24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/3

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in določata seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje fenamifos in etefon.

(2)

Vplivi navedenih aktivnih snovi na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporabe, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za fenamifos je bila Nizozemska, ki je vse ustrezne informacije predložila 27. novembra 2003. Država članica poročevalka za etefon je bila Nizozemska, ki je vse ustrezne informacije predložila 21. aprila 2004.

(3)

Poročili o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter jih 13. januarja 2006 predstavili Komisiji v obliki znanstvenih poročil EFSA o fenamifosu in 24. aprila 2006 v obliki znanstvenih poročil EFSA o etefonu (4). Ti poročili so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter ga dokončno pripravile 14. julija 2006 v obliki poročil Komisije o pregledu za fenamifos in etefon.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da je za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenamifos in etefon, pričakovati, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Ti aktivni snovi je zato primerno vključiti v Prilogo I, da se lahko v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive odobri registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo ti aktivni snovi.

(5)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti razumen rok, v katerem se lahko države članice in zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(6)

Brez poseganja v obveznosti, opredeljene v Direktivi 91/414/EGS kot posledica vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v roku šestih mesecev po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fenamifos in etefon, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj določenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(7)

Izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vključitvah aktivnih snovi, ocenjenih v okviru Uredbe (EGS) št. 3600/92, v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z direktivami o spremembah Priloge I, ki so bile sprejete do zdaj.

(8)

Direktivo 91/414/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

po potrebi najpozneje do 31. julija 2011 spremenijo ali prekličejo registracijo, če sredstvo vsebuje fenamifos in etefon kot edino aktivno snov; ali

(b)

po potrebi najpozneje do 31. julija 2011 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustrezni direktivi ali direktivah, ki so zadevno snov ali snovi dodale v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum, spremenijo ali prekličejo registracijo, če sredstvo vsebuje fenamifos in etefon kot eno od več aktivnih snovi.

24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/6

24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/7

(1)

Komisija je 6. avgusta 2005 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom digitalnih vsestranskih diskov za snemanje (DVD+/-R) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Hongkonga in Tajvana („zadevne države“) v Skupnost.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je 24. junija 2005 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 60 % celotne proizvodnje DVD+/-R v Skupnosti, vložila družba CECMA („pritožnik“). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu DVD+/-R in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, proizvajalce pritožnike, druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, uvoznike, distributerje, trgovce na drobno in potrošniške organizacije, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevnih držav uradno obvestila o začetku postopka.

(4)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali za individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, poslala obrazce za zahtevek. Petnajst družb je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(5)

Komisija je vprašalnike poslala vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z vsemi proizvajalci pritožniki, vsemi drugimi znanimi proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki v zadevnih državah in uvozniki, trgovci na drobno in distributerji. Vprašalniki so bili poslani tudi proizvajalcem izvoznikom na Japonskem, ki se je kot primerljiva država štela kot nadomestilo za Tajvan, za vzpostavitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki ji TGO ne bi bil dodeljen. Razlog za zamenjavo možne primerljive države so bile pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, in se pretežno nanašajo na dejstvo, da je bil damping v preteklosti odkrit pri večjih tajvanskih izvoznikih podobnih in do neke mere zamenljivih proizvodov. Komisija je prejela odgovore od dvaindvajsetih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, vseh proizvajalcev pritožnikov, enega drugega proizvajalca Skupnosti, osmih nepovezanih uvoznikov, enega distributerja in sedmih trgovcev na drobno (eden od teh je hkrati trgovec na debelo).

(6)

Zaradi velikega števila prejetih odgovorov iz LRK (devet skupin družb) in Tajvana (enajst družb) je bilo za ti dve državi uporabljeno vzorčenje, kakor je bilo predvideno v obvestilu o začetku postopka. Vzorec je v skladu s členom 17 osnovne uredbe temeljil na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrana vzorca sta vsak zase zajemala štiri kitajske proizvajalce izvoznike, ki predstavljajo 79 % obsega izvoza kitajskih sodelujočih strank, in pet tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo 97 % obsega izvoza tajvanskih sodelujočih strank. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje s kitajskimi in tajvanskimi oblastmi, ki niso predložile pripomb. Vzorčenje v zvezi s Hongkongom ni bilo potrebno.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(8)

Treba je opozoriti, da v sedanji preiskavi niso bili uvedeni nobeni začasni ukrepi. Vse stranke so prejele obvestilo o razkritih dejstvih in premislekih, na katerih je temeljila odločitev o neuvedbi začasnih ukrepov. Vsem strankam je bilo določeno obdobje, v katerem lahko izrazijo pripombe glede razkritih informacij.

