EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.10.2021

COM(2021) 634 final

2021/0328(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu mladih 2022

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji 

Predsednica von der Leyen je 15. septembra 2021 v govoru o stanju v Uniji napovedala, da bo Evropska komisija leto 2022 predlagala za evropsko leto mladih, „[l]eto, posvečeno hvaležnosti mladim, ki so toliko žrtvovali za druge“. Poudarila je, da pri mladih črpa navdih za oblikovanje prihodnosti Evrope. „Toda če želimo oblikovati Unijo po meri mladih, jim je treba tudi omogočiti, da sooblikujejo prihodnost Evrope,“ je dodala. 

Da bi skupni projekt Unije uspešno podprli z dejanji, sanjami, upanji in spoznanji novih generacij, si moramo odločno prizadevati, da bo evropsko leto mladih vključujoče. Ali, kot je dejala predsednica von der Leyen: „Evropa potrebuje vse svoje mlade.“

Pandemija COVID-19 je neprimerljivo – in neenakomerno – vplivala na izobraževanje, zaposlovanje, socialno vključevanje in duševno zdravje mladih. Pandemija in z njo povezani ukrepi so povzročili prekinitve izobraževanja in motnje pri prehodu v zaposlitev. Številni mladi so se spopadali z občutki izoliranosti, anksioznostjo in depresijo. Na otroke, mladostnike in mlade odrasle so močno vplivale motnje v družinskih in družbenih vezeh, poleg tega pa so bili mladi Evropejci še posebej prizadeti zaradi gospodarske krize, ki so jo povzročile zapore. 1

Mladi so se odpovedali dragocenim mladostniškim trenutkom, ki so bili prej del njihovega vsakdana, ter tako izkazali medgeneracijsko solidarnost in podporo. Obenem so mladi, ki so ena od najbolj raznolikih kohort evropske družbe, pokazali izjemno odpornost in sodelovali pri blažitvi posledic pandemije.

Glede na navedeno bi evropsko leto mladih 2022 še dodatno spodbudilo mlade v Evropi, da predstavijo svoje prispevke in spoznanja ter sooblikujejo razvoj Unije, pa tudi družbe na splošno. Prav tako bi bilo priložnost za ozaveščanje o prihodnjih priložnostih za mlade. Splošni cilj evropskega leta mladih je okrepiti prizadevanja Unije, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, da se po pandemiji poklonimo mladim, jih podpremo in vključimo. Ta pobuda bo:

(1)poudarila, kako zeleni in digitalni prehod prinašata novo perspektivo za prihodnost ter priložnosti za zmanjševanje negativnega učinka pandemije na mlade in družbo na splošno, pri čemer se bo opirala na ukrepe, vizije in spoznanja mladih, da bi se dodatno okrepil in oživil skupni projekt Evropske unije, prisluhnilo mladim ob upoštevanju njihovih pomislekov ter jih podprlo pri oblikovanju konkretnih in vključujočih priložnosti, pri čemer je treba čim bolje izkoristiti instrumente Unije;

(2)vse mlade, zlasti pa tiste z manj priložnostmi, iz prikrajšanih okolij ali ranljivih skupin, spodbudila, da postanejo aktivni državljani in nosilci sprememb v duhu evropskega občutka pripadnosti. To vključuje dodatna prizadevanja za krepitev zmogljivosti na področju udeležbe mladih ter državljanskega udejstvovanja med mladimi in med vsemi deležniki, ki zastopajo njihove interese. V ta namen je potrebno sodelovanje mladih iz različnih okolij, tudi ranljivih skupin, v ključnih posvetovalnih procesih, kot je Konferenca o prihodnosti Evrope;

(3)spodbujala priložnosti za mlade, ki izhajajo iz javnih politik na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se podprl njihov osebni, socialni in poklicni razvoj v bolj zeleni, bolj digitalni in bolj vključujoči Uniji.

V širšem smislu bo evropsko leto mladih tesno povezano z uspešnim izvajanjem instrumenta NextGenerationEU, ki pospešuje dvojni prehod, omogoča, da iz pandemije skupaj izidemo močnejši, odpira nove perspektive in priložnosti za mlade, vključno s kakovostnimi delovnimi mesti ter možnostmi za izobraževanje in usposabljanje za Evropo prihodnosti, ter podpira udeležbo mladih v družbi. Cilj Komisije je okrepiti vlogo mladih ter okrevanje preoblikovati v gonilno silo dobrega počutja in blaginje, usmerjenih v prihodnost.

• Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Strategija EU za mlade je okvir za sodelovanje EU na področju mladinske politike za obdobje 2019–2027, temelji pa na resoluciji Sveta z dne 26. novembra 2018 2 . Sodelovanje EU na področju mladine mora čim bolj izkoristiti potencial mladinske politike. Spodbuja udeležbo mladih v demokratičnem življenju v skladu s členom 165(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Poleg tega podpira družbeno in državljansko udejstvovanje, cilj tega sodelovanja pa je vsem mladim zagotoviti vire, ki jih potrebujejo za udeležbo v družbi.

Evropske cilje mladih 3 , ki so sestavni del strategije EU za mlade, so razvili mladi za mlade v okviru mladinskega dialoga EU, v njih pa so predstavljena področja, na katerih so potrebne spremembe, da bi mladi lahko v celoti izkoristili svoj potencial.

Evropsko leto mladih 2022 bo dalo edinstven zagon oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora, saj bo do leta 2025 vzpostavljen pravi evropski učni prostor, v katerem meje ne bodo ovirale vključujočega in visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse. Prispevalo bo k evropskemu podnebnemu paktu, posodobljenemu akcijskemu načrtu za digitalno izobraževanje in pobudi HealthyLifestyle4All. Na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine ga bo podpiral akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic. Evropsko leto mladih bo poudarilo prizadevanja Unije za povečanje zaposlitvenih možnosti za mlade v okviru okrevanja po pandemiji z okrepljenim jamstvom za mlade 4 , ponovnim zagonom evropske koalicije za vajeništva in evropske vajeniške mreže, evropskim jamstvom za otroke, izvajanjem evropskega programa znanj in spretnosti 5 , priporočilom Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 6 ter začetkom izvajanja nove pobude ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve). ALMA bo program čezmejne mobilnosti mladih za prikrajšane mlade, stare od 18 do 30 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Mladi, zlasti mladoletni, si kljub temu, da so del digitalne generacije, zaslužijo podporo in opolnomočenje za življenje, v katerem so razlike med življenjem na spletu in zunaj njega vse bolj zabrisane. Leta 2022 bo predstavljena posodobljena strategija za boljši internet za otroke, v središču katere bodo udeležba mladih, digitalna znanja in spretnosti ter vključevanje in povečevanje dobrobiti otrok.

Celovita strategija EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke 7 določata nov standard za udeležbo otrok in najstnikov, saj sta bila razvita skupaj z otroki.

Mnoge od teh priložnosti temeljijo na obsežnih naložbah EU, zlasti v okviru programov, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, Evropski socialni sklad plus, Ustvarjalna Evropa, Obzorje Evropa, program Državljani, enakost, pravice in vrednote, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program za pravosodje, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Ti programi financiranja so pomemben prispevek EU k omogočanju osebne, socialne in poklicne izpolnitve mladih.  

Programi EU, oblikovani posebej za mlade, bodo imeli ključno vlogo v evropskem letu mladih. V letu 2022 bomo obeležili 35. obletnico programa Erasmus+, zato bo evropsko leto mladih tudi odlična priložnost za praznovanje dosežene številke 10 milijonov mladih udeležencev od leta 1987 ter spodbujanje vseh vidikov nove generacije tega programa, od izobraževanja in usposabljanja do mladine in športa. Leto 2022 bo tudi peto leto izvajanja evropske solidarnostne enote. 9. maj bo simbolični datum, na katerega bi lahko organizirali dejavnosti ali dogodke.

