PREVOD

EVROPSKA KONVENCIJA O PRAVNEM VARSTVU STORITEV, KI TEMELJIJO NA POGOJNEM DOSTOPU ALI VKLJUČUJEJO POGOJNI DOSTOP

PREAMBULA

Države članice Sveta Evrope, druge države in Evropska skupnost, podpisnice te konvencije –

ker je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi člani;

ob upoštevanju Priporočila št. R (91) 14 Odbora ministrov o pravnem varstvu kodiranih televizijskih storitev;

ker je piratstvo dekodirne opreme za kodirane storitve v Evropi še vedno težava;

ob upoštevanju, da so se nove vrste storitev in naprav, ki vključujejo pogojni dostop, ter nove oblike protipravnega dostopa do njih začele pojavljati po sprejetju zgoraj navedenega priporočila;

ob upoštevanju velike neskladja v evropskih državah glede zakonodaje, ki ureja varstvo storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop;

ob upoštevanju, da protipraven dostop ogroža ekonomsko upravičenost ustanov, ki opravljajo storitve s področja radiodifuzije in storitve informacijske družbe, in zato lahko negativno vpliva na raznolikost programov in storitev, ki so na voljo javnosti;

v prepričanju, da je treba imeti skupno politiko za varstvo storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop;

v prepričanju, da so kazenske, upravne ali druge sankcije lahko učinkovite pri preprečevanju protipravnih dejavnosti zoper storitve, ki temeljijo na pogojnem dostopu;

ob upoštevanju, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti nezakonitim dejavnostim, ki se izvajajo v komercialne namene;

ob upoštevanju veljavnih mednarodnopravnih instrumentov, ki vsebujejo določbe o varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop –

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet in namen

Ta konvencija zadeva storitve s področja radiodifuzije in storitve informacijske družbe, ki se ponujajo proti za plačilo in temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop. Namen te konvencije je na ozemlju pogodbenic prepovedati nekatere dejavnosti, ki omogočajo nedovoljen dostop do storitev, ki so predmet varstva, in približati zakonodajo pogodbenic na tem področju.

Člen 2

Opredelitve

V tej konvenciji:

(a)

„zaščitena storitev“ pomeni katero koli naslednjo storitev, pod pogojem, da se opravlja za plačilo in temelji na pogojnem dostopu: — storitve televizijskih programov, kakor so opredeljene v členu 2 spremenjene Evropske konvencije o čezmejni televiziji, — storitve radijskega razširjanja programskih vsebin, ki pomenijo vsak prenos radijskih programov po žicah ali po zraku, vključno prek satelitov, ki so namenjeni sprejemu javnosti, — storitve informacijske družbe, ki se z elektronskimi sredstvi in na zahtevo posameznega prejemnika storitev ponujajo na daljavo, ali zagotavljanje pogojnega dostopa do zgornjih storitev, ki se šteje kot samostojna storitev;

(b)	„pogojni dostop“ pomeni vsak tehnični ukrep in/ali ureditev, s katerima je s predhodnim posamičnim dovoljenjem pogojen dostop v razumljivi obliki do storitev iz odstavka (a) tega člena;

(c)	„naprava za pogojni dostop“ pomeni vsako opremo, programsko opremo in/ali ureditev, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve iz odstavka (a) tega člena;

d)	„nezakonita naprava“ pomeni vsako opremo, programsko opremo in/ali ureditev, namenjeno ali prilagojeno temu, da v razumljivi obliki omogoči dostop do zaščitene storitve iz odstavka (a) tega člena, brez dovoljenja ponudnika storitev.

Člen 3

Upravičenci

Ta konvencija velja za vse fizične ali pravne osebe, ki ponujajo zaščiteno storitev, kakor je opredeljena v zgornjem členu 2(a), ne glede na njihovo državljanstvo in vprašanje, ali spadajo ali ne v pristojnost katere od pogodbenic.

ODDELEK II

NEDOVOLJENE DEJAVNOSTI

Člen 4

Kršitve

Na ozemlju pogodbenic so protipravne naslednje dejavnosti:

(a)	izdelava ali proizvodnja nezakonitih naprav v komercialne namene;

(b)	uvoz nezakonitih naprav v komercialne namene;

(c)	distribucija nezakonitih naprav v komercialne namene;

(d)	prodaja ali najem nezakonitih naprav v komercialne namene;

(e)	posest nezakonitih naprav v komercialne namene;

(f)	namestitev, vzdrževanje ali zamenjava nezakonitih naprav v komercialne namene;

(g)	pospeševanje prodaje, trženje ali oglaševanje nezakonitih naprav.

