prednostnih snovi, določen na podlagi Direktive 2008/105/ES.

Zato se predlaga, naj se za te tri endokrine motilce upoštevajo vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija. Ker pristop Direktive ne zagotavlja „referenčnih vrednosti“ in ne določa cilja parametrov in vrednosti, se predlaga, naj se vključijo na seznam parametrov iz Priloge I. Poleg tega so te spojine razmeroma netopne v vodi in se učinkovito odstranijo z običajnimi metodami adsorpcijskega čiščenja (npr. obrežno filtracijo, koagulacijo, ozonacijo, granuliranim aktivnim ogljem). Spojine se bodo zato obravnavale kot vsak drugi kemijski parameter na podlagi Direktive, kar v skladu z navedenim pomeni, da bodo lahko dobavitelji vode pod določenimi pogoji te parametre črtali s seznama, ki ga je treba spremljati, če bo z oceno tveganja ugotovljeno, da niso pomembni.

Komisija meni, da je vključitev teh treh endokrinih motilcev v Direktivo utemeljena na podlagi previdnostnega načela. Zainteresirane strani jo pri tem podpirajo. Vključitev teh spojin bo kot del razširjenega seznama parametrov, oblikovanega na podlagi možnosti 1.2 v oceni učinka, pripomogla tudi k varovanju zdravja ljudi.

5. Krom in svinec

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je podano priporočilo, naj se ohranita sedanji vrednosti parametrov 10 µg/l za svinec in 50 µg/l za ves krom skupaj.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je svinec ena od redkih snovi, za katere je znano, da prek pitne vode neposredno vplivajo na zdravje, zato bi morale biti koncentracije tako nizke, kolikor je to razumno izvedljivo. Komisija zato predlaga, naj se vrednost 10 let po začetku veljavnosti Direktive zniža na 5 µg/l. Med tem prehodnim desetletnim obdobjem se bo ohranila sedanja vrednost 10 µg/l.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se vrednost za krom še proučuje. Številni toksikologi so v razpravah, ki potekajo, predlagali uvedbo nižje vrednosti za krom, zlasti za bolj strupeni krom VI. Zato bo Komisija za krom uporabila enak pristop kot za svinec. Po desetletnem prehodnem obdobju po začetku veljavnosti Direktive predlaga znižanje vrednosti za 50 % na 25 µg/l.

V predlogu sta določena tudi redni pregled Priloge I (v kateri so te vrednosti parametrov določene) in možnost, da se Priloga I spremeni ob upoštevanju znanstvenega napredka. Zato obstaja možnost, da se za oba parametra pred koncem desetletnega prehodnega obdobja določijo strožje vrednosti, če bi bilo to upravičeno na podlagi prihodnjega znanstvenega razvoja.

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 – Cilj

Ta člen ostane nespremenjen.

Člen 2 – Opredelitve

Nekoliko so razjasnjene obstoječe opredelitve pojmov, v skladu z novimi določbami v prenovitvi pa so bile dodane nove opredelitve („dobavitelj vode“, „prednostni prostori“ ter „ranljive in marginalizirane skupine“).

Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila vključitev opredelitve prednostnih prostorov, da bi se olajšala uporaba novih določb v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu.

Člen 3 – Izjeme

Določbe ostanejo nespremenjene, le sklicevanje na Direktivo je posodobljeno.

Člen 4 – Splošne obveznosti

Člen ostane večinoma nespremenjen, spremembe se nanašajo na formalna preoblikovanja ali pojasnila besedila.

Člen 5 – Standardi kakovosti

Člen ostane večinoma nespremenjen, spremembe se nanašajo na formalna preoblikovanja ali pojasnila besedila.

Člen 6 – Mesto ustrezanja

Odstavka 2 in 3 sta črtana, vendar sta bila v večini prevzeta z novimi določbami o oceni tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu (novi člen 10).

Člen 7 – Pristop do varne oskrbe z vodo, ki temelji na tveganju (novo)

Ta novi člen predstavlja splošni pristop, ki temelji na tveganju, je uvod v nove člene 8, 9 in 10, uvaja pa tudi splošne obveznosti v zvezi z ocenami tveganja (redne posodobitve in pregledi ter časovni načrti za pripravo ocen tveganja).

Člen 8 – Ocena nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi (novo)

S tem novim členom se uvajajo obveznosti, povezane z izvajanjem ocen nevarnosti, zlasti:

–opredelitev odvzemnih mest,

–opredelitev nevarnosti in virov onesnaževanja,

–spremljanje parametrov, ki so pomembni za opredeljene nevarnosti in vire onesnaževanja. Spremljati je treba le pomembne parametre ali onesnaževala. Sem lahko spadajo parametri, ki morajo biti v skladu s to direktivo doseženi pri pipi, pa tudi onesnaževala ali snovi, ki se v vodnih telesih že spremljajo v skladu z okvirno direktivo o vodah, ali mikroplastiko. Mikroplastika povzroča veliko zaskrbljenost zaradi negativnih učinkov na morsko in sladkovodno okolje, vodne organizme, biotsko raznovrstnost ter morda tudi na zdravje ljudi, saj jo organizmi zaradi majhnosti zlahka zaužijejo in se v njih bioakumulira, ali pa zaradi strupenih učinkov zapletene mešanice kemikalij, iz katerih so ti delci narejeni.

Države članice lahko na podlagi prepoznavanja nevarnosti in spremljanja:

–izvzamejo dobavitelje vode iz obveznosti izvedbe dodatnega čiščenja in/ali spremljanja ali jim to obveznost naložijo;

–sprejmejo preventivne ukrepe za zaščito mesta odvzema;

–sprejmejo blažilne ukrepe za obravnavanje vira onesnaženja, vključno z raziskavami za razumevanje vplivov, na primer mikroplastike, na vodne ekosisteme in zdravje ljudi, ter poiščejo rešitve za ublažitev morebitnih tveganj.

Člen 9 – Ocena tveganja pri oskrbi (novo)

S tem novim členom se uvajajo obveznosti, povezane z oceno tveganja pri oskrbi, ki jo izvede dobavitelj vode. Te določbe niso nove, saj so bile navedene obveznosti uvedene že leta 2015 s spremenjeno Prilogo II k Direktivi. Del Priloge II k Direktivi 98/83/ES je bil torej premaknjen v ta člen 9. Del C Priloge II zdaj vsebuje le tehnične specifikacije za prilagoditev pogostnosti spremljanja parametrov, za katere se izvede ocena tveganja pri oskrbi.

Člen 10 – Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu (novo)

S tem novim členom se uvajajo obveznosti, povezane z izvajanjem ocen tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, zlasti:

–ocenjevanje tveganj, povezanih s hišnim vodovodnim omrežjem, vključno s tveganji, povezanimi s proizvodi in materiali, ki so v stiku s pitno vodo,

–spremljanje naslednjih parametrov: svinca in Legionelle. Svetovna zdravstvena organizacija je za zadnjenavedeno ugotovila, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, povzroča največje zdravstveno breme. Poleg tega Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni priporoča, naj se umetno ustvarjeni vodni sistemi redno preverjajo in ustrezno nadzorujejo, da bi se preprečili primeri legionarske bolezni na turističnih nastanitvenih zmogljivostih, v bolnišnicah, ustanovah za dolgotrajno oskrbo ali drugih okoljih, kjer je lahko izpostavljeno veliko število prebivalcev, ki so bolj ogroženi 63 .

Države članice lahko na podlagi ocene tveganja in spremljanja nato sprejmejo ukrepe, kot so usposabljanje vodovodnih inštalaterjev, obveščanje in svetovanje lastnikom hiš, ustrezne metode čiščenja v sodelovanju z dobavitelji vode itd. Poleg tega so v tem členu delno obravnavani vidiki, zajeti v prejšnjem členu 10 (proizvodi, ki so v stiku s pitno vodo), zagotavlja pa se tudi skladnost z Uredbo (EU) št. 305/2011, v skladu s katero je treba določiti standarde za gradbene proizvode, ki so v stiku s pitno vodo.

Člen 11 – Spremljanje stanja (prejšnji člen 7)

Vzpostaviti je treba programe spremljanja, ki zajemajo vse različne obveznosti glede spremljanja stanja na podlagi te direktive. Države članice same odločijo, ali naj programe spremljanja stanja določijo nacionalni organi ali pa naj ti to prenesejo na primer na dobavitelje vode. Vendar je verjetno, da večino spremljanja stanja dejansko izvajajo dobavitelji vode, da se zagotovi kakovost vode v vodovodu. Ker so v zvezi z ocenami nevarnosti (člen 8) in oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu (člen 10) uvedene nove obveznosti glede spremljanja stanja, je treba pojasniti ta člen in njegovo povezavo s Prilogo II.

Odstavki 1, 5 in 6 ostanejo nespremenjeni.

Odstavek 2 je spremenjen tako, da se sklicuje na spremljanje stanja, ki ga je treba izvesti v skladu z novima členoma 8 in 9 (ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu), ter „redno“ spremljanje parametrov iz delov A in B Priloge I v skladu s Prilogo II. V zadnjenavedenem primeru lahko dobavitelji vode prilagodijo spremljanje stanja na podlagi ocene tveganja pri oskrbi.

Prejšnji odstavek 4 (možnost sprejetja smernic za spremljanje stanja) je črtan, saj se šteje, da ni potreben. Možnost spremembe Priloge II (ki se nanaša na specifikacije glede spremljanja stanja) pa je ohranjena na podlagi člena 18(2) (prek delegiranih aktov).

Člen 12 – Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe (prejšnji člen 8)

Odstavek 1 ostane nespremenjen.

Odstavek 2 je spremenjen, da se sklicuje na novi seznam parametrov za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, predviden v delu C Priloge I.

Odstavek 3 je spremenjen, da se pojasni, da se prekoračitev vrednosti iz delov A in B Priloge I samodejno šteje kot potencialna nevarnost za zdravje ljudi. To pojasnilo se šteje za nujno zaradi več tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev na podlagi Direktive 98/83/ES.

Dodan je nov odstavek 4, v katerem so pojasnjene obveznosti v zvezi z obveščanjem potrošnikov v primeru preseganja vrednosti parametrov in/ali morebitne nevarnosti za zdravje ljudi. Večina obveznosti je obstajala že na podlagi Direktive 98/83/ES, vendar se jih je zdelo potrebno pojasniti in združiti v en sam odstavek, da se olajša njihovo izvajanje, tudi ob upoštevanju več tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev na podlagi Direktive 98/83/ES.

Odstavek 5 ostane nespremenjen.

Prejšnji odstavek 6 je črtan, saj se šteje, da ni potreben.

Prejšnji odstavek 7 je črtan, saj je črtan prejšnji del C Priloge I o „indikatorskih parametrih“.

Obveznosti iz prejšnjega odstavka 8 so vključene v novi odstavek 4.

Prejšnji člen 9 – Odstopanja

Prejšnji člen 9 se črta. Zapleteni postopek, s katerim se dovolijo tri triletna odstopanja, ni več utemeljen. Prvotno je bil v Direktivo uveden, da bi se državam članicam omogočilo doseganje vrednosti parametrov, ki so bile na novo določene leta 1998. Sistem je zdaj poenostavljen, logika pa je ista kot v Direktivi 98/83/ES: kadar država članica preseže vrednost parametra, bi bilo treba uporabiti člen 11 o sanacijskih ukrepih (prepoved ali omejitev vode, obveščanje potrošnikov, zdravstveno svetovanje itd.). Ne bi smelo biti potrebno, da se s sklepom formalno sprejme vrednost parametra, ki presega tisto iz Direktive.

Prejšnji člen 10 – Zagotavljanje kakovosti obdelave, opreme in materialov (črtano)

Prejšnji člen 10 se črta: šteje se, da na podlagi Direktive 98/83/ES ta člen ni več potreben, delno pa ga je nadomestil novi člen 10 o oceni tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu. Namesto tega se bo potrebna uskladitev izvedla na podlagi zakonodaje o notranjem trgu z izdajo mandatov za standardizacijo na podlagi uredbe o gradbenih proizvodih. Dokler se ti mandati za standardizacijo ne izvajajo in se harmonizirani standardi ne objavijo v Uradnem listu, se bo ohranilo sedanje stanje.

Člen 13 – Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi (novo)

To je nov člen, ki je nastal zlasti zaradi pozivov evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ in odgovora Komisije na pobudo. V členu sta predvideni dve glavni obveznosti:

–prvič, obveznost držav članic, da izboljšajo dostop do pitne vode in spodbujajo njeno uporabo s številnimi ukrepi, od katerih so nekateri vključeni v zadevni člen (ocena deleža ljudi brez dostopa do pitne vode, obveščanje teh ljudi o možnosti priključitve, spodbujanje uporabe vodovodne vode v javnih zgradbah in restavracijah, zagotavljanje, da je oprema za prosti dostop do vodovodne vode na voljo v večini mest, itd.),

–drugič, obveznost držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje dostopa do pitne vode ranljivim in marginaliziranim skupinam. Kadar navedene skupine nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, v smislu te direktive, bi jih morale države članice hitro obvestiti o kakovosti vode, ki jim je na voljo, in jim zagotoviti potrebno povezano zdravstveno svetovanje.