(9)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje. Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(10)

Obdobje preiskave dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 („OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(11)

Zadevni izdelek je digitalni vsestranski disk za snemanje (DVD+/-R) s poreklom iz LRK, Hongkonga in Tajvana, navadno uvrščen pod oznako KN ex 8523 90 30 (oznaka KN od 1. januarja 2006). Ta oznaka zajema izdelke s snemalno zmogljivostjo več kot 900 megabajtov, vendar manj kot 18 gigabajtov, razen izbrisljive. Ta oznaka KN je zgolj informativne narave. Zadevni izdelek spada v snemalno industrijo nosilcev za snemanje.

(12)

DVD-R je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki, sestavljen iz polikarbonatne plošče, prevlečene z enim slojem barve. DVD+/-R je običajno sestavljen iz dveh zlepljenih 0,6 mm debelih polikarbonatnih slojev premera 120 mm ali manj. Čeprav je snemanje na take diske mogoče izvesti v več korakih, posnetih podatkov ni več mogoče izbrisati. Disk je optični medij shranjevanja za podatke, glasbo in video v digitalni obliki. Snemanje nanj poteka tako, da se barvni sloj izpostavi infrardečemu laserskemu žarku v DVD-R snemalniku.

(13)

Obstajata dva različna standarda DVD, in sicer DVD minus R („DVD-R“) in DVD plus R („DVD+R“). Glede na skupino družb, ki so prvotno razvile različna standarda, so proizvajalci tradicionalno podpirali proizvodnjo bodisi DVD+R-jev bodisi DVD-R-jev (npr. DVD-R predstavlja standard za izdelke, ki ga podpira skupina z oznako „DVD Forum“ in med drugim vključuje japonskega proizvajalca Panasonic). Trenutno večina proizvajalcev izdeluje in prodaja oba standarda in skoraj vsi DVD-predvajalniki lahko predvajajo tako DVD-R kot DVD+R.

(14)

DVD+/-R lahko razlikujemo po videzu, vrsti shranjenih podatkov, zmogljivosti shranjevanja, plasti odsevne kovine in po tem, ali je DVD+/-R potiskan. Poleg tega obstajajo različne hitrosti snemanja od 4× hitrosti DVD+/-R-ja in več (8×, 16× ali več).

(15)

Izdelek se prodaja v različnih količinah. DVD+/-R na trg prihaja v različnih vrstah embalaže, delno v t. i. „slim/jewel–cases“, ki vsebujejo 1 DVD+/-R, t. i. „cake boxes“ (kartonskih škatlah) z 10 do 100 DVD+/-R-ji, t. i. „shrink/wrapped spindles“ (brez škatel) z 10 do 100 DVD+/-R-jev in kuvertami, ki vsebujejo DVD+/-R-je, zapakiran v celofan, kartonske škatle itd.

(16)

Uporabna zmogljivost za enoplastni DVD+/-R je 4,7 gigabajte („GB“), dvostranski DVD+/-R pa podvoji zmogljivost shranjevanja podatkov na 9,4 GB.

(17)

Čeprav se kakovost med različnimi vrstami DVD+/-R v prodaji razlikuje, to ne vodi do bistvenih razlik v osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnostih med različnimi izvedbami in standardi. Poleg tega je preiskava pokazala, da imajo vsi DVD+/-R-ji isti končni namen. Zato se za namene te preiskave obravnavajo kot en sam izdelek.

(18)

Preiskava je pokazala, da ni razlik med osnovnimi fizikalnimi in tehničnimi lastnostmi ter pri uporabi med zadevnimi izdelki in DVD+/-R-ji,

(19)

Zato se sklene, da vse vrste DVD+/-R-jev predstavljajo en izdelek in se štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Preiskava je pokazala na obstoj dampinga in škode, ki je zaradi tega nastala. Vendar pa na podlagi spodnjih zaključkov ni potrebno natančno opredeliti teh ugotovitev.

(21)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je pregledalo, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Upoštevali so se morebitni vplivi možnih ukrepov na vse vpletene stranke in tudi morebitne posledice nesprejetja ukrepov.