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razglasi, da bo prepovedala tudi dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena.

ODDELEK III

SANKCIJE IN PRAVNA SREDSTVA

Člen 5

Sankcije za nedovoljene dejavnosti

Pogodbenice sprejmejo ukrepe, s katerimi se za protipravne dejavnosti iz člena 4 predvidijo kazenske, upravne ali druge sankcije. Taki ukrepi morajo biti učinkoviti, odvračilni in sorazmerni glede na možni učinek protipravne dejavnosti.

Člen 6

Ukrepi za zaplembo

Pogodbenice sprejmejo take ustrezne ukrepe, ki bi lahko bili potrebni, da se zagotovijo zaseg in zaplemba bodisi nezakonitih naprav bodisi promocijskega, marketinškega ali reklamnega gradiva, uporabljenega za storitev kaznivega dejanja, ter zaplemba vsega zaslužka ali finančnega dobička, pridobljenega s protipravno dejavnostjo.

Člen 7

Civilni postopki

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo izvajalci zaščitenih storitev, katerih interesi so bili prizadeti s protipravno dejavnostjo iz člena 4, dostop do ustreznih pravnih sredstev, ki zlasti vključujejo vložitev odškodninske tožbe, pridobitev začasne odredbe ali drugega zaščitnega ukrepa ter po potrebi tudi zahtevo po odvzemu nezakonitih naprav iz trgovinskega prometa.

ODDELEK IV

IZVAJANJE IN SPREMEMBE

Člen 8

Mednarodno sodelovanje

Pogodbenice se zavežejo, da si bodo medsebojno pomagale pri izvajanju te konvencije. Pogodbenice si v skladu z določbami ustreznih mednarodnih instrumentov o mednarodnem sodelovanju na kazenskem ali upravnem področju in svojem nacionalnem pravu med seboj zagotovijo čim širše ukrepe za sodelovanje pri poizvedbah in sodnih postopkih v zvezi s kazenskimi ali upravnimi kršitvami, določenimi v skladu s to konvencijo.

Člen 9

Večstranska posvetovanja

1.   Pogodbenice v dveh letih po začetku veljavnosti te konvencije, nato pa vsaki dve leti in vedno, kadar ena pogodbenica to zahteva, izvedejo večstranska posvetovanja v Svetu Evrope, da preučijo uporabo te konvencije ter potrebo po razširitvi ali spremembi katere od njenih določb, zlasti v zvezi z opredelitvami iz člena 2. Ta posvetovanja se bodo izvajala na sestankih, ki jih skliče generalni sekretar Sveta Evrope.

2.   Vsako pogodbenico lahko na večstranskih posvetovanjih zastopa eden ali več predstavnikov. Vsaka pogodbenica ima pravico do glasovanja. Vsaka država pogodbenica te konvencije ima en glas. Evropska skupnost o vprašanjih, ki spadajo v njeno pristojnost, uresničuje svojo pravico do glasovanja in izraža število glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Evropska skupnost ne glasuje, če glasovanje zadeva vprašanje zunaj njene pristojnosti.

3.   Vsako državo iz odstavka 1 člena 12 ali Evropsko skupnost, ki ni pogodbenica te konvencije, lahko na posvetovalnih sestankih zastopa opazovalec.

4.   Pogodbenice po vsakem posvetovanju Odboru ministrov Sveta Evrope poročajo o posvetovanju glede konvencije in njenem delovanju, po potrebi tudi o predlogih za spremembo Konvencije.

5.   Ob upoštevanju določb te konvencije pogodbenice sestavijo svoj poslovnik za posvetovalne sestanke.

Člen 10

Spremembe

1.   Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2.   O vsakem predlogu spremembe se uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, ta pa ga predloži državam članicam Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije, Evropski skupnosti in vsaki državi nečlanici, ki je pristopila k tej konvenciji ali je bila k pristopu povabljena v skladu z določbami iz člena 13.

3.   Vsaka sprememba, predlagana v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, se v šestih mesecih od datuma, ko jo je generalni sekretar predložil, preuči na sestanku za večstransko posvetovanje, na katerem se ta sprememba lahko sprejme z dvotretjinsko večino držav, ki so ratificirale Konvencijo.

4.   Besedilo, sprejeto na sestanku za večstransko posvetovanje, se predloži Odboru ministrov v odobritev. Besedilo spremembe se po odobritvi predloži v sprejetje pogodbenicam.