To bi moralo prispevati k zavezi, sprejeti v okviru cilja trajnostnega razvoja ZN št. 6, in povezanemu cilju „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Pojem enakopraven dostop do vode je običajno tridimenzionalen ter zajema geografske razlike v opravljenih storitvah (na primer zaradi pomanjkanja infrastrukture), težave, s katerimi se srečujejo ranljive in marginalizirane skupine (npr. begunci, nomadske skupnosti, brezdomci in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne), ki poskušajo dostopati do storitev za rabo vode, in finančno dostopnost. Kar zadeva cenovno dostopnost, morajo vse politike določanja cen vode v Uniji upoštevati načeli povračila stroškov in „onesnaževalec plača“. Države članice lahko pri določanju diferenciranih tarif za vodo upoštevajo tudi razlike med ekonomskimi in socialnimi razmerami, v katerih živi prebivalstvo. Načelo povračila stroškov zato državam članicam ne preprečuje, da poleg ukrepov iz novega člena 13 te direktive sprejmejo socialne tarife ali vzpostavijo ukrepe za zaščito socialno-ekonomsko prikrajšanega prebivalstva.

Člen 14 – Obveščanje javnosti (novo)

Ta člen delno nadomešča prejšnji člen 13 Direktive 98/83/ES. Določbe v zvezi z dostopom do informacij so podrobnejše, saj se pričakuje, da se bo z večjo preglednostjo izboljšalo zaupanje potrošnikov v njihovo pitno vodo, vključno z njeno kakovostjo, pripravo in upravljanjem. Obveznosti sta dve:

–prvič, zagotoviti je treba razpoložljivost številnih informacij na spletu, določenih na podlagi Priloge IV. Informacije, do katerih dostopa potrošnik, bi morale biti pomembne za področje, ki ga zanima;

–drugič, nekatere posebne informacije je treba poleg tega zagotoviti neposredno potrošnikom (na primer na njihovih računih), kot so porabljena količina, podrobnosti o tarifah in struktura stroškov.

Člen 15 – Informacije o spremljanju izvajanja (novo)

Ta člen delno nadomešča prejšnji člen 13 Direktive 98/83/ES. Določbe, povezane s poročanjem, so v primerjavi s prejšnjimi določbami poenostavljene, nadomestil pa jih je nov sistem, ki ne vključuje dejanskega poročanja. S tem se zagotovi učinkovitejši sistem, saj ni več dolgega zamika med referenčnim datumom sporočenih podatkov in dejanskim datumom poročanja.

V členu je predvideno, da naj bi države članice vzpostavile podatkovni niz, s katerim se zbirajo le podatki, pomembni za pitno vodo, na podlagi te direktive: incidenti, preseganje vrednosti, določenih v Prilogi, ocena nevarnosti in ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu ter ukrepi, sprejeti za zagotavljanje dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi.

Podatkovne nize bi bilo treba vzpostaviti v skladu z direktivo INSPIRE. V ta namen je predvidena podpora Evropske agencije za okolje, ki bo tudi redno dostopala do podatkov in Komisiji zagotovila preglede izvajanja Direktive na ravni Unije, ki se bodo uporabili tudi pri prihodnjih vrednotenjih Direktive (člen 17).

Člen 16 – Dostop do pravnega varstva (novo)

To je nov člen, ki je v skladu s členom 47 Listine o temeljnih pravicah in s katerim se izvaja Aarhuška konvencija v zvezi z dostopom do pravnega varstva. Državljani in nevladne organizacije bi morali imeti možnost, da zakonito pregledajo odločitve, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te direktive.

Člen 17 – Vrednotenje (novo)

Ta novi člen določa okvir za prihodnja vrednotenja (v smislu smernic Komisije o boljšem pravnem urejanju) Direktive. Prvo vrednotenje naj bi se izvedlo po 12 letih izvajanja Direktive, da bi prispeli podatki o vsaj dveh ciklih ocen tveganja pri oskrbi.

Člen 18 – Pregled prilog (prejšnji člen 11)

Ta člen nadomešča člen 11 Direktive 98/83/ES. Člen 11 je določal pregled prilog I, II in III k Direktivi z nekdanjim regulativnim postopkom s pregledom. Predlaga se, naj se ta postopek nadomesti z delegiranimi akti (za spremembo vseh prilog), tudi v skladu z zavezo institucij v medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016, da se zagotovi „čim hitrejš[a] uskladit[ev] vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom“.

Ohranjen je redni pregled Priloge I, da se zagotovi ohranjanje njene skladnosti z najnovejšimi znanstvenimi dosežki.

Člen 19 – Izvajanje prenosa pooblastila (novo)

To je nov standardni člen za sprejetje delegiranih aktov.

Člen 20 – Postopek v odboru (prejšnji člen 12)

To je nov standardni člen za sprejetje izvedbenih aktov.

Prejšnji člen 13 – Obveščanje in poročanje (črtano)

Člen se črta, večinoma pa ga je nadomestil novi člen 15.

Prejšnji člen 14 – Časovni okvir za izpolnjevanje zahtev (črtano)

Ta člen se črta, saj je leta 1998 zagotovil nekaj dodatnega časa (pet let) za izvajanje Direktive 98/83/ES do leta 2003. Ta člen je zdaj zastarel in bi ga bilo treba črtati.

Prejšnji člen 15 – Izjemne okoliščine (črtano)

Ta člen iz Direktive 98/83/ES je državam članicam omogočal, da od Komisije zahtevajo nekaj dodatnega časa (do šest let, poleg petih let, predvidenih v prejšnjem členu 14) za zagotovitev skladnosti z Direktivo 98/83/ES. Ta člen je zdaj zastarel in bi ga bilo treba črtati.

Prejšnji členi 16 (Razveljavitev), 17 (Prenos) in 18 (Začetek veljavnosti)

Ti trije členi so črtani, nadomestilo pa jih je posodobljeno standardno besedilo za razveljavitev, prenos in začetek veljavnosti v prenovljenih direktivah (glej nove člene 22, 23 in 24).

Člen 21 – Kazni (novo)

Uveden je standarden nov člen o kaznih.

Člen 22 – Prenos

Ta člen je v skladu s standardno predlogo.

Člen 23 – Razveljavitev

Ta člen je v skladu s standardno predlogo.

Člen 24 – Začetek veljavnosti

Ta člen je v skladu s standardno predlogo. Za začetek veljavnosti Direktive po objavi v Uradnem listu je predvidenih 20 dni.

Člen 25 – Naslovniki (prejšnji člen 19)

Ta člen ostane nespremenjen.

Priloga I

Del A

Del A Priloge I se nanaša na vrednosti parametrov za mikrobiološke parametre. Na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije so na seznam dodani novi parametri, in sicer spore Clostridium Perfringens in koliformne bakterije, motnost (prestavljene iz prejšnjega dela C „Indikatorski parametri“) ter somatski kolifagi.

Del B

Del B Priloge I se nanaša na vrednosti parametrov za kemijske parametre. Na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije ali na podlagi previdnostnega načela je dodanih več novih parametrov (in njihove povezane vrednosti parametrov), in sicer: bisfenol A, klorat, klorit, beta-estradiol, halogenocetne kisline, mikrocistin, nonilfenol, PFAS (posamezne in skupaj), uran.

Del C

Del C Priloge I k Direktivi 98/83/ES se je nanašal na indikatorske parametre. Indikatorski parametri so črtani iz Priloge I (razen nekaterih, ki so bili premaknjeni v del A, na primer motnost) in prestavljeni v Prilogo IV o obveščanju potrošnikov. Razlog za to je, da indikatorski parametri ne zagotavljajo informacij, povezanih z zdravjem, temveč informacije, ki so v interesu potrošnikov (kot so okus, barva, anioni, kationi itd.).

Novi del C Priloge I se nanaša na parametre, ki jih je treba oceniti na podlagi nove ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu (predvideno v novem členu 10), tj. svinec in Legionello.

Priloga II

Del A – Splošni cilji in programi spremljanja stanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi

Del A Priloge II se nanaša na splošne obveznosti v zvezi s programi spremljanja in ostaja večinoma nespremenjen, razen dodatka novega sklica na operativno spremljanje stanja s povezanim parametrom za motnost. To je bilo dodano na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, saj se z operativnim spremljanjem stanja dnevno prinašajo hitre informacije, s katerimi se zagotavlja, da čiščenje pravilno deluje.

Del B – Pogostnost

Del B Priloge II se nanaša na pogostnost spremljanja. Opredeljeni sta dve kategoriji parametrov:

(2)temeljni parametri (E. coli, spore Clostridium Perfringens in somatski kolifagi), ki jih je treba vedno spremljati, in sicer tako pogosto, kot je navedeno v tabeli v delu B, pri čemer zanje ni mogoče izvajati ocene tveganja pri oskrbi, in

(3)vsi drugi parametri, ki jih je treba spremljati tako pogosto, kot je določeno v tabeli v delu B, dokler se ne izvede ocena tveganja pri oskrbi v skladu z delom C iste priloge.

Tabela v delu B, v kateri je določena pogostnost, je poenostavljena, opomba 3 (pod tabelo) pa se črta, saj ni več potrebna.

Del C – Ocena tveganja pri oskrbi

Prvi odstavki dela C so preneseni v novi člen 9 „Ocena tveganja pri oskrbi“. Preostali del (specifikacije za odstopanje od pogostnosti spremljanja pri izvajanju ocene tveganja pri oskrbi) tega dela C, ki je bil v Direktivo 98/83/ES uveden s spremembo iz leta 2015, ostane večinoma nespremenjen, redke spremembe pa se nanašajo na formalno uskladitev osnutka z besediščem preostanka Direktive.

Del D – Metode vzorčenja in mesta vzorčenja

Ta del, ki je bil v Direktivo 98/83/ES uveden s spremembo iz leta 2015, ostane večinoma nespremenjen.

Priloga III

Del A – Mikrobiološki parametri, za katere so določene metode analize

Prva dva odstavka dela A se črtata, saj se nanašata na možnost spremembe dela A Priloge III z regulativnim postopkom s pregledom, možnost spremembe Priloge III z delegiranimi akti pa je predvidena že v členih 18 in 19.

Seznam metod za mikrobiološke parametre je posodobljen, da zajema nove mikrobiološke parametre, vključene v del A Priloge I.

Del B – Kemijski parametri, za katere so opredeljene značilnosti izvedbe

Ta del je bil posodobljen s spremembo Direktive 98/83/ES iz leta 2015. Takrat sta bili uvedeni dve tabeli, od tega ena s specifikacijami, ki jo je treba uporabljati do konca leta 2019. Predlaga se, naj se ta druga tabela s specifikacijami, veljavnimi le do konca leta 2019, črta, in naj se ohrani le prva tabela.

Posodobljena je bila tudi tabela s seznamom specifikacij za kemijske parametre, da zajema novi seznam kemijskih parametrov, določen v delu B Priloge I.

Priloga IV (novo)

Priloga IV je nova priloga, v kateri so navedene informacije, ki morajo biti zaradi obveščanja potrošnikov na voljo na spletišču. Nekateri zelo veliki dobavitelji vode bodo morali zaradi sorazmernosti zagotoviti nekatere dodatne posebne informacije, vključno z letnimi informacijami o splošnem delovanju vodovodnega sistema, kar zadeva učinkovitost, vključno s stopnjami iztekanja vode in energijsko učinkovitostjo. Predvideva se, da bi lahko večja preglednost s prispevanjem k večji ozaveščenosti o tej temi vplivala na dobavitelje vode in tudi organe držav članic, da bi obravnavali vprašanje izgub in iztekanja vode.

Prejšnji prilogi IV in V

Priloga IV se je nanašala na roke za prenos prejšnje Direktive 80/778/EGS v nacionalno zakonodajo (tudi ob upoštevanju pristopov različnih držav članic). Priloga V je bila prejšnja korelacijska tabela med Direktivo 80/778/EGS in Direktivo 98/83/ES. Prilogi nista več potrebni in se črtata.

Priloga V (novo)

Priloga V (novo) je standardna priloga, v kateri so navedeni razveljavljena direktiva in njene nadaljnje spremembe ter njihovi datumi prenosa in uporabe.

Priloga VI (novo)

Priloga VI je nova korelacijska tabela med Direktivo 98/83/ES in novim predlogom prenovljene Direktive.

