21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/1

(1)

Madžarska je uradno sporočila naslednji dodatni naziv arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

(2)

Italija je uradno sporočila naslednji dodatni naziv arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

(3)

Poljska je uradno sporočila naslednji dodatni naziv arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

(4)

Avstrija je uradno sporočila naslednji dodatni naziv arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

(5)

Združeno kraljestvo je uradno sporočilo naslednje spremembe naziva arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

(6)

Španija je uradno sporočila naslednje spremembe naziva arhitekta (točka 5.7.1 Priloge V k Direktivi 2005/36/ES):

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/8

1.

člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je določeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Ukrepi Unije, ki dopolnjujejo nacionalne politike, so usmerjeni v izboljševanje javnega zdravja, preprečevanje obolenj in bolezni ter odpravljanje vzrokov, ki ogrožajo telesno in duševno zdravje. Unija in države članice pospešujejo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju javnega zdravja;

2.

sklepe Sveta o zdravju v vseh politikah (Health in All Policies – HiAP) (30. november in 1. december 2006) (1); sklepe Sveta o zdravem in dostojnem staranju (30. november 2009): sklepe Sveta o enakosti in zdravju v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja (8. junij 2010); sklepe Sveta o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva (7. december 2010); sklepe Sveta o pripravah na pilotno evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje (9. marec 2011) in sklepe Sveta o odpravljanju razlik v zdravju v EU z usklajenimi ukrepi za spodbujanje zdravih življenjskih slogov (1. in 2. december 2011) (2);

3.

resolucijo regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (3): „Strategija in akcijski načrt za zdravo staranje v Evropi, 2012–2020“;

4.

sporočilo Komisije o obvladovanju vpliva staranja prebivalstva v EU (poročilo o staranju prebivalstva iz leta 2009); strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (5. marec 2010); sporočilo Komisije o izvajanju Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje (29. februar 2012);

5.

cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

6.

poročilo projekta evropskega sodelovanja „Zdravo staranje – izziv za Evropo“ (2007);

7.

belo knjigo Komisije „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“, v kateri je poudarjeno, da je glede na staranje prebivalstva v Evropi treba spodbujati zdravje skozi vse življenje posameznika;

8.

mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o posledicah staranja prebivalstva za zdravstvene in socialne sisteme (15. julij 2010); mnenje Odbora regij „Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje“ (27. julij 2012);

9.

izjavo Sveta o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej;

10.

je zdravo staranje neprekinjen proces, ki traja vse življenje. Bistveno je podpirati državljane v tem pristopu z večdisciplinarnimi ukrepi pri spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni ter zdravstvenem in socialnem varstvu. To vključuje tudi delo v družbi in na političnih področjih, pri čemer sodelujejo javni organi in, v skladu s prednostnimi nalogami držav članic, interesne skupine na vseh ravneh, med drugim tudi strokovni delavci na področju zdravja in pacienti, socialni partnerji in civilna družba, mediji in gospodarski akterji;

11.

bi lahko inovativni pristopi pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni starejšim pomagali, da bi dlje časa ostali neodvisni in da bi se izboljšala kakovost njihovega življenja;

12.

dobro zdravje prebivalstva v delovno aktivni starosti prispeva k večji produktivnosti in drugim koristim za državljane in družbo ter tako k uresničevanju ciljev Strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

13.

je treba v sedanji gospodarski krizi in glede na demografske spremembe ponovno premisliti o strukturi storitev, s katerimi bi zagotovili učinkovitejši in trajnejši zdravstveni sektor ter spodbujali družbo, ki bo prijaznejša do starejših;

14.

izide konference na visoki ravni z naslovom „Zdravo staranje skozi vse življenje“, ki jo je organiziralo ciprsko predsedstvo 5. in 6. septembra 2012 ter na kateri je bilo predstavljeno delo na področju zdravega staranja in dokazano, da je to tesno povezano z učinkovitimi programi za spodbujanje zdravega življenja in preprečevanja bolezni, ki jih je treba začeti izvajati v zgodnjih letih in z njimi nadaljevati skozi vse življenje;

15.

spodbujanje fizičnih dejavnosti, ki izboljšujejo zdravje, v okviru delovnega načrta Evropske unije za šport 2011–2014 (4) in načel v zvezi s prispevkom fizičnih dejavnosti k aktivnemu staranju, oblikovanih v tem okviru;

16.

pobudo Evropske komisije za vzpostavitev in izvajanje evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje ter pričakuje oceno te pilotne pobude v letu 2013;

17.

strategije EU o dejavnikih zdravja in skupnih dejavnikih tveganja, vključno z novo strategijo EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi alkohola;

18.

deklaracijo Sveta o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012): pot naprej, s katero naj bi izboljšali delovanje v prihodnjih letih;