5.   Vsaka sprememba začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

6.   Odbor ministrov lahko na podlagi priporočila, oblikovanega na sestanku za večstransko posvetovanje, z večino iz člena 20(d) Statuta Sveta Evrope in na podlagi soglasja predstavnikov pogodbenic, ki imajo pravico do zasedanja v Odboru, odloči, da začne posamezna sprememba veljati po poteku dveh let od datuma njene predložitve v sprejetje, razen če je ena od pogodbenic generalnega sekretarja Sveta Evrope uradno obvestila, da nasprotuje začetku veljavnosti navedene spremembe. V primeru predložitve uradnega obvestila o nasprotovanju začne sprememba veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko pogodbenica Konvencije, ki je predložila uradno obvestilo o nasprotovanju, pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira listino o sprejetju.

7.   Če Odbor ministrov spremembo odobri, vendar še ni začela veljati v skladu z odstavkoma 5 ali 6, država ali Evropska skupnost ne sme izraziti soglasja, da jo Konvencija zavezuje, ne da bi obenem sprejela to spremembo.

Člen 11

Razmerje do drugih konvencij ali sporazumov

1.   Ta konvencija ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz večstranskih mednarodnih konvencij o posebnih vprašanjih.

2.   Pogodbenice Konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o vprašanjih, ki jih ureja ta konvencija, da bi dopolnile ali okrepile njene določbe ali olajšale izvajanje načel, ki jih uvaja.

3.   Če so pogodbenice (dve ali več) že sklenile sporazum ali pogodbo za urejanje vprašanja, zajetega v tej konvenciji, ali če so glede urejanja tega vprašanja sklenile kak drug dogovor, lahko ta sporazum, pogodbo ali dogovor uporabijo namesto te konvencije, če se s tem olajša mednarodno sodelovanje.

4.   Pogodbenice, ki so članice Evropske skupnosti, v medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Skupnosti, in ne uporabljajo pravil, ki izhajajo iz te konvencije, razen če na ravni Skupnosti ni pravila, ki bi urejalo določeno zadevno vprašanje.

ODDELEK V

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Podpis in začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija je na voljo za podpis držav članic Sveta Evrope in drugih držav pogodbenic Evropske kulturne konvencije ter Evropske skupnosti. Te države in Evropska skupnost lahko izrazijo soglasje, da se zavezujejo s:

(a)	podpisom brez pridržka do ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ali

(b)	podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledijo ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2.   Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3.   Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko tri države izrazijo svojo privolitev, da jih Konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

4.   Za vsako državo podpisnico ali Evropsko skupnost, ki naknadno izrazi svojo privolitev, da jo Konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi poteku treh mesecev od datuma izražene privolitve, da jo Konvencija zavezuje v skladu z določbami iz odstavka 1.

Člen 13

Pristop držav nečlanic h Konvenciji

1.   Odbor ministrov Sveta Evrope lahko po začetku veljavnosti te konvencije po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije povabi vsako državo, ki ni navedena v odstavku 1 člena 12, da pristopi k tej konvenciji s sklepom, sprejetim z večino iz člena 20(d) Statuta Sveta Evrope in s soglasjem predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico do zasedanja v Odboru.

2.   Za vsako državo pristopnico začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko je bila deponirana listina o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

Člen 14

Območje uporabe

1.   Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlje ali ozemlja, za katera velja ta konvencija.

2.   Vsaka država ali Evropska skupnost lahko kadar koli kasneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne Konvencija veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to izjavo.

3.   Z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope se lahko umakne vsaka izjava v skladu s prejšnjima odstavkoma za katero koli ozemlje, navedeno v takšni izjavi. Umik začne veljati prvi dan v mesecu po poteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme to uradno obvestilo.

Člen 15

Pridržki

Konvencija ne dovoljuje pridržkov.

Člen 16

Reševanje sporov

Pogodbenice si v primeru spora o razlagi ali uporabi te konvencije prizadevajo za sporazumno rešitev spora s pogajanjem ali na kateri koli drug miroljuben način, ki ga same izberejo, vključno s predložitvijo spora arbitražnemu sodišču, ki sprejme odločbe, ki so za pogodbenice zavezujoče.

Člen 17

Odstop od Konvencije

1.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odstopi od te konvencije z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2.   Takšen odstop začne učinkovati prvi dan v mesecu po izteku treh mesecev od datuma, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo o odstopu.

Člen 18

Uradna obvestila

Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, Evropsko skupnost in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji, uradno obvesti o:

(a)	vsakem podpisu v skladu s členom 12;

(b)	deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu v skladu s členoma 12 ali 13;

(c)	vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členoma 12 in 13;

(d)	vsaki izjavi v skladu s členom 4;

(e)	vsakem predlogu spremembe v skladu s členom 10;

(f)	vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.