ê 1998/83 (prilagojeno)

2017/0332 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena Ö 192(1) Õ 130s(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora 64 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 65 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)Direktiva Sveta 98/83/ES 66 je bila večkrat bistveno spremenjena 67 . Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

ê 1998/83 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

ker je treba Direktivo Sveta 80/778/EGS z dne 15. julija 1980 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi 68 , prilagoditi znanstvenemu in tehnološkemu napredku; ker izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive kažejo, da je treba oblikovati ustrezno prilagodljiv in pregleden pravni okvir za to, da bodo države članice odpravile pomanjkljivosti in tako izpolnile standarde; ker bi bilo treba nadalje Direktivo ponovno proučiti glede na Pogodbo o Evropski uniji in predvsem načelo subsidiarnosti;

ê 1998/83 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

ker je v skladu s členom 3b Pogodbe, ki predvideva, da ne bi smel noben ukrep Skupnosti presegati mere, ki je potrebna za dosego ciljev Pogodbe, treba popraviti Direktivo 80/778/EGS, tako da bi se osredotočila na izpolnjevanje bistvenih parametrov kakovosti in zdravja, pri čemer lahko države članice prosto dodajo druge parametre, če se jim zdi primerno;

ê 1998/83 uvodna izjava 3

ker mora v skladu z načelom subsidiarnosti ukrepanje Skupnosti podpreti in dopolniti ukrepe pristojnih organov držav članic;

ê 1998/83 uvodna izjava 4

ker v skladu z načelom subsidiarnosti naravne in družbeno ekonomske razlike med regijami Unije zahtevajo, da se večina odločitev v zvezi s spremljanjem stanja, analizo in potrebnimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sprejema na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, v kolikor te razlike ne smejo ovirati vzpostavitve okvira zakonov in drugih predpisov, določenih s to direktivo;

ê 1998/83 uvodna izjava 5

ker so standardi Skupnosti za bistvene in preventivne parametre pitne vode potrebni za dosego minimalnih ciljev okoljske kakovosti v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih je treba opredeliti, da bi lahko varovali in pospeševali trajnostno uporabo vode, namenjene za prehrano ljudi;

ê 1998/83 uvodna izjava 6 (prilagojeno)

ð novo

(2)ð Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj. ï ker je treba glede na pomen kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, za človekovo zdravje Ö V ta namen je treba Õ na ravni Ö Unije Õ Skupnosti predpisati bistvene standarde kakovosti ð minimalne zahteve ï, ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen;. ð Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve. ï 

ê 1998/83 uvodna izjava 7

ker je treba vključiti vodo, uporabljeno v živilski industriji, razen če je mogoče ugotoviti, da uporaba take vode ne vpliva na zdravstveno ustreznost končnega proizvoda;

ê 1998/83 uvodna izjava 8

ker bi bilo treba, da bi podjetjem za oskrbo z vodo omogočili izpolnjevanje standardov kakovosti za pitno vodo, uporabiti ustrezne varstvene ukrepe za zagotovitev, da se površinska in podzemna voda ohranjata čisti; ker je mogoče isti cilj doseči z ustreznimi ukrepi za čiščenje vode, ki se uporabijo pred oskrbo;

ê 1998/83 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

ker skladnost evropske vodne politike predvideva, da se pravočasno sprejme primerno okvirno direktivo za vodo;

ê 1998/83 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

ð novo

(3)ker je treba iIz področja uporabe te direktive Ö je treba Õ izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so bila za te vrste vode določena posebna pravila; ð so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta 69 oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta 70 . Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali posode, namenjene prodaji ali uporabi pri proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 71 . ï 

ê 1998/83 uvodna izjava 11

ker so ukrepi potrebni za vse parametre, pomembne za zdravje, in za druge parametre, če je prišlo do poslabšanja kakovosti; ker bi bilo treba nadalje te ukrepe skrbno uskladiti z izvajanjem Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet 72 in Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet 73 ;

ò novo

(4)V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode) 74 se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) 75 . Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, ki je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 ZN. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi 76 .

(5)Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je opravil natančen pregled seznama parametrov in vrednosti parametrov iz Direktive 98/83/ES, da bi ugotovil, če ga je treba posodobiti zaradi tehničnega in znanstvenega napredka. Rezultati navedenega pregleda 77 so pokazali, da bi bilo treba nadzorovati enterične patogene in Legionello, dodati šest kemijskih parametrov ali skupin parametrov, tri reprezentativne spojine, ki so endokrini motilci, pa bi se morale upoštevati s previdnostnimi referenčnimi vrednostmi. Za tri nove parametre bi bilo treba ob upoštevanju previdnostnega načela določiti vrednosti parametrov, ki so strožje od vrednosti, ki jih je predlagala Svetovna zdravstvena organizacija, vendar še vedno izvedljive. Za svinec je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da bi morale biti koncentracije tako nizke, kot je razumno izvedljivo, medtem ko vrednosti kroma še vedno ocenjuje; zato bi se za oba parametra moralo uporabiti prehodno obdobje desetih let, preden začnejo veljati strožje vrednosti.

(6)Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija predlagala, naj tri vrednosti parametrov postanejo manj stroge in naj se pet parametrov črta s seznama. Vendar se navedene spremembe ne štejejo za potrebne, saj pristop, ki temelji na tveganju, uveden z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787 78 , dobaviteljem vode pod določenimi pogoji omogoča črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati. Metode čiščenja za izpolnjevanje navedenih vrednosti parametrov že obstajajo.

ê 1998/83 uvodna izjava 12

ker je treba določiti posamezne vrednosti parametrov za snovi, pomembne v vsej Skupnosti, na raven, ki je dovolj stroga, da zagotovi dosego namena te direktive;

ê 1998/83 uvodna izjava 13

ker vrednosti parametrov temeljijo na razpoložljivih znanstvenih znanjih in upoštevajo tudi previdnostno načelo; ker so bile te vrednosti izbrane zato, da se zagotovi varno uživanje vode, namenjene za prehrano ljudi, za celo življenje in tako predstavlja visoko raven varovanja zdravja;

ê 1998/83 uvodna izjava 14

ker bi bilo treba najti ravnovesje, da bi preprečili tako mikrobiološka kot kemična tveganja; ker bi morala v ta namen določitev vrednosti parametrov, uporabljenih za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, temeljiti na upoštevanju pomislekov glede javnega zdravja in na metodi ocenjevanja tveganja;

ê 1998/83 uvodna izjava 15

ker zdaj ni dovolj dokazov, na katerih bi temeljile vrednosti parametrov za kemikalije — povzročitelje motenj endokrinih žlez na ravni Skupnosti, vendar pa narašča zaskrbljenost glede morebitnega vpliva zdravju škodljivih snovi na ljudi ter prosto živeče živali in rastline;

ê 1998/83 uvodna izjava 16

ker zlasti standardi v Prilogi I splošno temeljijo na „Smernicah za kakovost pitne vode“ Svetovne zdravstvene organizacije in na mnenju Znanstvenega svetovalnega odbora Komisije za proučitev strupenosti in strupenosti za ekosisteme kemičnih spojin;

ê 1998/83 uvodna izjava 17 (prilagojeno)

(7)ker morajo Ö Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od Õ države članice Ö zahtevati, da Õ določijoti vrednosti za druge dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer je to na njihovih ozemljih potrebno za zaščito zdravja ljudi;.

ê 1998/83 uvodna izjava 18 (prilagojeno)

ker lahko države članice določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer se to zdi potrebno za zagotavljanje kakovosti proizvodnje, distribucije in inšpekcijskega pregleda vode, namenjene za prehrano ljudi;

ê 1998/83 uvodna izjava 19

ker morajo države, kadar se jim zdi potrebno, da sprejmejo standarde, strožje od standardov, določenih v Prilogi I, del A in B, ali standarde za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogi I, vendar potrebni za zaščito zdravja ljudi, obvestiti Komisijo o teh standardih;

ê 1998/83 uvodna izjava 20

ker morajo države članice pri uvajanju ali ohranjanju strožjih varstvenih ukrepov spoštovati načela in pravila Pogodbe, kot jih razlaga Evropsko sodišče;

ò novo

(8)Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode 79 . Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije 80 ; drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. Legionella ali svinec) („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in dobavitelji vode.

(9)Ocena nevarnosti bi morala biti namenjena zmanjšanju stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnosti in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljenih nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 81 ), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). Ti parametri bi se morali uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir onesnaževanja, v sodelovanju z dobavitelji vode in zainteresiranimi stranmi.

(10)Glede ocene nevarnosti Direktiva 2000/60/ES od držav članic zahteva, da opredelijo vodna telesa, ki se odvzemajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, jih spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje poslabšanja njihove kakovosti, da bi se zmanjšala stopnja čiščenja, ki je potrebna za proizvodnjo vode, primerne za prehrano ljudi. Da bi se izognili podvajanju obveznosti, bi morale države članice med izvajanjem ocene nevarnosti uporabiti spremljanje, ki se izvaja v skladu s členoma 7 in 8 Direktive 2000/60/ES ter Prilogo V k navedeni direktivi, kot tudi ukrepe, vključene v programih ukrepov na podlagi člena 11 Direktive 2000/60/ES.

ê 1998/83 uvodna izjava 21 (prilagojeno)

ð novo

(11)ker morajo vVrednosti parametrov Ö , ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo Õ ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom.; ð Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella. Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške, je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema. Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, kot tudi preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi njihove izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 82 . Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 83 . Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije 84 vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija z gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi. Vendar, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 305/2011, kadar bi ti ukrepi pomenili omejitve prostega pretoka proizvodov in materialov v Uniji, bi morale biti te omejitve ustrezno utemeljene in strogo sorazmerne ter ne bi smele biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami. ï

ò novo

(12)Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. Odprava tehničnih ovir se lahko uspešno doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011. Navedena uredba omogoča razvoj evropskih standardov za harmonizacijo metod ocenjevanja gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter določitev mejnih vrednosti in razredov v skladu z ravnijo lastnosti bistvene značilnosti. V ta namen je bila v delovni program na področju standardizacije za leto 2017 85 vključena zahteva za standardizacijo, ki zahteva standardizacijo na področju higiene in varnosti za proizvode in materiale, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, standard pa naj bi bil izdan do leta 2018. Objava tega harmoniziranega standarda v Uradnem listu Evropske unije bo zagotovila razumno sprejemanje odločitev za dajanje varnih gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Posledično bi bilo treba določbe o opremi in materialih, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, črtati, delno nadomestiti z določbami v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu in dopolniti z ustreznimi harmoniziranimi standardi v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011.

ê 1998/83 uvodna izjava 22

ker na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje; ker se nadalje priznava, da za hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje ne morejo biti odgovorne države članice;

ê 1998/83 uvodna izjava 23 (prilagojeno)

ð novo

(13)ker bi morala vVsaka država članica vzpostaviti Ö bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni Õ programie spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive.; ker bi morali ti programi spremljanja stanja ustrezati lokalnim potrebam in izpolnjevati minimalne zahteve spremljanja stanja, predpisane v tej direktivi; ð Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode. Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije. ï 

ò novo

(14)Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali postopoma uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z malimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke.

ê 1998/83 uvodna izjava 24

ker bi morale biti metode, uporabljene za analizo kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi take, da zagotovijo zanesljivost in primerljivost dobljenih rezultatov;

ê 1998/83 uvodna izjava 25 (prilagojeno)

ð novo

(15)ker bi morale države članice vV primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive Ö bi morala zadevna država članica Õ ð takoj ï raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej izvedejo Ö potrebni Õ sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode.; Ö V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Õ ð Poleg tega je treba pojasniti, da bi morale države članice neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, samodejno šteti kot možno nevarnost za zdravje ljudi. ï Ö V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru. Õ 

ê 1998/83 uvodna izjava 26 (prilagojeno)

ker je pomembno preprečiti, da onesnažena voda povzroča možno nevarnost za zdravje ljudi; ker bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo;

ê 1998/83 uvodna izjava 27

ker mora zadevna država članica v primeru neizpolnjevanja določenega indikatorskega parametra proučiti, ali neizpolnjevanje predstavlja tveganje za zdravje ljudi; ker bi morala sanacijsko ukrepati za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, kjer je to potrebno za varovanje zdravja ljudi;

ê 1998/83 uvodna izjava 28 (prilagojeno)

ker bi bilo treba v primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 130r(2) Pogodbe, dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru;

ê 1998/83 uvodna izjava 29 (prilagojeno)

ð novo

(16)ker bi bilo treba dDržave članice ð ne bi več smele ï pooblastiti, Ö imeti pooblastila, Õ da pod določenimi pogoji dovolijo odstopanja od te direktive;. ð Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je ta postopek obremenjujoč tako za države članice kot tudi za Komisijo. Poleg tega je v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja štela za prehodno obdobje. Določbo o odstopanjih bi bilo zato treba črtati. Zaradi varovanja zdravja ljudi bi se morale v primeru prekoračitve vrednosti parametra določbe v zvezi s sanacijskimi ukrepi uporabljati takoj, brez možnosti odstopanja od vrednosti parametra. Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, pa bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja, vendar se jih ne bi smelo obnoviti. ï ker je nadalje treba vzpostaviti primeren okvir za taka odstopanja, pod pogojem da ne smejo predstavljati možne nevarnosti za zdravje ljudi in da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi, na določenem območju ni mogoče ohranjati na drug sprejemljiv način;

ò novo

(17)Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 2014 86 pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“ 87 . To je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 ZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela 20 evropskega stebra socialnih pravic 88 , v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah in restavracijah.