(22)

Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti sta bili opredeljena po kriterijih iz člena 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(23)

V tem primeru se šteje, da industrijo Skupnosti predstavljajo naslednje povezane družbe:

(24)

V pritožbi je bilo kot pritožnik omenjeno še eno podjetje. Vendar se je ugotovilo, da je ta družba med OP večji delež zadevnega izdelka v primerjavi s celotno proizvodnji uvažala iz zadevnih držav. Ta uvoz je trajal daljše obdobje. Poleg tega so se bistvene dejavnosti te družbe izvajale zunaj Skupnosti. Zato je bila ta družba v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe izključena iz opredelitve industrije Skupnosti.

(25)

Poleg tega je polno sodeloval še en proizvajalec. Vendar se je ugotovilo, da je tudi ta družba med OP večji delež zadevnega izdelka v primerjavi s celotno proizvodnjo uvažala iz zadevnih držav. Ugotovilo se je, da je ta uvoz trajal daljše obdobje. Kot je podrobno opisano v uvodni izjavi (24), je tudi ta družba kot del skupine družb svoje bistvene dejavnosti izvajala zunaj Skupnosti. Zato je bila tudi ta družba v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe izključena iz opredelitve industrije Skupnosti.

(26)

Končno se je zaradi likvidacije ene izmed dveh preostalih družb po končanem obdobju preiskave preučevalo, ali se naj ta družba izključi iz opredelitve industrije Skupnosti. Vendar pa se na podlagi spodaj navedenih zaključkov ni zdelo potrebno o tem sprejemati odločitve.

(27)

Zato industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe predstavljata zgolj CSI in MAME, katerih skupna proizvodnja znaša 88 % celotne ocenjene proizvodnje Skupnosti.

(28)

Na podlagi informacij, pridobljenih od zainteresiranih strank, je razvoj skupne porabe v Skupnosti in tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potekal na naslednji način:

Poraba EU

Skupna poraba zadevnega izdelka v EU se je močno povečala za skoraj 16 000 odstotnih točk.

Tržni delež na trgu Skupnosti

(29)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev je videti, da se je tržni delež industrije Skupnosti na domačem trgu začel pri 0 % leta 2000, vendar je dosegel le 0,8 % v OP. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, vendar je med OP bil še vedno na ravni okoli 87 %. Njihova izguba tržnega deleža je na splošno ustrezala povečanju uvoza iz tretjih držav.

(30)

Pritožnik je trdil, da bi nekateri nesodelujoči proizvajalci, ki so med in po koncu OP ustavili svojo proizvodnjo, le-to ob uvedbi ukrepov lahko nadaljevali. Vendar pa je v odsotnosti neposrednih informacij s strani zadevnih nesodelujočih proizvajalcev, ki bi potrdili te domnevne namere, ali drugih dokazov, ki bi jih podkrepili, te trditve treba zavrniti. Prav tako je treba opozoriti, da proizvodnja teh družb, če bi z njo nadaljevale, v primerjavi z zelo pomembnim obsegom proizvodnje iz zadevnih držav najverjetneje ne bi predstavljala pomembnega deleža.

(31)

Poleg tega in kot je razvidno iz zgoraj navedenega, se je očitno proizvodnja DVD+/-R-jev s strani industrije Skupnosti začela precej pozno v primerjavi z izvozniki v zadevnih državah. Zelo malo verjetno je, da bi sprejetje ukrepov industriji Skupnosti omogočilo povečanje njihovih cen za doseganje stopnje dobičkonosnosti, kar bi jim omogočilo preživetje, ali, kot druga rešitev, povečanje njihove prodaje, kar bi znižalo stroške proizvodnje in bi imeli koristi od ekonomije obsega. Razvoj v obravnavanem obdobju ponazarja, da industrija Skupnosti nikoli ni bila sposobna pridobiti večjega tržnega deleža, in da je izgubo tržnega deleža zadevnih držav skoraj povsem prevzel uvoz iz tretjih držav. Poleg tega sta se dve od štirih sodelujočih družb odrekli svojim interesom kot proizvajalki Skupnosti in postali uvoznici DVD+/-R-jev iz zadevnih držav. Pod temi pogoji je zelo malo verjetno, da bi preostala industrija Skupnosti lahko preživela in bi ji sprejetje protidampinških ukrepov lahko koristilo.

(32)

Vsi uvozniki, distributerji in večina trgovcev na drobno so trdili, da bi se zaradi uvedbe ukrepov stroški morali zvišati na eni ali več stopnjah distribucijske verige (s tem bi se znatno znižala njihova marža) ali bi zvišanje stroškov občutili potrošniki (kar bi morda negativno vplivalo na splošno porabo DVD+/-R-jev) ali pa bi se zvišali na podlagi enega in drugega.