Dejavnosti, organizirane v evropskem letu mladih, bi morale biti relevantne za vse države članice. Države članice bi bile zato pozvane, da imenujejo nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo udeležbe v evropskem letu mladih. Komisija bo organizirala srečanja nacionalnih koordinatorjev za koordinacijo izvajanja evropskega leta mladih ter izmenjavo informacij o njem na nacionalni ravni in na ravni Unije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Izvajanje evropskega leta mladih bo temeljilo na obstoječih programih in izvedbenih mehanizmih EU, pri čemer se bo izkoristil vzvod instrumenta NextGenerationEU. Naložbe, pomembne za mlade, so trenutno upravičene do znatnega financiranja EU v okviru več programov in instrumentov EU, zlasti programa Erasmus+, evropske solidarnostne enote, programa Erasmus za mlade podjetnike, programa Ustvarjalna Evropa, Evropskega socialnega sklada plus, pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, programa Državljani, enakost, pravice in vrednote, programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. Zunanja razsežnost teh programov in izmenjava dragocenih izkušenj ter namenski zunanji instrumenti, kot je NDICI – Globalna Evropa, bodo sestavni del sodelovanja EU z našimi mednarodnimi partnerji na področju mladinskih politik. Prihodnji akcijski načrt za mlade bo usmerjen v zunanjo razsežnost evropskega leta mladih.

Evropsko leto mladih 2022 bo v skladu s prednostnimi nalogami Komisije za obdobje 2019–2024.

2. PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog sta:

(1)člen 165(4) PDEU, ki določa, da kot prispevek k uresničevanju ciljev iz navedenega člena „Evropski parlament in Svet sprejmeta spodbujevalne ukrepe po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic“;

(2)člen 166(4) PDEU, v skladu s katerim „Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij sprejmeta ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz tega člena, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic. Svet na predlog Komisije sprejme priporočila“.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

•Sorazmernost

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5(4) PEU. Predlagani ukrepi so preprosti. Opirajo se na obstoječe programe in preusmeritev komunikacijskih dejavnosti na teme evropskega leta mladih 2022. Upravam, ki izvajajo predlog, ne nalaga nesorazmernih omejitev pri upravljanju.

Ukrepi na ravni Unije bodo podpirali in dopolnjevali prizadevanja držav članic. Ukrepanje bo v prvi vrsti izboljšalo učinkovitost instrumentov Unije. Poleg tega bo delovalo kot orodje za spodbujanje sinergij in sodelovanja med državami članicami, organizacijami in fundacijami ter zasebnimi in javnimi podjetji.

Ukrepi na ravni Unije ne bodo presegali tistega, kar je potrebno za rešitev ugotovljenih težav.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Nacionalni koordinatorji bi morali v sodelovanju s predstavniki organizacij ali organov, ki se ukvarjajo z mladimi, po možnosti pa tudi z mladimi samimi, dejavno vključevati mlade v pripravo in izvajanje dejavnosti evropskega leta mladih 2022.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2021/0328 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskem letu mladih 2022

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 165(2) PDEU določa, da bi morali cilji ukrepov Unije med drugim zajemati „spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi“.

(2)27 voditeljev držav ali vlad se je 16. septembra 2016 v načrtu iz Bratislave 10 zavezalo „zagotavljanju boljših priložnosti za mlade“, zlasti s „podporo EU za države članice v boju proti brezposelnosti mladih in okrepljenimi programi EU za mlade“.

(3)Voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 11 zavezali prizadevanju za Unijo, „v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“.

(4)Strategija EU za mlade za obdobje 2019–2027 priznava, da mladi sami oblikujejo svoje življenje, prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi in bogatijo ambicije EU ter da lahko mladinska politika pomaga ustvariti prostor, v katerem imajo mladi možnost, da izkoristijo priložnosti in se poistovetijo z evropskimi vrednotami. Pretekla evropska leta, kot so evropsko leto železnic 2021, evropsko leto kulturne dediščine 2018 ali evropsko leto državljanov 2013–2014, so prinesla dragocene izkušnje, ki bi morale biti podlaga za prihodnja prizadevanja za vključevanje mladih v oblikovanje njihove in evropske prihodnosti.

(5)NextGenerationEU pospešuje dvojni prehod, omogoča, da iz pandemije skupaj izidemo močnejši, ter odpira nove perspektive in priložnosti za mlade, vključno s kakovostnimi delovnimi mesti in prilagajanjem na družbene spremembe. Cilj Unije je, da bi bili mladi povsem vključeni v uvajanje instrumenta NextGenerationEU, kar bi okrepilo njihovo vlogo v zelenem in digitalnem prehodu.