(18)Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ 89 , zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“ 90 . Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov 91 in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah 92 . Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te bi morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča.

ê 1998/83 uvodna izjava 30

ker priprava ali distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi terja uporabo določenih snovi ali materialov, so potrebna pravila, ki urejajo njihovo uporabo, da bi se izognili možnim škodljivim vplivom na zdravje ljudi;

ê 1998/83 uvodna izjava 31

ker lahko znanstveni in tehnični napredek zahteva hitro prilagajanje tehničnih zahtev, predpisanih v prilogah II in III; ker je treba nadalje za lažjo uporabo ukrepov, potrebnih v ta namen, predpisati postopek, po katerem lahko Komisija sprejema te prilagoditve ob pomoči odbora, sestavljenega iz predstavnikov držav članic;

ê 1998/83 uvodna izjava 32

ker bi bilo treba potrošnike ustrezno in primerno obveščati o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, o vseh odstopanjih, ki jih dovolijo države članice, ter o vseh sanacijskih ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi; ker bi bilo treba nadalje upoštevati tehnične in statistične potrebe Komisije ter pravice posameznika, da pridobi ustrezne informacije v zvezi s kakovostjo vode, namenjene za prehrano ljudi;

ê 1998/83 uvodna izjava 33

ker je morda v izjemnih okoliščinah in za zemljepisno opredeljena območja potrebno državam članicam dopustiti daljši časovni okvir za izpolnjevanje določenih določb te direktive;

ê 1998/83 uvodna izjava 34 (prilagojeno)

ker ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo ali glede uporabe, prikazane v Prilogi IV,

ò novo

(19)Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ 93 zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije lahko dostopne, na primer na spletnem mestu, povezava do katerega bi se morala dejavno razširjati. Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. informacije o indikatorjih (železo, trdota, minerali itd.), ki pogosto vplivajo na mnenje potrošnikov o vodovodni vodi. Zato bi bilo treba indikatorske parametre iz Direktive 98/83/ES, ki niso zagotavljali informacij v zvezi z zdravjem, nadomestiti s spletnimi informacijami o teh parametrih. Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o energijski učinkovitosti, vodenju, upravljanju, stroškovni strukturi in obdelavi. Predpostavlja se, da bosta boljše znanje potrošnikov in večja preglednost prispevala k okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo. To naj bi prispevalo k večji uporabi vodovodne vode, s čimer bi se zmanjšali plastični odpadki in emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje.

(20)Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi informacije o porabljeni količini, stroškovni strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode.

(21)Načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v Direktivi 2000/60/ES. Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba to vprašanje obravnavati s povečanjem preglednosti ter obveščanjem potrošnikov o stopnjah iztekanja vode in energijski učinkovitosti.

(22)Cilj Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 94 je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju v državah članicah v skladu z Aarhuško konvencijo. Vključuje široke obveznosti, povezane z zagotavljanjem informacij o okolju na zahtevo in dejavnim razširjanjem takih informacij. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 95 ima tudi široko področje uporabe in zajema izmenjavo prostorskih informacij, vključno z zbirkami podatkov o različnih okoljskih temah. Pomembno je, da določbe te direktive v zvezi z dostopom do informacij in dogovori o izmenjavi podatkov dopolnjujejo navedeni direktivi in ne vzpostavljajo ločene pravne ureditve. Zato določbe te direktive v zvezi z obveščanjem javnosti in informacijami o spremljanju izvajanja ne bi smele posegati v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

(23)V Direktivi 98/83/ES niso bile določene obveznosti poročanja za male dobavitelje vode. Da bi se ta pomanjkljivost odpravila ter da bi se obravnavala potreba po informacijah o izvajanju in skladnosti, bi bilo treba uvesti nov sistem, v skladu s katerim bi morale države članice vzpostaviti, posodabljati ter dati Komisiji in Evropski agenciji za okolje na voljo podatkovne nize, ki vsebujejo le ustrezne podatke, kot so preseganja vrednosti parametrov in incidenti z določenim vplivom. Tako bi se zagotovilo, da je upravno breme za vse subjekte čim bolj omejeno. Za zagotovitev ustrezne infrastrukture za javni dostop, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi bi morale države članice specifikacije podatkov določiti na podlagi Direktive 2007/2/ES in njenih izvedbenih aktov.

(24)Podatki, ki jih sporočajo države članice, niso potrebni le za namene pregledov skladnosti, ampak so bistveni tudi za to, da se Komisiji omogočita spremljanje in ocena uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje, da bi se prispevalo k morebitnemu prihodnjemu vrednotenju zakonodaje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 96 . V zvezi s tem obstaja potreba po ustreznih podatkih, ki bodo omogočili boljšo oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in dodane vrednosti Direktive na ravni EU, zato je treba zagotoviti ustrezne mehanizme poročanja, ki lahko služijo tudi kot kazalniki za prihodnja vrednotenja te direktive.

(25)V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem Direktive, ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih ter razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije.

(26)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti si prizadeva za spodbujanje načel, povezanih z zdravstvenim varstvom, dostopom do storitev splošnega gospodarskega pomena, varstvom okolja in varstvom potrošnikov.

(27)Kot je Sodišče že večkrat opozorilo, bi bilo nezdružljivo z zavezujočim učinkom, ki ga ima direktiva na podlagi tretjega odstavka člena 288 Pogodbe, da se načeloma izključi možnost zainteresiranih oseb, da se sklicujejo na obveznost, ki jo ta direktiva nalaga. Ta ugotovitev velja zlasti za direktivo, katere cilj je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi. Zato bi v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah 97 člani zadevne javnosti morali imeti dostop do pravnega varstva, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Poleg tega, kadar je veliko število oseb oškodovanih v „primeru množičnega oškodovanja“ zaradi enakih nezakonitih ravnanj, povezanih s kršenjem pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, bi te osebe morale imeti možnost uporabiti mehanizme kolektivnih odškodninskih tožb, če so države članice te mehanizme vzpostavile v skladu s Priporočilom Komisije 2013/396/EU 98 .

(28)Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom 99 postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati.

(29)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te direktive, bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, vsem oskrbovanim osebam kot tudi za sprejetje oblike in načinov predložitve informacij, ki jih morajo države članice v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje predložiti glede izvajanja te direktive. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 100 .

(30)Brez poseganja v zahteve Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta 101 bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(31)Direktiva 2013/51/Euratom določa posebno ureditev za spremljanje radioaktivnih snovi v vodi, namenjeni za prehrano ljudi. Zato ta direktiva ne bi smela določati vrednosti parametra za radioaktivnost.

(32)Ker cilja te direktive, namreč varovanja zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(34)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so navedene v delu B Priloge V –

ê 1998/83 (prilagojeno)

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

1.Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi.

2.Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi Ö učinki Õ vsakršnega onesnaženja Ö kontaminacije Õ vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te direktive pomeni izraz:

1.„voda, namenjena za prehrano ljudi“ Ö pomeni Õ: (a) vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi hrane ð , proizvodnji ï ali za druge gospodinjske namene ð tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih ï, ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja, Ö ali Õ cisterne, ð ali se, v primeru izvirske vode, toči v ï steklenice ali posod;

(b)    vso vodo, ki se v podjetjih za proizvodnjo hrane uporablja za proizvodnjo, predelavo, konzerviranje ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi, razen če se pristojni nacionalni organi prepričajo, da kakovost vode ne vpliva na zdravstveno ustreznost živil v končni obliki;

2.„hišno vodovodno omrežje“ Ö pomeni Õ cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi ð tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih ï in distribucijskim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo.; 

ò novo

3.„dobavitelj vode“ pomeni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10 m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan;

4.„mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500 m3 vode ali oskrbuje manj kot 5 000 oseb;

5.„veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 5 000 oseb;

6.„zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 50 000 oseb;

7.„prednostni prostori“ pomeni velike prostore z več uporabniki, ki so potencialno izpostavljeni tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice;

8.„ranljive in marginalizirane skupine“ pomeni osebe, ki so izključene iz družbe zaradi diskriminacije ali pomanjkljivega dostopa do pravic, virov ali priložnosti in so bolj izpostavljene številnim potencialnim tveganjem, povezanim z zdravjem, varnostjo, pomanjkanjem izobrazbe, vključenostjo v škodljive prakse, ali drugim tveganjem kot preostali del družbe.

ê 1998/83 (prilagojeno)

Člen 3

Izjeme

1.Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali Ö pristojni organi iz Õ pristojni nacionalni organi v skladu z Direktivo Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z izkoriščanjem in trženjem naravnih mineralnih voda 102  Direktive 2009/54/ES;

ê 1998/83

(b)vode, ki so zdravila v pomenu Direktive Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb zakonov ali drugih predpisov v zvezi z lastniškimi zdravili 103 . Direktive 2001/83/ES.

ê 1998/83 (prilagojeno)

2.Države članice lahko izvzamejo iz določb te direktive:

(a)vodo, namenjeno izključno za namene, za katere so se pristojni organi prepričali, da njena kakovost nima nobenega neposrednega ali posrednega vpliva na zdravje zadevnih potrošnikov;

(b)vodo, namenjeno za prehrano ljudi, iz individualnega vira, ki zagotavlja v povprečju manj kot 10 m3mZ3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja kot del gospodarske ali javne dejavnosti.

3.Države članice, ki uporabijo izjeme iz odstavka 2(b), zagotovijo, da se zadevne prebivalce ustrezno obvesti o tem in o ukrepih, ki se lahko sprejmejo za varstvo zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi Ö učinki Õ, ki so posledica onesnaženja Ö kontaminacije Õ vode, namenjene za prehrano ljudi. Poleg tega je treba zadevnemu prebivalstvu takoj dati ustrezen nasvet, kadar je morebitna nevarnost, ki izhaja iz kakovosti take vode, očitna.

ê 1998/83 (prilagojeno)

ð novo

Člen 4

Splošne obveznosti

1.Ne da bi to vplivalo na obveznosti po drugih določbah Skupnosti Ö Unije Õ, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če Ö izpolnjuje vse naslednje pogoje Õ:

(a)je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi;, in

(b)izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I, del A in B;

ter če v skladu z ustreznimi določbami členov 5 do 8 in člena 10 ter v skladu s Pogodbo

(c)države članice Ö so sprejele Õ sprejmejo vse druge ukrepe, potrebne za zagotovitev, da voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje Ö izpolnjevanje Õ zahteve ð iz členov 5 do 12 ï te direktive.

2.Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v nobenem primeru nimajo za posledico, neposredno ali posredno poslabšanje sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v kolikor je to pomembno za varovanje zdravja ljudi, ali povečanje onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode ð , namenjene za prehrano ljudi ï.

Člen 5

Standardi kakovosti

1.Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi Ö , in ne smejo biti manj stroge od vrednosti iz navedene priloge Õ .

2.    Vrednosti parametrov, določene v skladu z odstavkom 1, ne smejo biti manj stroge od vrednosti, določenih v Prilogi I. Kar zadeva parametre, določene v Prilogi I, del C, je treba vrednosti določiti samo za namene spremljanja stanja in za izpolnitev obveznosti, določenih v členu 8.

2.3.    Država članica določi vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I, kjer to zahteva varstvo zdravja ljudi na njenem nacionalnem ozemlju ali delu le-tega. Določene vrednosti bi morale zadostiti Ö izpolnjujejo Õ najmanj zahteveam člena 4(1)(a).

Člen 6

Mesto ustrezanja

1.Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 ð za parametre iz delov A in B Priloge I ï, morajo ustrezati vrednostim:

(a)za vodo iz vodovodnega omrežja v prostorih ali ustanovi na mestu, kjer voda izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrano ljudi;

(b)za vodo, ki se oskrbuje iz cisterne, na mestu, kjer izteka iz cisterne;

(c)    za ð izvirske vode ï vodo, ki se toči v steklenice ali v posode, namenjene prodaji, na mestu, kjer se voda toči v steklenice ali posode.; 

(d) za vodo, ki se uporablja v podjetju za proizvodnjo hrane, na mestu, kjer se voda uporablja v podjetju.

2.    Za vodo po odstavku 1(a) velja, da so države članice izpolnile svoje obveznosti po tem členu ter po členih 4 in 8(2), če se lahko ugotovi, da prihaja do neizpolnjevanja vrednosti parametrov, določenih v členu 5, zaradi hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prostorih in ustanovah, kjer je oskrba vode namenjena javnosti, kot v šolah, bolnicah in restavracijah.