(33)

Najverjetnejši odziv uvoznikov, distributerjev ali trgovcev na drobno na zvišanje stroškov, ki bo sledilo sprejetju ukrepov, bo odvisen od razmer v vsaki državi članici. V nekaterih državah je povpraševanje po DVD+/-R-jih že pod pritiskom „posebnih dajatev“ na snemalne medije (davek, ki znatno zviša maloprodajno ceno za potrošnika). V tem primeru potrošniki DVD+/-R-jev najbrž ne bi bili pripravljeni plačati več zaradi protidampinških dajatev, saj se že maloprodajna cena dojema kot visoka. Skupne stroške ukrepov bi tako najverjetneje morala prevzeti distribucijska veriga, da potrošniki ne bi vse bolj posegali po drugih načinih za medijsko shranjevanje, kot so trdi disk in spominski ključi. Ker se pribitek uvoznikov/trgovcev na debelo v teh državah lahko oceni na okoli 4 %, bi sprejetje protidampinških dajatev znatno znižalo že nizke marže.

(34)

Nasprotno pa bi v državah članicah z nižjimi posebnimi dajatvami (ali brez le-teh) najverjetneje precejšen delež zvišanja stroškov občutili potrošniki. Zato bi relativni učinek protidampinških ukrepov tam bil največji, saj bi zvišanje cen bilo relativno višje. Zato bi se lahko znižala poraba, saj bi bili potrošniki spodbujeni posegati po nadomestnih izdelkih.

(35)

Iz zgoraj navedenega sledi, da se bo strategija oblikovanja cen uvoznikov, distributerjev in trgovcev na drobno spreminjala glede na razmere v državah članicah. Vendar pa je jasno, da bodo vsi oškodovani zaradi uvedbe protidampinških ukrepov bodisi z znižanjem marže bodisi z zmanjšanjem obsega prodaje. Podobno bodo do mere, do katere bodo zvišanje stroškov občutili potrošniki, ogroženi tudi slednji.

(36)

Veliko zainteresiranih strank je izrazilo, da morajo biti ukrepi za industrijo Skupnosti naravnani proti tveganju, da bi se poraba DVD+/-R-jev kakor koli zmanjšala v dobrobit ostalih shranjevalnih medijev, kot so trdi diski, vgrajeni v DVD snemalnike, in spominski ključi. Dejansko je preiskava dokazala, da je tehnološki razvoj na trgu shranjevalnih medijev hiter in da imajo novi izdelki shranjevalnih medijev prednost v večji kapaciteti shranjevanja in v primeru spominskih ključev tudi v majhnosti.

(37)

Nadalje se je trdilo, da naj bi bile razmere v industriji Skupnosti posledica zlorab nekaterih prevladujočih proizvajalcev izvoznikov, ki obsegajo oblikovanje strategije cen pod stroški, kar industriji Skupnosti onemogoča vzpostavljanje vsakršne pomembnejše prisotnosti na trgu. Najprej je treba opozoriti, da v okviru pravil EU o konkurenci ni ustreznih sklepov ali preiskave v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja niti ni pritožnik izpostavil zadevnih sklepov v okviru nacionalnih pravil o konkurenci. Drugič, preiskava je na upoštevnem proizvodnem trgu pokazala veliko število nosilcev dejavnosti v Evropi in po svetu. V okviru pristojnosti te preiskave ni bilo dokazano, da bi kateri koli od nosilcev dejavnosti, sam ali v povezavi z drugimi, imel dovolj velik tržni delež, da bi se ga lahko obravnavalo, kot da ima prevladujoči položaj. Poleg tega ni bilo dokazano, da bi katera koli od družb uživala takšno gospodarsko moč, ki bi ovirala učinkovito konkurenco. Tretjič, ni nobene navedbe o kakršnem koli večjem poslovanju z izgubo z zadevnimi izvozniki, ki bi dokazovala, da so izvozniki oblikovali strategijo prodaje po cenah pod stroški. Utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(38)

Poleg tega, čeprav člen 21 osnovne uredbe dejansko navaja, da je treba posebno pozornost posvetiti potrebi po ublažitvi učinkov škodljivega dampinga na izkrivljanje trgovine in vzpostavitvi učinkovite konkurence, je treba to določbo, kakor je to opredeljeno v prej omenjenem členu, razumeti v splošnem okviru testiranja interesa Skupnosti. Tako se mora preučiti in uravnotežiti učinke sprejetja ali nesprejetja ukrepov za vse stranke. V zvezi s tem je treba opomniti, da so si na svetovnem trgu in do neke mere tudi na trgu Skupnosti konkurenčni še številni drugi izvozniki in proizvajalci. Tudi srednjeročno morebitni ukrepi najverjetneje ne bi koristili industriji Skupnosti v polni meri, glede na pričakovanja, da bi druge tretje države znatno zvišale svoj delež na trgu Skupnosti.