(6)Predsednica von der Leyen je 15. septembra 2021 v govoru o stanju v Uniji 12 napovedala, da bo Evropska komisija leto 2022 predlagala za evropsko leto mladih. Poudarila je, da pri mladih črpa navdih za oblikovanje prihodnosti Evrope. „Toda če želimo oblikovati Unijo po meri mladih, jim je treba tudi omogočiti, da sooblikujejo prihodnost Evrope,“ je dodala. Evropa potrebuje vizijo, zanimanje in sodelovanje vseh mladih, da bi zgradila boljšo prihodnost, hkrati pa jim mora zagotoviti priložnosti, da bo ta prihodnost bolj zelena, digitalna in vključujoča. Zato je predsednica predlagala „[l]eto, posvečeno hvaležnosti mladim, ki so toliko žrtvovali za druge“.

(7)Aktivno udejstvovanje mladih v demokratičnih procesih je ključnega pomena za prihodnost Evrope in njenih demokratičnih družb. V skladu z akcijskim načrtom za evropsko demokracijo 13 je zato cilj evropskega leta mladih okrepiti aktivno sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi, med drugim s podpiranjem aktivnosti udejstvovanja za mlade iz različnih okolij v procesih, kot je Konferenca o prihodnosti Evrope, s spodbujanjem državljanskega udejstvovanja in prostovoljskih pobud z namenom ozaveščanja o skupnih evropskih vrednotah in temeljnih pravicah ter evropski zgodovini in kulturi, s povezovanjem mladih in nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije ter s prispevanjem k procesu evropskega povezovanja.

(8)Priznana je ključna vloga mladih, ki jo je treba podpreti, „da bi njihove neskončne zmogljivosti za aktivizem usmerili v oblikovanje boljšega sveta“. Evropsko leto mladih je konkreten prispevek k agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda 2030) 14 , ki poudarja, da so „otroci, mladenke in mladeniči ključni nosilci sprememb“, in bi moralo dati nov zagon izvajanju te agende, tlakovati pot k trajnostnemu razvoju ter okrepiti zmožnosti mladih, da oblikujejo prihodnost – ne le Unije, temveč tudi partnerskih držav EU in našega planeta kot celote.

(9)Evropsko leto bi moralo prispevati h krepitvi udeležbe mladih v zunanjem delovanju EU na vseh področjih politike, ustvariti nove priložnosti za izobraževanje, izmenjave, partnerstva in dialog med mladimi iz EU in partnerskih držav ter povečati vlogo vključevanja mladih v ukrepe strateškega komuniciranja in javne diplomacije.

(10)Evropski cilji mladih, ki so sestavni del strategije EU za mlade in ki so jih razvili mladi za mlade v okviru mladinskega dialoga EU, so dokaz, da si mnogi mladi Evropejci želijo imeti besedo pri odločanju o usmeritvah v zvezi s prihodnjim razvojem Evropske unije.

(11)Evropsko leto mladih bi moralo spodbuditi uspešno izvajanje prvega načela evropskega stebra socialnih pravic 15 , ki določa, da ima vsakdo „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja“, ter evropskega izobraževalnega prostora, katerega cilj je spodbuditi mlade k osebni, socialni in poklicni izpolnitvi z vzpostavitvijo pravega evropskega učnega prostora, v katerem meje ne bodo ovirale vključujočega in visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse, do leta 2025.

(12)Evropsko leto mladih bi moralo podpirati prizadevanja Unije za povečanje zaposlitvenih možnosti za mlade med okrevanjem po pandemiji, kot je navedeno v Resoluciji Evropskega parlamenta o jamstvu za mlade ( 2020/2764(RSP) ) 16 , v kateri je poudarjeno, da so omejitveni ukrepi povzročili nenadno prekinitev formalnega in neformalnega izobraževanja, pripravništva, praktičnega usposabljanja in vajeništva mladih, pa tudi njihove zaposlitve, kar je vplivalo na njihov dohodek, možnosti za zaslužek in blaginjo, vključno z njihovim zdravjem, zlasti duševnim.

(13)Evropsko leto mladih bi moralo dodatno spodbuditi oblikovanje kakovostnih zaposlitvenih možnosti za mlade na podlagi pobude za podporo zaposlovanju mladih, ki vključuje okrepljeno jamstvo za mlade 17 , in pobude ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve), ki se bo izvajala v okviru Evropskega socialnega sklada plus. ALMA bi morala delovati kot program čezmejne mobilnosti mladih za prikrajšane mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da bi s pomočjo socialnih služb pridobili poklicne izkušnje v tujini, pri čemer je cilj tem mladim, tudi tistim s podeželskih, obrobnih in manj razvitih območij, zagotovili izobraževanje, usposabljanje ali kakovostno zaposlitev.