3.    Če se uporablja odstavek 2 in obstaja tveganje, da voda iz odstavka 1(a) ne bo ustrezala vrednostim parametrov, določenih v skladu s členom 5, države članice kljub temu zagotovijo, da:

(a)se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov, kot svetovanje lastnikom o možnostih sanacijskih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli, in/ali

se sprejmejo drugi ukrepi, kot ustrezne metode čiščenja za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi ustrezala vrednostim parametrov;

in

(b)so zadevni potrošniki primerno obveščeni in se jim svetuje o vseh možnih dodatnih sanacijskih ukrepih, ki bi jih morali sprejeti.

ò novo

Člen 7

Pristop do varne oskrbe z vodo, ki temelji na tveganju

1.Države članice zagotovijo, da se pri dobavi, čiščenju in distribuciji vode, namenjene za prehrano ljudi, uporabi pristop, ki temelji na tveganju in ga sestavljajo naslednji elementi:

(a)ocena nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 8;

(b)ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode za namene spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II;

(c)ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 10.

2.Ocene nevarnosti se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka tri leta in se po potrebi posodobijo.

3.Ocene tveganja pri oskrbi zelo veliki in veliki dobavitelji vode izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive], mali dobavitelji vode pa do [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo.

4.Ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo.

Člen 8

Ocena nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi

1.Brez poseganja v člena 6 in 7 Direktive 2000/60/ES države članice zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10 m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente:

(a)določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih, zajetih z oceno nevarnosti;

(b)kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES, in zavarovanih območij iz člena 6 navedene direktive;

(c)opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi;

(d)redno spremljanje vodnih teles, zajetih z oceno nevarnosti ustreznih onesnaževal, izbranih z navedenih seznamov:

(i)parametri, navedeni v delih A in B Priloge I k tej direktivi;

(ii)onesnaževala podzemne vode, navedena v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta 104 , ter onesnaževala in kazalci onesnaženja, katerih mejne vrednosti so države članice določile v skladu s Prilogo II k navedeni direktivi;

(iii)prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, navedeni v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta 105 ;

(iv)druga ustrezna onesnaževala, kot je mikroplastika, ali onesnaževala, značilna za povodje, ki so jih države članice določile na podlagi pregleda vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacij o pomembnih obremenitvah, zbranih v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi.

Države članice iz točk od (i) do (iv) za spremljanje izberejo parametre, snovi ali onesnaževala, ki se štejejo za ustrezna glede na nevarnosti, opredeljene v točki (c), ali glede na informacije, ki so jih dobavitelji vode zagotovili v skladu z odstavkom 2.

Države članice lahko za namene rednega spremljanja uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije.

2.Dobavitelji vode, ki spremljajo surovo vodo za namene obratovalnega spremljanja, pristojne organe obveščajo o trendih in neobičajnih koncentracijah v zvezi s spremljanimi parametri, snovmi ali onesnaževali.

3.Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), in lahko na podlagi rezultatov spremljanja:

(a)od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri opravijo dodatno spremljanje ali čiščenje;

(b)dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostnosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri, ne da bi se zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ne gre za osnovne parametre v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode.

4.V primerih, ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostnosti spremljanja iz odstavka 2(b), države članice še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti.

5.Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe ali zagotovijo, da te ukrepe sprejmejo dobavitelji vode:

(a)preventivni ukrepi za zmanjšanje potrebne stopnje čiščenja in varstvo kakovosti vode, vključno z ukrepi iz člena 11(3)(d) Direktive 2000/60/ES;

(b)blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z dostavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja. 

Države članice vse tovrstne ukrepe redno pregledujejo.

Člen 9

Ocena tveganja pri oskrbi

1.Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A in B Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi.

Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II.

V ta namen se od dobaviteljev vode zahteva, da upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES.

2.Oceno tveganja pri oskrbi odobrijo pristojni organi.

Člen 10

Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

1.Države članice zagotovijo, da se izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente:

(a)ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi, zlasti, kadar je voda namenjena javnosti v prednostnih prostorih;

(b)redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prostorih, kjer se možna nevarnost za zdravje ljudi šteje za največjo. Ustrezni parametri in prostori za spremljanje se določijo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a).

V zvezi z rednim spremljanjem iz prvega pododstavka lahko države članice določijo strategijo spremljanja, ki je osredotočena na prednostne prostore;

(c)preverjanje, če so lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne glede na bistvene značilnosti, povezane z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz točke 3(e) Priloge I k Uredbi (EU) št. 305/2011.

2.Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice:

(a)sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I;

(b)sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da migracija snovi ali kemikalij z gradbenih proizvodov, uporabljenih med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, neposredno ali posredno ne ogroža zdravja ljudi;

(c)v sodelovanju z dobavitelji vode sprejmejo druge ukrepe, kot so ustrezne metode obdelave za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, da se odpravi ali zmanjša tveganje zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov po dobavi;

(d)ustrezno obvestijo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve tveganja;

(e)organizirajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji in vgradnjo gradbenih proizvodov;

(f)v zvezi z Legionello zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni.

ê 1998/83 (prilagojeno)

Člen 117 

Spremljanje stanja

1.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci morajo biti vzetiÖ se vzamejo Õ tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsakao onesnaženje Ö kontaminacija Õ s stranskimi proizvodi Ö produkti Õ razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje.

ê 1998/83

ð novo

2.Da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1, pristojni organi ð se v skladu z delom A Priloge II ï vzpostavijo ustreznie programie spremljanja stanja za vso vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ti programi spremljanja stanja morajo izpolnjevati minimalne zahteve, določene v Prilogi II. ð so sestavljeni iz naslednjih elementov: ï

ò novo

(a)spremljanje parametrov iz delov A in B Priloge I ter parametrov, določenih v skladu s členom 5(2), Prilogo II in, kadar se izvede ocena tveganja pri oskrbi, členom 9;

(b)spremljanje parametrov iz dela C Priloge I za namene ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, kot je določeno v členu 10(1)(b);

(c)spremljanje za namene ocene nevarnosti, kot je določeno v členu 8(1)(d).

ê 1998/83

3.Mesta vzorčenja ki jih določijo pristojni organi, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve, določene v delu D Prilogei II.

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

4.    Smernice Skupnosti za spremljanje stanja, predpisane v tem členu, se lahko oblikujejo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).

ê 1998/83 (prilagojeno)

45.    (a) Države članice izpolnjujejo tehnične zahteve za analize parametrov, določene v Prilogi III Ö , v skladu z naslednjimi načeli: Õ

(a)(b)Llahko se uporabijo drugačne metode Ö analize Õ od prepisanih v delu A Prilogei III, del 1, če se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo navedene metode Ö , z zagotovitvijo Õ . Države članice, ki uporabijo drugačne metode, Komisiji zagotovijo vseh ustreznihe informacije v zvezi s temi metodami in njihovo enakovrednostjo Ö Komisiji Õ;.

(b)(c)Zza parametre, navedene v delu B Prilogei III, dela 2 in 3, se lahko uporabi katera koli metoda analize, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene.

56.    Države članice zagotovijo, da se dodatno spremljanje stanja od primera do primera izvaja za snovi in mikroorganizme, za katere ni bila določena vrednost parametra v skladu s členom 5, če obstaja razlog za domnevo, da so lahko prisotne v količinah ali številu, ki predstavlja morebitno nevarnost za zdravje ljudi.

ê 1998/83

Člen 128

Sanacijski ukrepi in omejitve uporabe

1.Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, da bi določili vzrok.

2.Če kljub ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1), voda, namenjena za prehrano ljudi, ne doseže vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, zadevna država članica ob upoštevanju člena 6(2) zagotovi, da se, kakor hitro je mogoče, sprejme ustrezen sanacijski ukrep za obnovitev njene kakovosti ter se da prednost njegovemu uveljavljanju ob upoštevanju, med drugim, stopnje prekoračitve, vrednosti parametra in morebitne nevarnosti za zdravje ljudi.

ò novo

V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz točk od (a) do (f) člena 10(2).

ê 1998/83 (prilagojeno)

ð novo

3.Ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, države članice zagotovijo, da se vsaka oskrba z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, prepove ali omeji njena uporaba ali pa Ö in da Õ se sprejmejo tak Ö vsi drugi sanacijski Õ ukrepi, ki je so potrebnien za varovanje zdravja ljudi. V takih primerih se o tem takoj obvesti potrošnike in se jim ustrezno svetuje.

ò novo

Države članice vsakršno neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I samodejno štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi.

4.V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe:

(a)vse prizadete potrošnike obvestijo o možni nevarnosti za zdravje ljudi in njenem vzroku, preseganjih vrednosti parametrov in sprejetih sanacijskih ukrepih, vključno s prepovedjo, omejitvijo ali drugimi ukrepi;

(b)zagotavljajo in redno posodabljajo potrebne nasvete potrošnikom glede pogojev za zaužitje in porabo vode, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitnim ranljivim skupinam;

(c)obvestijo potrošnike, takoj ko se ugotovi, da morebitna nevarnost za zdravje ljudi ne obstaja več, in jih obvestijo, da so se storitve normalizirale.

ê 1998/83 (prilagojeno)

45.Pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep naj se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi.

5.Države članice lahko določijo smernice za pomoč pristojnim organom pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po odstavku 4.

6.V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov ali specifikacij, določenih v Prilogi I, del C, države članice proučijo, ali to neizpolnjevanje predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Če je to potrebno za varovanje zdravja ljudi, sprejmejo sanacijske ukrepe za obnovitev kakovosti vode.

7.Države članice zagotovijo, da so potrošniki obveščeni o potrebnih sanacijskih ukrepih, razen kjer pristojni organi menijo, da je neizpolnjevanje vrednosti parametrov nepomembno.

Člen 9

Odstopanja

1.Države članice lahko dovolijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v Prilogi I, del B, ali določenih s členom 5(3), do največje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi in pod pogojem, da oskrbe vode, namenjene za prehrano ljudi na določenem območju, ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način.

Odstopanja se omejijo na čim krajše časovno obdobje in ne smejo presegati treh let; proti koncu časovnega obdobja se preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek. Če namerava država članica dovoliti drugo odstopanje, sporoči Komisiji preveritev, skupaj z razlogi za svojo odločitev o drugem odstopanju. Tako drugo odstopanje ne sme presegati treh let.

2.V izjemnih okoliščinah lahko država članica zaprosi Komisijo za tretje odstopanje za obdobje, ki ne presega treh let. Komisija v treh mesecih odloči o vsaki taki zahtevi.

3.Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkoma 1 ali 2, mora navajati naslednje:

(a)razloge za odstopanje;

(b)zadeven parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju;

(c)zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto kako podjetje za proizvodnjo hrane;

(d)ustrezen program spremljanja stanja s povečano pogostnostjo spremljanja, kjer je potrebno;

(e)povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki ter oceno stroškov in ukrepov za preverjanje;

(f)zahtevano trajanje odstopanja.

4.Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 8(2) zadostuje za odstranitev problema v 30 dneh, ni treba uporabiti zahtev odstavka 3.

V tem primeru določijo pristojni ali drugi ustrezni organi samo najvišjo dovoljeno vrednost za ustrezen parameter ter rok za odstranitev problema.

5.Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, ni več mogoče uporabiti odstavka 4.

6.Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice, kjer je treba, zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.

Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v členu 4, razen če se pristojni organi drugače odločijo.

7.Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 4, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1 000 m3 na dan ali oskrbuje več kot 5 000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 3.

8.Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se ponuja v prodajo v steklenicah ali posodah.

Člen 10

Zagotavljanje kakovosti obdelave, opreme in materialov

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, ne ostanejo snovi ali materiali za nove napeljave, uporabljene med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, ali nečistoče, povezane s temi snovmi ali materiali za nove napeljave, v koncentracijah, višjih kot je potrebno za namene njihove uporabe, ter da neposredno ali posredno ne zmanjšajo varstva zdravja ljudi, predvidenega s to direktivo; razlagalni dokument in tehnične zahteve v skladu s členom 3 in členom 4(1) Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode 106 , morajo spoštovati zahteve te direktive.

ò novo

Člen 13

Dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi

1.Brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju. To vključuje vse naslednje ukrepe:

(a)opredelitev oseb, ki nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in razlogov za pomanjkanje dostopa (kot je pripadnost ranljivi in marginalizirani skupini), ocena možnosti za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode;

(b)namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih;

(c)promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:

(i)    kampanjami za obveščanje državljanov o kakovosti takšne vode;

(ii)    spodbujanjem oskrbe s takšno vodo v upravah in javnih zgradbah;

(iii)    spodbujanjem proste oskrbe s takšno vodo v restavracijah, menzah in gostilnah.

2.Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi.

Če te skupine nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, jih države članice takoj obvestijo o kakovosti vode, ki jo uporabljajo, in o vseh ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za preprečitev škodljivih učinkov na zdravje ljudi zaradi kakršne koli kontaminacije navedene vode.