(39)

Glede na relativno zrelost trga DVD+/-R-jev so ob morebitnem sprejetju ukrepov možnosti, da industrija Skupnosti kratkoročno ali srednjeročno postane močan dejavnik, precej oddaljene, predvsem glede tržnega deleža, proizvodne zmogljivosti ali tehnologije. Drugače bi sprejetje ukrepov zadevalo skoraj 90 % potrošnje zadevnega izdelka v EU in škodovalo uvoznikom, distributerjem, trgovcem na drobno in potrošnikom. V takih okoliščinah bi sprejetje protidampinških ukrepov bilo nesorazmerno.

(40)

Na podlagi zgoraj omenjenega se lahko zaključi, da bi sprejetje ukrepov v precejšnji meri negativno vplivalo na uvoznike, distributerje, trgovce na drobno in potrošnike zadevnega izdelka in da industrija Skupnosti najverjetneje ne bi bistveno pridobila. Zato se šteje, da bi bilo sprejetje ukrepov nesorazmerno in v nasprotju z interesom Skupnosti.

(41)

Glede na zgoraj navedeno obstajajo nujni razlogi na podlagi interesa Skupnosti, da se protidampinški ukrepi v zvezi z uvozom DVD+/-R iz zadevnih držav ne sprejmejo.

(42)

V teh okoliščinah se postopek v zvezi z uvozom DVD+/-R iz zadevnih držav ustavi na podlagi interesa Skupnosti.

(43)

Pritožnik in vse druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih Komisija namerava ustaviti ta postopek. Naknadno so pritožniki podali svoje mnenje, ki pa ni bilo tako, da bi se zaradi njega spremenili zgornji sklepi –

24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/15

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 215/2002 z dne 28. januarja 2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se uvršča pod oznako KN 7202 70 00 (zadevni izdelek). Stopnja protidampinške dajatve znaša 22,5 %.

(2)

Komisiji so bile predložene informacije o spremembi tržnih razmer, ki so nastale po prvotnem obdobju preiskave (tj. od 1. oktobra 1999 do 30. septembra 2000) in ki bi lahko v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe upravičile opustitev trenutno veljavnih ukrepov. Zato je Komisija proučila, ali je taka opustitev upravičena.

(3)

Člen 14(4) osnovne uredbe določa, da se lahko protidampinški ukrepi v interesu Skupnosti opustijo, če so se tržne razmere spremenile v taki meri, da ni verjetno, da bi se zaradi take opustitve škoda ponovila, pod pogojem, da je bila industriji Skupnosti dana možnost, da predloži pripombe in se te upoštevajo. Člen 14(4) natančneje določa tudi, da se lahko protidampinški ukrepi kadar koli ponovno uvedejo, če razlogi za opustitev niso več veljavni.

(4)

Eurofer je v imenu številnih uporabnikov zadevnega izdelka trdil, da so se od obdobja preiskave tržne razmere spremenile. Pritožniki v prvotni preiskavi in drugi proizvajalci Skupnosti zadevnega izdelka, ki jih zastopa Euroalliages, so predložili pripombe na te trditve in prišlo je do izmenjave nasprotujočih si stališč.

(5)

Kitajski uvoz se je po dokončni uvedbi ukrepov februarja 2002 znatno zmanjšal. Statistični podatki Eurostata so pokazali, da se je uvoz leta 2001 zmanjšal, znašal je približno 12 kt, med 1. aprilom 2005 in 31. marcem 2006 pa se tako rekoč sploh ni izvajal. Euroalliages je izračunal višjo stopnjo uvoza, ki je dosegel več kakor 1 kt, izračun pa je temeljil na domnevi, da je bil določen uvoz prijavljen kot s poreklom iz Nizozemske, v resnici pa je bil iz Kitajske. V vsakem primeru, tudi če se upošteva ta predpostavka, je znatno zmanjšanje uvoza očitno.

(6)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je povečal s približno 2,7 kt na 10,7 kt, torej je delno nadomestil zmanjšanje kitajskega uvoza. Potrošnja se je povečala za 14 %.