19.

prizadevanja za optimalno odzivanje na izzive kroničnih bolezni, in sicer na podlagi poglobljenega razmisleka držav članic in Komisije (5);

20.

pomen programov za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in zgodnjo diagnozo v vseh obdobjih, tj. od zgodnjih let in skozi vse življenje;

21.

dolgoročno breme obolevnosti in invalidnosti, ki je posledica kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni dihalnih organov, bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularne bolezni, sladkorna bolezen in duševne bolezni, kostno-mišična obolenja ter težave zaradi slušne prizadetosti in slabovidnosti prebivalstva;

22.

da lahko boljše upravljanje dolgoročnih zdravstvenih pogojev pomaga ljudem, da v starih letih dlje ostanejo dejavni in neodvisni;

23.

da ima javna uprava, po potrebi ob sodelovanju civilne družbe, ključno vlogo pri zagotavljanju boljših pogojev v zvezi z zdravim staranjem;

24.

so gospodarski, socialni in okoljski pogoji ter načini življenja med dejavniki zdravja in da jih je zato treba obravnavati z medsektorskimi ukrepi, kar je še vedno eden od pomembnih izzivov pri zagotavljanju dejavnega in zdravega staranja za vse;

25.

vprašanje zdravega staranja skozi vse življenje uvrstijo med svoje prednostne naloge v prihodnjih letih ter pri tem uporabijo pristop, ki bo socialen in bo temeljil na pravičnosti;

26.

sprejmejo pristop, ki bo bolj usmerjen k spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni in njihovemu zgodnjemu odkrivanju ter boljšemu upravljanju pogojev od zgodnjih let in skozi vse življenje, kot strategijo za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje bremen, ki so posledica kroničnih bolezni, slabotnosti in invalidnosti, in sicer s:

27.

izboljšajo in okrepijo usklajevanje in sodelovanje med vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi in med državami članicami s spodbujanjem medsektorskih ukrepov, med drugim tudi z vključevanjem civilne družbe, pri čemer je treba upoštevati načelo „zdravje v vseh politikah“;

28.

uporabljajo inovativne pristope pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki spodbujajo dejavno vključevanje posameznikov, družin in skupnosti;

29.

spodbujajo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje z ad hoc vključevanjem držav članic pri izvajanju njegovih posebnih ukrepov in pri zagotavljanju konkretnih rezultatov ter pri zavzemanju za dodano vrednost tega partnerstva in obveščanju regionalnih in lokalnih organov o njej, ob upoštevanju rezultatov ocene, načrtovane za leto 2013;

30.

učinkovito uporabijo finančna sredstva EU (npr. strukturne sklade, CSF 2014–2020, OP7/Obzorje 2020, CIP) v podporo prednostnim nalogam na področju dejavnega in zdravega staranja;

31.

podpirajo pobude mest in občin za spodbujanje okolja, ki bo prijazno do starejših oseb in zdravo, ter razvoj mrež za izvajanje skupnih smernic;

32.

izboljšajo komunikacijo pri spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni, zgodnjem odkrivanju ter boljšem upravljanju pogojev z inovativnimi pristopi k dejavnostim za ozaveščanje (npr. z odgovorno uporabo socialnih medijev);

33.

podpira prihodnje dejavnosti in pobude v zvezi z dejavniki zdravja in tveganja ter za spodbujanje zdravega staranja skozi vse življenje na ravni EU ter regionalni, nacionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti držav članic;

34.

prispeva k oblikovanju politik v zvezi z dejavnostmi za spodbujanje zdravja, da bodo ljudje lahko sprejemali zdrave odločitve in živeli zdravo življenje;

35.

podpira boljšo uporabo smernic EU o fizičnih dejavnostih v državah članicah, ki jih je v svojih sklepih pozdravilo predsedstvo na neuradnem sestanku ministrov EU za šport novembra 2008 (6);

36.

podpre prostovoljno sodelovanje držav članic, da bi nadalje razvijali splošne preventivne ukrepe in selektivne preventivne ukrepe za ciljne skupine s posebnimi potrebami;

37.

pomaga državam članicam in zlasti regijam učinkoviteje uporabljati sredstva iz strukturnih skladov in drugih instrumentov EU za financiranje prednostnih nalog na področju zdravega staranja;

38.

primerno oceni pilotni projekt evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje, da bi zainteresiranim državam članicam omogočili sodelovanje pri upravljanju tega partnerstva in jih obvestili o tem, kako Komisija upošteva njegova priporočila pri izvajanju programov EU;

39.

spodbujajo strategije za odpravo dejavnikov tveganja, kot so uporaba tobaka, škoda zaradi alkohola, prepovedane droge, nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti, ter okoljskih dejavnikov, ki vodijo k večji pojavnosti nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, duševne bolezni in kostno-mišična obolenja;

40.

podprejo opredelitev in razširjanje pristopov dobrih praks pri zdravljenju kroničnih bolezni in obravnavi z njimi povezanih dejavnikov tveganja, vključno s krepitvijo vloge bolnikov;

41.

razmislijo o tem, kako bi zagotovile boljše sodelovanje in izboljšale izmenjavo dobrih praks pri spodbujanju pristopa za spodbujanje zdravega staranja skozi vse življenje na evropski ravni, in sicer z uporabo inovativnih orodij;

42.