(14)V Resoluciji Evropskega parlamenta o vplivu COVID-19 na mlade in šport (2020/2864(RSP)) 18 je poudarjeno, da ima sedanja pandemija še posebej hude posledice za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), in da se je treba spopasti s težavami, s katerimi se soočajo mladi iz ranljivih skupin. Resolucija ugotavlja, da se brezposelnost in revščina od izbruha pandemije nenehno povečujeta, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje katastrofalnih učinkov na zaposlovanje mladih. Opozarja na vlogo prostovoljstva pri razvoju življenjskih in delovnih spretnosti za mlade ter ugotavlja, da lahko evropska solidarnostna enota pomaga mladim Evropejcem, da svoje možnosti razširijo preko lokalnega okolja.

(15)Evropsko leto mladih bi moralo podpirati izvajanje Resolucije Sveta z dne 1. decembra 2020 o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo 19 ter sklepov Sveta z dne 22. maja 2019 o mladih in prihodnosti dela 20 , 10. decembra 2019 o digitalnem mladinskem delu 21 in 7. decembra 2017 o pametnem mladinskem delu 22 .

(16)Evropsko leto mladih bi moralo odražati pomembnost reševanja podnebnih in naravnih kriz v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma 23 in doseganja ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in ukrepov, povezanih z naravo, ter pravičnemu in vključujočemu izvajanju evropskega zelenega dogovora 24 , misijam programa Obzorje Evropa in svežnju „Pripravljeni na 55“ 25 , zlasti s spodbujanjem mladih k oblikovanju lastnih pobud in ustvarjalnih zamisli za doseganje zadevnih ciljev.

(17)Evropsko leto mladih bi moralo dati dodaten zagon uresničevanju Resolucije Evropskega parlamenta o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (2019/2195(INI)) 26 , v kateri je poudarjeno, da je program Erasmus+ zaradi podpore za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje ter aktivnosti udejstvovanja mladih bistvenega pomena za ozaveščanje Evropejcev, zlasti mlajše generacije, in spodbujanje, da si dejavno in na podlagi informacij oblikujejo stališče o trajnostnosti in relevantnih politikah ter postanejo angažirani in ozaveščeni državljani. Pri tem je poudarjena pomembna vloga, ki jo imajo mladinske organizacije in organizacije civilne družbe pri izmenjavi dobrih praks in izvajanju projektov, pri katerih mlajše generacije ozaveščajo o trajnostnosti.

(18)Predsednica von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji poudarila, da „Evropa potrebuje vse svoje mlade“. Uresničevanje ciljev evropskega leta bi moralo potekati na povsem vključujoč način, poleg tega pa bi bilo treba dejavno spodbujati udeležbo ljudi z manj priložnostmi.

(19)Evropsko leto mladih temelji na načelih Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 27 . Zlasti si prek ukrepov in dejavnosti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter spodbujati uporabo navedene listine. Strategija EU o otrokovih pravicah 28 in evropsko jamstvo za otroke 29 določata nov standard za udeležbo otrok in najstnikov ter otroke in mlade priznavata kot aktivne državljane in nosilce sprememb.

(20)Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja evropskega leta mladih bi bilo treba čim bolje izkoristiti obstoječe izvedbene mehanizme. Da bi čim bolje izkoristili dodano vrednost evropskega leta, bi si bilo treba prizadevati zlasti za sinergije in dopolnjevanje med evropskim letom in programi Unije, vključno z mednarodnimi programi, posebej namenjenimi mladim, ter programi, ki niso čeznacionalni ali mednarodni, zlasti v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem, športom, kulturo in mediji, mladimi in solidarnostjo, prostovoljstvom, zaposlovanjem in socialnim vključevanjem, raziskavami in inovacijami, industrijo in podjetništvom, digitalno politiko, kmetijstvom in razvojem podeželja s poudarkom na mladih kmetih, okoljem in podnebjem, kohezijsko politiko, migracijami, varnostjo ter mednarodnim sodelovanjem in razvojem, pa tudi z dejavnostmi držav članic.