(7)

Tržne cene v Skupnosti so se povišale z 8 EUR/kg v prvotnem OP na približno 80 EUR/kg leta 2005 in se leta 2006 gibajo okoli 60 EUR/kg. Ta gibanja je mogoče zaznati tudi na drugih glavnih svetovnih trgih.

(8)

Od vseh dejavnikov, ki so jih navedle stranke, se zdi najpomembnejše pojasnilo za to povišanje cen pomanjkanje zmogljivosti praženja, tj. zmogljivosti razgradnje molibdenovega koncentrata v molibdenov oksid (ki se pretvori v fero-molibden). Ta glavni dejavnik pojasni poleg povišanj cen tudi neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, ki ga je na trgu Skupnosti povzročilo to povišanje. Na podlagi predstavljenih informacij se zdi, da pomanjkanje zmogljivosti praženja v letu 2007 po vsej verjetnosti ne bo več prisotno, saj bodo na voljo nove zmogljivosti praženja.

(9)

V zvezi z industrijo Skupnosti je treba opozoriti, da se je njen položaj po uvedbi ukrepov izboljšal. Obseg prodaje se je povečal za 25 %, obseg proizvodnje pa za 5 %, kar pomeni približno 26-odstotni tržni delež. Povečal se je tudi dobiček. Čeprav industrija Skupnosti ni ves čas dosegala normalne 5-odstotne stopnje dobička, ugotovljene v prvotni preiskavi, pa je vendarle pridobila 5 odstotnih točk in postala dobičkonosna.

(10)

Kitajske izvozne cene v tretje države so se prav tako pozitivno razvijale, kot je opisano zgoraj, kar kaže na to, da ni verjetno, da bi se v primeru opustitve ukrepov cene kratkoročno znižale za toliko, da bi se škoda ponovila.

(11)

Na voljo ni navedb o tem, da opustitev ni v interesu Skupnosti.

(12)

Glede na začasne spremembe tržnih razmer in zlasti visoke ravni cen zadevnega izdelka na trgu Skupnosti, ki je precej višja od škodljive ravni, ugotovljene v prvotni preiskavi, ter domnevno neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem zadevnega izdelka se šteje, da ni verjetno, da bi se škoda, povezana z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, zaradi opustitve ukrepov ponovila. Zato se v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe predlaga opustitev veljavnih ukrepov za devet mesecev.

(13)

V skladu s členom 14(4) osnovne uredbe je Komisija industrijo Skupnosti obvestila o svoji nameri, da opusti veljavne protidampinške ukrepe. Industriji Skupnosti je bila dana možnost, da predloži pripombe. Ta opustitvi veljavnih protidampinških ukrepov ni nasprotovala.

(14)

Zato Komisija meni, da so vse zahteve za opustitev protidampinške dajatve, uvedene na zadevni izdelek, izpolnjene v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Zato je treba protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 215/2002, opustiti za obdobje devetih mesecev.

(15)

Komisija bo spremljala razvoj uvoza in cen zadevnega izdelka. Če bi se kadar koli pokazalo, da se je obseg zadevnega izdelka po dampinških cenah iz LRK ponovno povečal in zato povzroča škodo industriji Skupnosti, bo Komisija ponovno uvedla protidampinško dajatev in razveljavila sedanjo opustitev –

24.10.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/17

(1)

V skladu s členom 56 Akta o pristopu, kadar je treba akte, ki ostanejo veljavni po 1. januarju 2007, zaradi pristopa prilagoditi, Akt o pristopu ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, potrebne prilagoditve sprejme Komisija v vseh primerih, v katerih je sama sprejela izvirni akt.

(2)

Sklepna listina konference, na podlagi katere je bila pripravljena Pogodba o pristopu, je pokazala, da so visoke pogodbenice dosegle politično soglasje o nizu prilagoditev aktov, ki so jih institucije sprejele zaradi pristopa, ter povabile Svet in Komisijo, naj sprejmeta te prilagoditve pred pristopom, po potrebi dokončane in posodobljene, da se upošteva razvoj prava Unije.

(3)

Priporočilo Komisije 2000/473/Euratom z dne 8. junija 2000 o uporabi člena 36 Pogodbe Euratom o nadzoru stopnje radioaktivnosti v okolju za namene ocenjevanja izpostavljenosti prebivalstva kot celote (1) je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Priporočilo 2000/473/Euratom se spremeni, kakor je določeno v Prilogi.

2.

To priporočilo začne veljati pod pogojem in z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije.

3.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.