Člen 14

Obveščanje javnosti

1.Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni obliki na voljo ustrezne in aktualne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi. 

2.Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe, ne da bi to posebej zahtevale, redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij) prejmejo naslednje informacije:

(a)informacije o stroškovni strukturi tarife, ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane z naslednjimi elementi:

(i)ukrepi, ki so jih sprejeli dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(5);

(ii)čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi;

(iii)zbiranje in obdelava odpadne vode;

(iv)ukrepi, sprejeti v skladu s členom 13, če so tovrstne ukrepe sprejeli dobavitelji vode;

(b)cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za liter in kubični meter;

(c)količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe;

(d)primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva v isti kategoriji;

(e)povezava s spletnim mestom, ki vsebuje informacije iz Priloge IV.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

3.Odstavka 1 in 2 ne posegata v določbe direktiv 2003/4/ES in 2007/2/ES.

Člen 15

Informacije o spremljanju izvajanja

1.Brez poseganja v določbe Direktive 2003/4/ES in Direktive 2007/2/ES države članice ob pomoči Evropske agencije za okolje:

(a)do ... [6 let po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsakih šest let posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 13, in o deležu prebivalstva, ki ima dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi;

(b)do ... [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive] vzpostavijo in nato vsaka 3 leta posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje oceno nevarnosti in oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, izvedeni v skladu s členom 8 oziroma 10, vključno z naslednjimi elementi:

(i)odvzemna mesta, opredeljena v skladu s členom 8(1)(a);

(ii)rezultati spremljanja, zbrani v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b); ter

(iii)izčrpne informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 8(5) in členom 10(2);

(c)vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje rezultate spremljanja v primerih preseganja vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I, zbrane v skladu s členoma 9 in 11, ter informacije o sanacijskih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 12;

(d)vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno nevarnost za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12.

Kadar je mogoče, se za predstavitev teh podatkovnih nizov uporabijo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kakor so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.

2.Države članice zagotovijo, da imajo Komisija, Evropska agencija za okolje ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni dostop do podatkovnih nizov iz odstavka 1.

3.Evropska agencija za okolje na podlagi podatkov, ki so jih zbrale države članice, objavi vseevropski pregled in ga redno ali na zahtevo Komisije posodablja.

Vseevropski pregled vključuje, kakor je primerno, kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, karte vseevropskega pregleda in poročila držav članic o pregledu.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).

Člen 16

Dostop do pravnega varstva

1.Države članice zagotovijo, da imajo fizične ali pravne osebe ali njihova združenja, organizacije ali skupine v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim zakonsko ustanovljenim organom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev v zvezi z izvajanjem členov 4, 5, 12, 13 in 14, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)imajo zadosten interes;

(b)uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo zadevne države članice zahteva kot predpogoj.

2.Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene točke (b) odstavka 1.

4.Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

5.Vsi takšni revizijski postopki iz odstavkov 1 in 4 so pošteni, pravični, pravočasni in ne predragi.

6.Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopne informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 17

Vrednotenje

1.Komisija opravi vrednotenje te direktive do [12 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a)izkušnje, pridobljene med izvajanjem te direktive;

(b)podatkovni nizi držav članic, vzpostavljeni v skladu s členom 15(1), in vseevropski pregledi, ki jih pripravi Evropska agencija za okolje v skladu s členom 15(3);

(c)ustrezni znanstveni, analitični in epidemiološki podatki;

(d)priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, kadar so na voljo.

2.V okviru vrednotenja Komisija posebno pozornost nameni uspešnosti te direktive v zvezi z naslednjimi vidiki:

(a)pristop, ki temelji na tveganju, iz člena 7;

(b)določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13;

(c)določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV.

ê 1998/83 (prilagojeno)

Člen 1811

Pregled Ö in sprememba Õ prilog

1.Komisija vsaj vsakih pet let pregleda Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek ter izdela predloge za popravke, kjer je treba, po postopku iz člena 189c Pogodbe.

ò novo

Komisija na podlagi ocen nevarnosti in ocen tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu držav članic, ki jih vsebujejo podatkovni nizi, vzpostavljeni v skladu s členom 15, pregleda Prilogo II in oceni, ali jo je treba prilagoditi oziroma uvesti nove specifikacije glede spremljanja za namene teh ocen tveganja.

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

2. Komisija prilogi II in III vsaj vsakih pet let prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ò novo

2.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za spremembo prilog I do IV, kadar je to potrebno zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku ali določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v skladu s členom 8(1)(d) in členom 10(1)(b).

Člen 19

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

ê 1882/2003 člen 2 in Priloga II.29 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2012

Ö Postopek v odboru Õ

1.Komisiji pomaga odbor. Ö Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Õ

2.Pri sklicevanju na ta členodstavek se uporabljata ð člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ï člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES 107 , ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

3.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 1998/83

Člen 13

Obveščanje in poročanje

1.    Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotavljanje, da so potrošnikom na voljo ustrezne in aktualne informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

2.    Brez vpliva na Direktivo Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju 108 vsaka država članica vsaka tri leta objavi poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, z namenom obvestiti potrošnike. Prvo poročilo zajema leta 2002, 2003 in 2004. Vsako poročilo vključuje vsaj vse posamezne sisteme za oskrbo z vodo, ki presegajo povprečno 1 000 m3 dnevno ali oskrbujejo več kot 5 000 oseb, zajema tri koledarska leta in se objavi v koledarskem letu po zaključku obdobja poročanja.

3.    Države članice svoja poročila pošljejo Komisiji v dveh mesecih od njihove objave.

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

4.    Oblika in minimalne informacije za poročila iz odstavka 2 se določi zlasti ob upoštevanju ukrepov, navedenih v členu 3(2), členu 5(2) in (3), členu 7(2), členu 8, členu 9(6) in (7) ter členu 15(1), ter se, če je treba, spremeni v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).

ê 1998/83

5.    Komisija prouči poročila držav članic in vsaka tri leta objavi skupno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v Skupnosti. Poročilo se objavi v devetih mesecih od prejema poročil držav članic.

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

6.    Skupaj s prvim poročilom o tej direktivi, kot je navedeno v odstavku 2, izdelajo države članice tudi poročilo, ki se posreduje Komisiji, o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih načrtujejo sprejeti za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s členom 6(3) in opombo 10 dela B Priloge I. Predlog o obliki tega poročila se predloži v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).

ê 1998/83

Člen 14

Časovni okvir za izpolnjevanje zahtev

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da bo kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, izpolnjevala zahteve te direktive v petih letih od začetka njene veljavnosti, ne da bi to vplivalo na Opombe 2, 4 in 10 v Prilogi I, del B.

Člen 15

Izjemne okoliščine

1.    Država članica lahko v izjemnih okoliščinah ter za zemljepisno opredeljena območja predloži Komisiji posebno zahtevo za obdobje, daljše od tistega, ki je predpisano v členu 14. Dodatno obdobje naj ne presega treh let, proti koncu tega obdobja pa se opravi preverjanje in se posreduje Komisiji, ki lahko na podlagi tega preverjanja dovoli drugo dodatno obdobje do treh let. Ta določba se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali posodah.

2.    Vsaka taka zahteva, za katero se podajo razlogi, podrobno razloži dejanske probleme ter vključi najmanj vse podatke, določene v členu 9(3).

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

3.    Komisija prouči zahtevo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 12(2).

ê 1998/83

4.    Vsaka država članica, ki uveljavlja ta člen, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi te zahteve, takoj ustrezno obveščeno o rezultatu te zahteve. Poleg tega država članica, kjer je treba, zagotovi, da se svetuje določeni skupini prebivalstva, za katero bi zahteva lahko pomenila posebno tveganje.

ò novo

Člen 21

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo s temi pravili in ukrepi do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] ter jo obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.

ê 1998/83 (prilagojeno)

Člen 1722

Prenos v nacionalno zakonodajo

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s Ö členom 2 in členi 5 do 21 ter prilogami I do IV do ... [2 leti po začetku veljavnosti te direktive] Õ to direktivo, v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive. O tem Ö Komisiji Õ takoj obvestijo Komisijo Ö sporočijo besedilo teh predpisov Õ.

Ko države sprejmejo te predpise, se Ö Države članice se v sprejetih predpisih Õ sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Ö Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Õ Način sklicevanja Ö in obliko izjave Õ določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji Ö besedilo Õ besedila Ö temeljnih Õ določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 1623

Razveljavitev

1. Direktiva 80/778/EGS Ö 98/83/ES, kakor je bila spremenjena z instrumenti, navedenimi v delu A Priloge V, Õ se s tem razveljavi z učinkom Ö od [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 22(1)] Õ pet let po začetku veljavnosti te direktive. Ob upoštevanju odstavka 2 ta razveljavitev ne bo vplivala Ö ne glede Õ na obveznosti držav članic, predvidenih v Prilogi IV, v zvezi z roki za prenos Ö direktiv iz dela B Priloge V Õ v nacionalno zakonodajo in za uporabo.

Vsako sSklicevanjae na razveljavljeno direktivo se razlaga Ö štejejo Õ kot sklic Ö sklicevanja Õ na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo, določeno v iz Prilogei VI.

Kakor hitro država članica sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ter sprejme ukrepe, predvidene v členu 14, se za kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, v tej državi članici uporablja ta direktiva in ne Direktiva 80/778/EGS.

ò novo

2. Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja. Ne smejo se obnoviti za nadaljnja obdobja.

ê 1998/83 (prilagojeno)

Člen 1824

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti Ö Evropske unije Õ .

Člen 2519

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1)    Več držav članic je svoje osnovne potrebe glede storitev za rabo vode izpolnilo s pomočjo sredstev kohezijske politike. Kohezijska politika EU bo v obdobju 2014–2020 v vodni sektor vložila 14,8 milijarde EUR. Med drugim naj bi se s tem več kot 12 milijonom ljudi zagotovila izboljšana oskrba z vodo.

(2)    Kot je razvidno iz najnovejšega cikla pregleda izvajanja okoljske politike, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/environment/eir/index_en.htm.

(3)    Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(4)    Evropska državljanska pobuda „Pravica do vode“: http://www.right2water.eu/.

(5)    COM(2014) 177 final.

(6)    Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 „Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“.

(7)    Delovni program Komisije za leto 2015 (COM(2014) 910 final).

(8)    COM(2015) 614 final.

(9)     https://ec.europa.eu/info/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl.

(10)    Delovni dokument služb Komisije „REFIT Evaluation of the Drinking Water Directive 98/83/EC“ (Vrednotenje Direktive 98/83/ES o pitni vodi v okviru programa REFIT, SWD(2016) 428 final).

(11)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(12)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(13)    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(14)    Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(15)    Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(16)    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(17)    Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

(18)    Delovni program Komisije za leto 2017 (COM(2016) 710 final).

(19)    Our Oceans, Seas and Coasts (Naši oceani, morja in obale): http://ec.europa.eu/environment/marine/good-environmental-status/descriptor-10/index_en.htm.

(20)    Sporočilo Komisije COM(2018) 28 final z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu.

(21)    Sporočilo Komisije „Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo (COM(2016) 615).

(22)    Preverjanje ustreznosti spremljanja okoljske zakonodaje in poročanja o njej: http://ec.europa.eu/environment/legal/reporting/fc_overview_en.htm in COM(2017) 312 final: http://ec.europa.eu/environment/legal/reporting/pdf/action_plan_env_issues.pdf .

(23)    Strategija za digitalni trg: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/shaping-digital-single-market.

(24)    Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(25)    Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(26)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(27)    Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(28)    Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(29)    COM(2011) 173 final.

(30)    Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).

(31)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2015 o nadaljnjih ukrepih na podlagi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“.

(32)    Cilji trajnostnega razvoja, Evropska komisija (2017): https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.

(33)    V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da se lahko količinska opredelitev izvede na podlagi približkov.

(34)    Zlasti zbirkama orodij št. 10 in 50 o 12-mesečnem spletnem javnem posvetovanju ter o dodatnih pristopih in orodjih, da bi se vključile vse zadevne zainteresirane strani in odpravile morebitne informacijske vrzeli, kar je bilo izvedeno z naknadnimi usmerjenimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi.

(35)    Evropska državljanska pobuda „Pravica do vode“: http://www.right2water.eu/.

(36)    Srečanje z dne 23. septembra 2016: https://circabc.europa.eu/w/browse/c8a02539-ab12-48b6-9367-38e40cafd6cb ; srečanje z dne 26. maja 2015: https://circabc.europa.eu/w/browse/ca2f82a5-20ab-4106-9c44-7b67a911ac2f , in srečanje z dne 8. decembra 2015: https://circabc.europa.eu/w/browse/3fccab4b-812d-46be-8efe-1f866cf556c5 .

(37)     https://circabc.europa.eu/w/browse/4fea449b-0b66-4f0f-b934-0177cae4d7e2.  

(38)    http://ec.europa.eu/environment/water/water-drink/review_en.html.

(39)    http://publications.europa.eu/s/c6vG.