(21)Z ustvarjanjem okolja za sočasno spodbujanje teh ciljev na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni je mogoče doseči večjo sinergijo in boljšo uporabo virov. Komisija bi morala v zvezi s tem zagotoviti pravočasne informacije Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter organom in združenjem, ki se ukvarjajo z mladimi na ravni Unije, ter tesno sodelovati z njimi. Da bi imele dejavnosti, razvite v okviru evropskega leta mladih, evropsko razsežnost, se države članice spodbuja tudi k medsebojnemu sodelovanju.

(22)Poudarek evropskega leta mladih bi moral biti tudi na ukrepih in dejavnostih z morebitno evropsko dodano vrednostjo. Evropsko dodano vrednost je treba razumeti široko, prikaže pa se lahko na različne načine, denimo z ukrepi ali dejavnostmi s čeznacionalno razsežnostjo, zlasti s sodelovanjem, katerega cilj je doseči trajnosten sistemski učinek ali prispevati k evropski identiteti med mladimi, njihovi ozaveščenosti o skupnih evropskih vrednotah in temeljnih pravicah in poistovetenju z njimi ter njihovi sposobnosti za sodelovanje v predstavniški in participativni demokraciji Unije.

(23)Na ravni Unije se potrebna finančna sredstva za izvajanje tega sklepa določijo v okviru proračuna programov, iz katerih se prispeva, v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa bi moral biti cilj zagotoviti financiranje za izvajanje tega sklepa v višini najmanj 8 milijonov EUR. Glede na razpoložljivost sredstev je sofinanciranje dejavnosti v podporo evropskemu letu mladih iz proračuna Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za zadevne programe, zlasti za program Erasmus+ in evropsko solidarnostno enoto, pa tudi za druge programe Unije, kadar je to ustrezno.

(24)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(25)Glede na vpliv COVID-19 na mlade ter posledično nujno potrebo po izpolnitvi cilja tega leta, da se po pandemiji poklonimo mladim, jih podpremo in vključimo, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(26)Za zagotovitev hitrega izvajanja evropskega leta mladih bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1 
Predmet urejanja

Leto 2022 se razglasi za „evropsko leto mladih 2022“ (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto).

Člen 2 
Cilji

V skladu s cilji strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 in evropskimi cilji mladih je splošni cilj evropskega leta okrepiti prizadevanja Unije, držav članic, regionalnih in lokalnih organov, da se po pandemiji poklonimo mladim, jih podpremo in vključimo. Cilj evropskega leta je zlasti:

1.poudariti, kako zeleni in digitalni prehod prinašata novo perspektivo za prihodnost ter priložnosti za zmanjševanje negativnega učinka pandemije na mlade in družbo na splošno, pri čemer se bo opiralo na ukrepe, vizije in spoznanja mladih, da bi se dodatno okrepil in poživil skupni projekt Evropske unije, prisluhnilo mladim ob upoštevanju njihovih pomislekov ter jih podprlo pri oblikovanju konkretnih in vključujočih priložnosti, pri čemer je treba čim bolje izkoristiti instrumente Unije;

2.spodbuditi vse mlade, zlasti pa tiste z manj priložnostmi, iz prikrajšanih okolij ali ranljivih skupin ter s podeželskih, obrobnih in manj razvitih območij, da postanejo aktivni državljani in nosilci sprememb v duhu evropskega občutka pripadnosti, vključno z dodatnimi prizadevanji za krepitev zmogljivosti na področju udeležbe mladih in državljanskega udejstvovanja med mladimi in med vsemi deležniki, ki zastopajo njihove interese, ter s sodelovanjem mladih iz različnih okolij v ključnih posvetovalnih procesih, kot je Konferenca o prihodnosti Evrope;

3.spodbujati priložnosti za mlade, ki izhajajo iz javnih politik na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se podprl njihov osebni, socialni in poklicni razvoj v zelenem, digitalnem in vključujočem svetu.