(40)    https://circabc.europa.eu/d/a/workspace/SpacesStore/0b93e708-5e20-4c35-8fbd-8554a87e7cb5/09 %20-%201.1 %20Study%20Report%20-%20Products-Materials%20in%20contact%20with%20Drinking%20Water.pdf.

(41)    http://publications.europa.eu/s/c6vH.

(42)    http://ec.europa.eu/environment/water/water-drink/review_en.html.

(43)    COM(2014) 177.

(44)    UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(45)    Resolucija Generalne skupščine ZN št. 64/292 z dne 3. avgusta 2010 ter resoluciji Sveta za človekove pravice št. 7/22 z dne 28. marca 2008 in št. 15/9 z dne 6. oktobra 2010.

(46)    http://www.un.org/en/sustainablefuture/.

(47)    Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1693/2009.

(48)    Izjava visoke predstavnice Catherine Ashton v imenu EU v počastitev svetovnega dneva voda (dokument št. 7810/10), 22. marec 2010.

(49)    Preverjanje ustreznosti spremljanja okoljske zakonodaje in poročanja o njej: http://ec.europa.eu/environment/legal/reporting/fc_overview_en.htm in COM(2017) 312 final: http://ec.europa.eu/environment/legal/reporting/pdf/action_plan_env_issues.pdf .

(50)    Četrta izdaja smernic je bila objavljena leta 2011, prvi dodatek k njej pa v začetku leta 2017.

(51)    http://ec.europa.eu/environment/water/water-drink/review_en.html.

(52)    Mnenje Znanstvenega odbora za onesnaževala v prehranski verigi v zvezi s koncentracijo bora in fluora v naravnih mineralnih vodah z dne 22. junija 2005, sprejeto na zahtevo Komisije: http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/237.pdf .

(53)     https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4135.

(54)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1, v nadaljnjem besedilu: uredba REACH).

(55)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

(56)    Uredba Komisije (EU) 2017/1000 z dne 13. junija 2017 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede perfluorooktanojske kisline (PFOA), njenih soli in njej sorodnih snovi (UL L 150, 14.6.2017, str. 14).

(57)    Iz primera s Švedske je razvidno zmanjšanje vsebnosti PFOS v vodi: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0013935117308976 .

(58)     http://www.kemi.se/en/global/rapporter/2015/report-7-15-occurrence-and-use-of-highly-fluorinated-substances-and-alternatives.pdf.

(59)    Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

(60)     https://www.oecd.org/env/ehs/risk-management/PFC_FINAL-Web.pdf.

(61)     https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_131.pdf.

(62)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(63)    Poročilo o nadzoru „Legionnaires' disease in Europe 2015“ (Legionarska bolezen v Evropi leta 2015), ki ga je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni objavil 14. junija 2017: https://ecdc.europa.eu/sites/portal/files/documents/Legionnares-disease-europe-2015.pdf .

(64)    UL C […], […], str. […].

(65)    UL C […], […], str. […].

(66)    Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

(67)    Glej Prilogo V.

(68)    UL L 229, 30.8.1980, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

(69)    Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

(70)    Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(71)    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(72)    UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/68/ES (UL L 277, 30.10.1996, str. 25).

(73)    UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(74)    COM(2014) 177 final.

(75)    SWD(2016) 428 final.

(76)    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.

(77)    Projekt sodelovanja v zvezi s parametri pitne vode regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo „Support to the revision of Annex I Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption (Drinking Water Directive) Recommendation“ (Podpora reviziji Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi), priporočilo), 11. september 2017.

(78)    Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 260, 7.10.2015, str. 6).

(79)    „Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html.

(80)    „Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf.

(81)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(82)    Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(83)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(84)    „Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf.

(85)    SWD(2016) 185 final.

(86)    COM(2014) 177 final.

(87)    COM(2014) 177 final, str. 12.

(88)    Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

(89)    P8_TA(2015)0294.

(90)    P8_TA(2015)0294, odstavek 62.

(91)    COM(2014) 209 final.

(92)    Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).

(93)    Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(94)    Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(95)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(96)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(97)    UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(98)    Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah v zvezi s kršitvami pravic iz prava Unije (UL L 201, 26.7.2013, str. 60).

(99)    Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(100)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(101)    Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(102)    UL L 229, 30.8.1980, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/70/ES (UL L 299, 23.11.1996, str. 26).

(103)    UL L 22, 9.2.1965, str. 369. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22).

(104)    Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

(105)    Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84).

(106)    UL L 40, 11.2.1989, str. 12. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

(107)    Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

(108)    UL L 158, 23.6.1990, str. 56.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,1.2.2018

COM(2017) 753 final

PRILOGE

k predlogu

direkitve Evropskega parlamenta in Sveta

o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

{SWD(2017) 448 final}
{SWD(2017) 449 final}
{SWD(2017) 451 final}

ê 1998/83 (prilagojeno)

ð novo

PRILOGA I

PARAMETRI IN Ö MINIMALNE ZAHTEVE ZA Õ VREDNOSTI PARAMETROV Ö , KI SE UPORABLJAJO ZA OCENO KAKOVOSTI VODE, NAMENJENE ZA PREHRANO LJUDI Õ

DEL A

Mikrobiološki parametri

Naslednje velja za vodo, ki se ponuja v prodajo v steklenicah ali posodah:

ò novo

ê 1998/83 (prilagojeno)

ð novo

DEL B

Kemijski parametri

ê 1998/83 (prilagojeno)

è1 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

è2 Popravek, UL L 111, 20.4.2001, str. 31

Opomba 1:

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Opomba 2:

Kjer je mogoče, bi si morale države članice brez oviranja razkuževanja prizadevati za nižjo vrednost.

Za vodo, navedeno v členu 6(1)(a), (b) in (d), morajo vrednosti parametrov ustrezati najkasneje 10 koledarskih let po začetku veljavnosti te direktive. Vrednost parametra za bromat pet let po začetku veljavnosti te direktive je do 10 let po njenem začetku veljavnosti 25 μg/l.

Opomba 3:

Vrednost velja za vzorec vode, namenjene za prehrano ljudi, dobljen z ustrezno metodo vzorčenja 2 pri pipi in odvzet tako, da predstavlja tedensko povprečno vrednost, ki jo zaužijejo potrošniki. Kjer je to primerno, je treba metode vzorčenja in spremljanja stanja izvesti na usklajen način, skladno s členom 7(4). Države članice morajo upoštevati pojav najvišjih ravni obremenitve, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi.

Opomba 4:

Za vodo iz člena 6(1)(a), (b) in (d) mora vrednost ustrezati najkasneje 15 koledarskih let po začetku veljavnosti te direktive. Vrednost parametra za svinec pet let po začetku veljavnosti te direktive je do 15 let po njenem začetku veljavnosti 25 μg/l.

Države članice morajo zagotoviti, da se v obdobju, potrebnem za dosego izpolnitev vrednosti parametra, sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim večje znižanje koncentracije svinca v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.

Pri izvajanju ukrepov za izpolnjevanje te vrednosti morajo države članice postopno dati prednost območjem, kjer so koncentracije svinca v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, najvišje.

Opomba 5:

Države članice morajo zagotoviti, da se izpolni pogoj, da je [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Opomba 6:

„Pesticidi“ pomeni:

–organski insekticidi,

–organski herbicidi,

–organski fungicidi,

–organski nematocidi,

–organski akaricidi,

–organski algicidi,

–organski rodenticidi

–organski slimicidi,

–sorodni proizvodi (med drugim regulatorji rasti)

in njihovi ustrezni metaboliti, proizvodi razgradnje in reakcije.

Spremljati je treba samo stanje tistih pesticidov, katerih obstoj v določeni preskrbi z vodo je verjeten.

Opomba 7:

Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid. Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l.

Opomba 8:

„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih najdenih in količinsko določenih pesticidov v postopku spremljanja stanja.

Opomba 9:

Določene spojine so:

–benzo(b)fluoranten,

–benzo(k)fluoranten,

–benzo(ghi)perilen,

–indeno(1,2,3-cd)piren.

Opomba 10:

Kjer je mogoče, bi si morale države članice brez oviranja razkuževanja prizadevati za nižjo vrednost.

Določene spojine so: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan.

Za vodo iz člena 6(1)(a), (b) in (d) mora vrednost ustrezati najkasneje 10 koledarskih let po začetku veljavnosti te direktive. Vrednost parametra za vsoto trihalometanov (THM) pet let po začetku veljavnosti te direktive je do 10 let po njenem začetku veljavnosti 150 μg/l.

Države članice morajo zagotoviti, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim večje zmanjšanje koncentracije trihalometanov (THM) v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, v obdobju, potrebnem za izpolnitev vrednosti parametra.

Pri izvajanju ukrepov za dosego te vrednosti morajo države članice postopoma dati prednost tistim območjem, kjer so koncentracije THM-jev v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, najvišje.

DEL C

Indikatorski parametri

Opomba 1:

Voda ne sme biti agresivna.

Opomba 2:

Tega parametra ni treba meriti, razen če je voda po poreklu površinska voda ali pa le-ta nanjo vpliva. Če ta vrednost parametra ni izpolnjena, mora zadevna država članica raziskati vir pitne vode, da zagotovi, da ni morebitne nevarnosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti patogenih mikroorganizmov, npr. kriptosporidija. Države članice morajo rezultate takih raziskav vključiti v poročila, ki jih morajo predložiti po členu 13(2).

Opomba 3:

Za negazirano vodo, polnjeno v steklenice ali posode, se lahko najmanjša vrednost zniža na 4,5 pH enot.

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je najmanjša vrednost lahko nižja.

Opomba 4:

Tega parametra ni treba meriti, če se analizira parameter TOC.

Opomba 5:

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, je enota število/250 ml.

Opomba 6:

Tega parametra ni treba meriti za preskrbe, manjše od 10 000 m3 na dan.

Opomba 7:

Pri čiščenju površinske vode bi si države članice morale prizadevati za vrednost parametra, ki ne presega 1,0 NTU (enote nefelometrijske motnosti) v vodi iz čistilne naprave.

Opomba 8:

Pogostost spremljanja stanja se določi kasneje v Prilogi II.

Opomba 9:

Brez upoštevanja tricija, kalija - 40, radona in radonovih razpadnih produktov; pogostnost spremljanja stanja, metode spremljanje stanja in najpomembnejša merilna mesta se določijo kasneje v Prilogi II.

Opomba 10:

è1 1.Komisija sprejme ukrepe, zahtevane v opombi 8 o pogostnosti spremljanja stanja in opombi 9 o pogostnosti spremljanja stanja, metodah spremljanja stanja in najpomembnejših merilnih mestih spremljanja stanja v Prilogi II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

Pri pripravi teh ukrepov Komisija med drugim upošteva ustrezne določbe veljavne zakonodaje ali ustreznih programov spremljanja stanja, vključno z rezultati spremljanja stanja, ki izhajajo iz njih.

 ç2.Državi članici ni treba spremljati stanja tricija in radioaktivnosti v pitni vodi, da bi lahko določila skupno prejeto dozo, če je ugotovljeno, da je na podlagi drugega opravljenega spremljanja stanja è2 ravni tricija ali izračunane skupno prejete doze ç precej pod vrednostjo parametra. V tem primeru sporoči razloge za svoj sklep Komisiji, vključno z rezultati tega drugega spremljanja stanja.

ò novo

Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I (prilagojeno)

ð novo

PRILOGA II

SPREMLJANJE STANJA

DEL A

Splošni cilji in programi spremljanja stanja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi

1.    S programi spremljanja stanja Ö , vzpostavljenimi v skladu s členom 11(2), Õ za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, je treba Ö se Õ:

(a)preveriti, da sprejeti ukrepi za nadzorovanje tveganja za zdravje ljudi po vsej verigi oskrbe z vodo, od ð odvzema in ï zajetja, odvzema in obdelave vode do shranjevanja in distribucije, delujejo učinkovito in da je voda na mestu ustrezanja zdravstveno ustrezna in čista;

(b)zagotoviti informacije o kakovosti vode, dobavljene za prehrano ljudi, da se dokaže izpolnjevanje zahtev iz členaov 4 in Ö vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom Õ 5 ter vrednosti parametrov iz Priloge I;

(c)opredeliti najprimernejši način za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.

2.    Ö Programi spremljanja stanja, vzpostavljeni Õ vV skladu s členom 117(2), pristojni organi vzpostavijo programe spremljanja stanja, ki so skladni s parametri in pogostnostmi iz dela B te priloge, ki vključuje ð vključujejo eno od naslednjega ï:

(a)zbiranje in analizo ločenih vzorcev vode; ali

(b)meritve, pridobljene s postopkom stalnega spremljanja.

ò novo

Programi spremljanja stanja vključujejo tudi program operativnega spremljanja stanja, ki dopolnjuje spremljanje stanja, namenjeno preverjanju, in zagotavlja hiter vpogled v uspešnost obratovanja in težave s kakovostjo vode ter omogoča hitre in vnaprej načrtovane sanacijske ukrepe. Takšni programi operativnega spremljanja stanja so značilni za dobavo, saj upoštevajo izide ocene nevarnosti in ocene tveganja pri oskrbi, ter so namenjeni potrditvi učinkovitosti vseh ukrepov nadzora med odvzemom, obdelavo, distribucijo in shranjevanjem. Programi operativnega spremljanja stanja vključujejo spremljanje parametra motnosti z namenom rednega nadzora nad učinkovitostjo fizične odstranitve s postopkom filtracije v skladu z vrednostmi parametra in pogostnostmi iz naslednje tabele:

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I (prilagojeno)

ð novo

Dodatno lahko programi spremljanja vključujejo:

(a)preglede registrov o funkcionalnosti in statusu vzdrževanja opreme; in/ali

(b)preglede ð območij odvzema ï zajetij ter infrastrukture za odvzem, obdelavo, shranjevanje in distribucijo vode ð , brez poseganja v zahteve spremljanja iz člena 8(1)(c) in člena 10(1)(b)ï.

3.    Programi spremljanja stanja lahko temeljijo na oceni tveganja iz dela C.

34.    Države članice zagotovijo, da se programi spremljanja stanja redno pregledujejo ter posodobijo ali ponovno potrdijo vsaj na pet ð šest ï let.

DEL B

Ö Osnovni Õ pParametri in pogostnosti Ö vzorčenja Õ

1.Splošni okvir

Programi spremljanja stanja morajo upoštevati parametre iz člena 5, vključno s tistimi, ki so pomembni za oceno učinka hišnih vodovodnih omrežij na kakovost vode na mestu ustrezanja, kot je navedeno v členu 6(1). Pri izbiri ustreznih parametrov za spremljanje je treba upoštevati lokalne razmere za vsak sistem oskrbe z vodo.

Države članice zagotovijo, da se parametri iz točke 2 spremljajo z ustrezno pogostim vzorčenjem, kot je določeno v točki 3.

2.Seznam parametrov

ð 1. Osnovni ï Pparametri skupine A

Naslednji parametri (skupina A) se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 3:

(a)Escherichia coli (E. coli), koliformne bakterije, število kolonij 22 °C, barva, motnost, okus, vonj, pH, prevodnost;

(b)drugi parametri, ki so opredeljeni kot pomembni v programu spremljanja stanja v skladu s členom 5(3) in, če je primerno, v oceni tveganja iz dela C.

V posebnih okoliščinah se k parametrom skupine A dodajo naslednji parametri:

(a)amonij in nitrit, če se uporablja kloraminacija;

(b)aluminij in železo, če se uporabljata kot kemikaliji za čiščenje vode.

ò novo

Escherichia coli (E. coli), spore Clostridium perfringens in somatski kolifagi se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2.

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I

Parametri skupine B

Za določitev skladnosti z vsemi vrednostmi parametrov iz te direktive se vsaj po pogostnosti iz tabele 1 iz točke 3 spremlja vse druge parametre, ki niso analizirani v skupini A in so določeni v skladu s členom 5.

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I

23. Pogostnost vzorčenja

ò novo

Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

a: Vsi vzorci se odvzamejo v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

b: Vsaj 10 vzorcev se odvzame v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I

Opomba 1:    Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2:    Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3:    Navedena pogostnost se izračuna tako: npr. 4 300 m3/d = 16 vzorcev (štirje za prvih 1 000 m3/d + 12 za dodatnih 3 300 m3/d).

Opomba 34:    Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) te direktive, te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan.

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I (prilagojeno)

ð novo

DEL C

Ocena tveganja Ö pri oskrbi Õ

1.    Države članice lahko dovolijo odstopanje od parametrov in pogostnosti vzorčenja iz dela B, če se opravi ocena tveganja v skladu s tem delom.

1.2.    Ocena tveganja ð pri oskrbi ï iz točke 1 Ö člena 9 Õ temelji na splošnih načelih ocenjevanja tveganja, določenih glede na Ö v Õ mednarodnihe standardihe, kot je standard EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo (smernice za obvladovanje tveganja in krizno vodenje).

3.    Pri oceni tveganja se upoštevajo rezultati programov spremljanja stanja, vzpostavljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) in členom 8 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES 3 , za vodna telesa iz člena 7(1), ki povprečno zagotovijo več kot 100 m3 na dan, v skladu s Prilogo V k navedeni direktivi.

2.4.    Na podlagi rezultatov ocene tveganja ð pri oskrbi ï se razširi seznam parametrov Ö , ki so bili upoštevani pri spremljanju, Õ iz točke 2 dela B in/ali poveča pogostnost vzorčenja iz točke 3 dela Ö , določena v delu Õ B, če so izpolnjeni kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)seznam parametrov ali pogostnosti iz te priloge ne zadostujejo za izpolnjevanje obveznosti v skladu s členom 117(1);

(b)za namene člena 117(6) se zahteva dodatno spremljanje;

(c)treba je predložiti potrebna zagotovila iz točke 1(a) dela A;.

ò novo

(d)treba je povečati pogostnost vzorčenja v skladu s členom 8(3)(a).

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I (prilagojeno)

ð novo

3.5.    Na podlagi rezultatov ocene tveganja ð pri oskrbi ï se lahko seznam parametrov iz točke 2 dela B Ö , ki so bili upoštevani pri spremljanju, Õ in pogostnost vzorčenja iz točke 3 dela B zmanjšata, če so izpolnjeni kateri koli od Ö vsi Õ naslednjih pogojiev:

(a)pogostnost vzorčenja za bakterijo E. coli v nobenem primeru ne sme biti manjša od tiste, določene v točki 3 dela B;

(b)za vse parametre:

(a)(i)lokacija in pogostnost vzorčenja se določita glede na izvor parametra ter glede na spremenljivost in dolgoročno gibanje koncentracije ob upoštevanju člena 6;

(b)(ii)za zmanjšanje najmanjše pogostnosti vzorčenja parametra iz točke 3 dela B morajo vsi rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest vzorčenja, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, doseči Ö znašajo Õ manj kot 60 % vrednosti parametra;

(c)(iii)za črtanje parametra s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, iz točke 2 dela B, morajo vsi rezultati, pridobljeni iz vzorcev, ki so bili z mest, reprezentativnih za celotno območje oskrbe, zbrani v rednih intervalih v obdobju vsaj treh let, doseči Ö znašajo Õ manj kot 30 % vrednosti parametra;

(d)(iv)Ö za Õ črtanje določenega parametra iz točke 2 dela B s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, Ö odločitev Õ temelji na rezultatih ocene tveganja in rezultatih spremljanja virov vode, namenjene za prehrano ljudi, ki potrjujejo, da je v skladu s členom 1 zdravje ljudi zaščiteno pred škodljivimi vplivi Ö učinki Õ vsakršnega onesnaženja Ö kontaminacije Õ vode, namenjene za prehrano ljudi;

(e)(v)Ö za zmanjšanje Õ pogostnosti vzorčenja Ö parametra ali črtanje parametra Õ se lahko zmanjša in določen parameter se lahko črta s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, kot je določeno v točkah (ii) in (iii), samo, če ocena tveganja potrdi, da ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

ò novo

4.    Kadar so rezultati spremljanja, ki dokazujejo, da so pogoji iz točk (b) do (e) odstavka 3 izpolnjeni, do [datum začetka veljavnosti te direktive] že na voljo, se lahko od tega datuma ti rezultati spremljanja uporabijo za prilagoditev spremljanja na podlagi ocene tveganja pri oskrbi.

ê 2015/1787 člen 1.1 in Priloga I

ð novo

6. Države članice zagotovijo:

(a)da ocene tveganja potrdijo njihovi pristojni organi; in

(b)da so na voljo informacije, ki kažejo, da je bila opravljena ocena tveganja, dodajo pa se tudi njeni rezultati.

DEL D

Metode vzorčenja in mesta vzorčenja

1.Mesta vzorčenja se določijo tako, da se zagotovi skladnost z mesti ustrezanja, kot je določeno v členu 6(1). V primeru vodovodnega omrežja lahko država članica vzorce za določene parametre odvzame nav območju oskrbe ali v obratu za obdelavo, če se lahko dokaže, da za zadevne parametre ne bi prišlo do škodljivih sprememb izmerjenih vrednosti. Kolikor je mogoče, bi moralo biti število vzorcev razporejeno enakomerno v času in prostoru.

2.Vzorčenje na mestu ustrezanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)vzorci za preverjanje skladnosti nekaterih kemičnih kemijskih parametrov (zlasti bakra, svinca ð , Legionelle ï in niklja) se odvzamejo iz pip porabnikov brez predhodnega spiranja. Odvzame se vzorec enega litra ob naključnem času podnevi. Druga možnost je, da države članice uporabljajo metode s fiksnim obdobjem zadrževanja vode, ki bolje odražajo njihove nacionalne razmere, če na ravni območja oskrbe to ne pomeni manj primerov neskladnosti kot pri metodi naključnega odvzema podnevi;

(b)vzorci za preverjanje skladnosti mikrobioloških parametrov na mestu ustrezanja se odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja B.

3.Vzorčenje v vodovodnem omrežju, razen vzorčenja na pipah porabnikov, je v skladu s standardom ISO 5667-5. Za mikrobiološke parametre se vzorci v vodovodnem omrežju odvzamejo in uporabljajo v skladu s standardom EN ISO 19458, namen vzorčenja A.

ê 1998/83

PRILOGA III

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ANALIZO PARAMETROV

ê 2015/1787 člen 1.2 in Priloga II.1

Države članice zagotovijo, da so metode analize, ki se uporabljajo za spremljanje in dokazovanje skladnosti s to direktivo, potrjene in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugimi enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

Če ni analitične metode, ki bi izpolnjevala minimalna izvedbena merila iz dela B, države članice zagotovijo, da se spremljanje opravi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki ne pomenijo čezmernih stroškov.

ê 2015/1787 člen 1.2 in Priloga II.2(a)

DEL A

Mikrobiološki parametri, za katere so določene metode analize

ê 596/2009 člen 1 in Priloga 2(2)

Naslednja načela za metode mikrobioloških parametrov so podane bodisi kot referenca, če je navedena metoda CEN/ISO, bodisi kot smernica, dokler Komisija morebiti ne sprejme nadaljnjih mednarodnih metod CEN/ISO za te parametre. Države članice lahko uporabijo druge metode, če so izpolnjene določbe člena 7(5).

Ti ukrepi o nadaljnjih mednarodnih metodah CEN/ISO, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

ê 2015/1787 člen 1.2 in Priloga II.2(b)

ð novo

Metode za mikrobiološke parametre so:

(a)Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije (EN ISO 9308-1 ali EN ISO 9308-2)

(b)Enterokoki (EN ISO 7899-2)

(c)Pseudomonas aeruginosa (EN ISO 16266)

(d)Preštevanje mikroorganizmov, primernih za gojenje – šŠtevilo kolonij ð ali štetje heterotrofov na ploščah pri ï 22 °C (EN ISO 6222)

(e)Preštevanje mikroorganizmov, primernih za gojenje – število kolonij 36 °C (EN ISO 6222)

(fe)Clostridium perfringens, vključno s sporami (EN ISO 14189).

ò novo

(f)Motnost (EN ISO 7027)

(g)Legionella (EN ISO 11731)

(h)Somatski kolifagi (EN ISO 10705-2)

ê 2015/1787 člen 1.2 in Priloga II.3(a) (prilagojeno)

DEL B

Kemijski Kemični parametri in parametri kazalnikov, za katere so opredeljene značilnosti izvedbe

ê 2015/1787 člen 1.2 in Priloga II.3(b) (prilagojeno)

ð novo

1.Kemijski Kemični parametri in parametri kazalnikov

Za parametre iz tabele 1 določene značilnosti izvedbe vključujejo zahtevo, da mora biti Ö je Õ z metodo analize možno izmeriti vsaj koncentracije, enake vrednostim parametrov z mejo določljivosti iz člena 2(2) Direktive Komisije 2009/90/ES 4 , ki znaša največ 30 % relevantne vrednosti parametrov, ter merilno negotovostjo, kot je določena v tabeli 1. Rezultati se prikažejo z uporabo vsaj enakega števila relevantnih decimalnih mest kot za vrednost parametrov iz delaov B in C Priloge I.

Do 31. decembra 2019 lahko države članice dovolijo, da se kot alternativne značilnosti izvedbe namesto „meje določljivosti“ in „merilne negotovosti“, kot so določene v prvem odstavku oz. tabeli 1, uporabljajo „pravilnost“, „natančnost“ in „meja zaznavnosti“ iz tabele 2.

Merilna negotovost iz tabele 1 se ne uporablja kot dodatno odstopanje od vrednosti parametrov iz Priloge I.

Akrilamid, epiklorohidrin in vinil klorid se nadzorujejo s pomočjo specifikacije proizvoda.