Člen 3 
Vrste ukrepov

1.Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz člena 2, vključujejo naslednje dejavnosti na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni oziroma v partnerskih državah, kadar je to ustrezno, v zvezi s cilji evropskega leta:

(a)konference, dogodke in pobude za spodbujanje vključujoče in dostopne razprave o izzivih, tudi zaradi pandemije COVID-19, s katerimi se soočajo mladi, vključno z mladimi z manj priložnostmi in iz ranljivih skupin, ter o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo deležniki na različnih ravneh;

(b)spodbujanje udeležbe mladih in krepitev obstoječih orodij, kanalov in programov, ki mladim omogočajo, da dosežejo oblikovalce politik, z opredelitvijo, zbiranjem in izmenjavo izkušenj in dobrih praks;

(c)zbiranje zamisli z uporabo participativnih metod za soustvarjanje evropskega leta;

(d)kampanje obveščanja, izobraževanja in ozaveščanja za širjenje vrednot, kot so enakost, solidarnost, prostovoljstvo, občutek pripadnosti, varnosti, slišanosti in spoštovanja, da bi mlade spodbudili k dejavnemu sooblikovanju bolj vključujoče, zelene in digitalne družbe;

(e)oblikovanje prostora za izmenjavo v zvezi s spreminjanjem izzivov v priložnosti v podjetniškem duhu;

(f)izvajanje študij in raziskav o položaju mladih v Uniji, med drugim s pripravo usklajenih evropskih statističnih podatkov in uporabo teh in drugih statističnih podatkov EU ter spodbujanjem in razširjanjem teh rezultatov na evropski, nacionalni ali regionalni ravni;

(g)spodbujanje programov, možnosti financiranja, projektov, ukrepov in mrež, ki so pomembni za mlade, tudi v družbenih medijih in spletnih skupnostih.

2.Komisija lahko opredeli druge dejavnosti, ki bi lahko prispevale k uresničevanju ciljev evropskega leta, ter dovoli, da se sklicevanja na evropsko leto uporabljajo pri promociji navedenih dejavnosti, če prispevajo k uresničevanju navedenih ciljev. Tudi evropske institucije in države članice lahko opredelijo takšne druge dejavnosti in jih predlagajo Komisiji.

Člen 4 
Usklajevanje na nacionalni ravni

Za organizacijo sodelovanja pri evropskem letu na nacionalni ravni so odgovorne države članice. Države članice v ta namen imenujejo nacionalne koordinatorje. Nacionalni koordinatorji zagotovijo usklajevanje zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni. Prav tako zagotovijo aktivno sodelovanje in udejstvovanje mladih in mladinskih organizacij civilne družbe pri izvajanju dejavnosti evropskega leta.

Člen 5 
Usklajevanje na ravni Unije

1.Komisija sklicuje srečanja nacionalnih koordinatorjev za usklajevanje izvajanja evropskega leta. Ta srečanja služijo tudi kot priložnost za izmenjavo informacij o izvajanju evropskega leta na nacionalni ravni in na ravni Unije. Predstavniki Evropskega parlamenta se lahko teh srečanj udeležijo kot opazovalci in prispevajo k njim.

2.Usklajevanje evropskega leta na ravni Unije poteka na podlagi prečnega pristopa, da bi se ustvarile sinergije med različnimi programi in pobudami Unije, ki so pomembni za mlade.

3.Komisija sklicuje srečanja deležnikov in predstavnikov organizacij ali organov, ki se ukvarjajo z mladimi, da bi pomagali sooblikovati in izvajati evropsko leto na ravni Unije.

Člen 6 
Sodelovanje na mednarodni ravni

Komisija za namene evropskega leta po potrebi sodeluje z mednarodnimi partnerji in pristojnimi mednarodnimi organizacijami, hkrati pa zagotavlja prepoznavnost sodelovanja Unije. Komisija zlasti zagotovi sodelovanje s Svetom Evrope, tudi v okviru mladinskega partnerstva med EU in Svetom Evrope, ter z mednarodnimi mladinskimi mrežami in organizacijami.

Člen 7 
Spremljanje in vrednotenje

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij do 31. decembra 2023 predloži poročilo o izvajanju, rezultatih in splošni oceni pobud iz tega sklepa.

Člen 8 
Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

KAZALO

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

X nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 30  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–X    od sprejetja sklepa do 31. decembra 2023,

–X    finančne posledice med letoma 2021 in 2024 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2022 in 2026 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 31

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–x z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–x    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

Programi in proračunske vrstice v nadaljevanju so okvirni. Ustrezna sredstva bodo opredeljena v okviru sredstev programov, iz katerih se prispeva, v skladu z veljavnimi finančnimi pravili.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–X predlog je skladen z veljavnim večletnim finančnim okvirom;

–◻    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–x    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

PRILOGA 
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

1. ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2. STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3. UPRAVNI STROŠKI SKUPAJ

4. METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

4.1.Človeški viri

4.2.Drugi upravni odhodki

1. Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

x    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Potrebe po človeških virih se delno krijejo z osebjem GD, ki je bilo prerazporejeno znotraj GD, obenem pa se zahteva dodelitev štirih dodatnih pogodbenih uslužbencev, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2. Stroški drugih upravnih odhodkov

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3. Upravni stroški skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

4. Metode izračuna za oceno stroškov

4.1. Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

4.2. Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).

(1)    OECD, 2020. Youth and Covid-19. Response, Recovery and resilience (Mladi in COVID-19: odzivanje, okrevanje in odpornost). OECD, 2020. MOD, 2020. Covid and Youth. Impacts on Jobs, Education, Rights and mental Well-being (Covid in mladi: vpliv na delovna mesta, izobraževanje, pravice in duševno dobro počutje). Eurostat, 2020. Being young in Europe today – health (Biti mlad v današnji Evropi – zdravje).

(2)    https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=OJ:C:2018:456:FULL.

(3)    https://europa.eu/youth/strategy/european-youth-goals_sl.

(4)     https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=22829&langId=sl.

(5)    https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=sl.

(6)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32021H0402 .

(7)    https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/rights-child/eu-strategy-rights-child-and-european-child-guarantee_en.

(8)    UL C , , str. .

(9)    UL C , , str. .

(10)     Izjava in načrt iz Bratislave – Consilium (europa.eu) .

(11)     Rimska izjava (europa.eu) .

(12)     soteu_2021_address_sl_0.pdf (europa.eu) .

(13)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0790&from=EN .

(14)     21252030 Agenda for Sustainable Development web.pdf (un.org) .

(15)     pdf (europa.eu) .

(16)     Sprejeta besedila – Okrepitev jamstva za mlade – četrtek, 8. oktobra 2020 (europa.eu) .

(17)     pdf (europa.eu) .

(18)     Sprejeta besedila – Vpliv COVID-19 na mlade in šport – sreda, 10. februarja 2021 (europa.eu) .

(19)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2020.415.01.0001.01.SLV&toc=OJ%3AC%3A2020%3A415%3AFULL .

(20)     pdf (europa.eu) .

(21)     Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o digitalnem mladinskem delu (2019/C 414/02) – Urad za publikacije EU (europa.eu) .

(22)     Sklepi sveta o pametnem mladinskem delu (europa.eu) .

(23)     Pariški sporazum | Podnebni ukrepi (europa.eu) .

(24)     Evropski zeleni dogovor | Evropska komisija (europa.eu) .

(25)     Načrt EU za prehod na zeleno gospodarstvo – Consilium (europa.eu) .

(26)     Sprejeta besedila – Učinkoviti ukrepi za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto – četrtek, 15. septembra 2020 (europa.eu) .

(27)     text_en.pdf (europa.eu) .

(28)    COM(2021) 142 final.

(29)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021.

(30)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(31)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(32)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(33)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(34)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(35)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(36)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(37)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(38)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(39)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(40)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(41)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(42)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(43)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(44)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(45)    Izberite ustrezno proračunsko vrstico ali po potrebi določite drugo; v primeru več proračunskih vrstic bi bilo treba osebje razvrstiti po vsaki posamezni zadevni proračunski vrstici.

(46)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(47)    Izberite ustrezno proračunsko vrstico ali po potrebi določite drugo; v primeru več proračunskih vrstic bi bilo treba osebje razvrstiti po vsaki posamezni zadevni proračunski vrstici.

(48)    Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.

(49)    Potrebno je mnenje skupine za naložbe v informacijsko tehnologijo GD DIGIT (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije (C(2020) 6126 final, 10.9.2020, str. 7)).

(50)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(51)    Potrebno je mnenje skupine za naložbe v informacijsko tehnologijo GD DIGIT (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije (C(2020) 6126 final, 10.9.2020, str. 7)).

(52)    Ta postavka vključuje lokalne upravne sisteme in prispevke k sofinanciranju poslovnih sistemov informacijske tehnologije (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije (C(2020) 6126 final, 10.9.2020)).