še naprej izvajajo strategijo za zdravje (7) in njen cilj spodbujanja dobrega zdravja v Evropi, za katero je značilno staranje prebivalstva, in pri tem uporabljajo medsektorski pristop, ki vključuje socialni in zdravstveni sektor, ob podpori Delovne skupine za javno zdravje na visoki ravni in v sodelovanju z odborom za socialno varstvo;

43.

si še naprej in intenzivneje prizadevajo za boljše razumevanje povezav med dogodki v zgodnjih letih življenja in zdravim staranjem, med drugim tudi z longitudinalnimi študijami;

44.

po potrebi podpirajo, v okviru Evropskega sistema zdravstvenih informacij, zbiranje in izmenjavo podatkov in informacij o pojavnosti in razširjenosti kroničnih bolezni, dejavnikih tveganja in izidih, kot so leta zdravega življenja, ter politike in ukrepe za spodbujanje zdravja, med drugim tudi informacijske sisteme v državah EU, in pri tem upoštevajo obstoječe mehanizme in prizadevanja v okviru Evropskega statističnega sistema in drugih zadevnih zainteresiranih strani (kot so Svetovna zdravstvena organizacija, WHO Euro in OECD);

45.

spodbujajo evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje kot primerno platformo za sodelovanje različnih zainteresiranih strani – javnega in zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in akademikov, na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni – temelječo na njihovem soglasju in dogovoru, ki bo zavezana uresničevanju vzajemno dogovorjenih ciljev v skladu z rezultati ocene za leto 2013;

46.

sodelujejo s Svetovno zdravstveno organizacijo in zlasti z njenim regionalnim uradom, da bi zagotovili dopolnjevanje dejavnosti na področju zdravega staranja.

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/12

—

na sporočilo Komisije z naslovom „Akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015): krepitev sodelovanja med državami članicami“ (1), ki opredeljuje deset prednostnih ukrepov, s katerimi naj bi državam članicam pomagali pri obravnavanju treh glavnih izzivov v zvezi z darovanjem in presajanjem organov, in sicer: (1) povečanje razpoložljivosti organov, (2) izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti sistemov za presajanje organov ter (3) izboljšanje kakovosti in varnosti;

—

oblikovanje nacionalnih programov za izboljšanje učinkovitosti v različnih fazah postopka posmrtnega darovanja organov (od identifikacije darovalca in hrambe organov do pridobivanja in prevoza);

—

pripravo evropskega priročnika o praksah darovanja organov živih darovalcev v primeru presajanja ledvic in jeter;

—

širjenje najboljših praks, denimo s pomočjo evropskega priročnika o vzpostavitvi in vzdrževanju sistemov za koordinacijo presajanja posmrtno darovanih organov;

—

predvideni celovit pregled nacionalnih sistemov privolitve darovalcev in prizadevanja za pritegnitev strokovnjakov s področja intenzivne nege k sodelovanju v postopku posmrtnega darovanja organov;

—

vlogo strokovnih združenj, kot so Evropsko združenje za presajanje organov (ESOT) in njegova sekcija, Evropska organizacija koordinatorjev za presajanje organov in Evropski odbor za darovanje organov (ETCO-EDC);

—

prizadevanja držav članic za nadaljnje razvijanje programov darovanja organov živih darovalcev ob hkratnem zagotavljanju vsestranskega varstva živih darovalcev, o čemer so ministri za zdravje razpravljali na neuradnem srečanju 10. in 11. julija 2012;

—

nacionalne kampanje ozaveščanja in evropske pobude, kot so evropski dan darovanja organov in novinarske delavnice o darovanju in presajanju organov, ki potekajo v organizaciji Sveta Evrope oziroma Evropske komisije;

—

razvijanje najboljših praks in programov usposabljanja na nacionalni in evropski ravni, ki so deležni podpore v sklopu Programa ukrepov EU na področju zdravja;

—

pomen spodbujanja ljudi, da se odločijo postati darovalci organov po smrti;

—

pomen prednostnega obravnavanja darovanja organov umrlih darovalcev;

—

izboljšanje kakovosti življenja pacientov in visoko stroškovno učinkovitost pri presajanju ledvic v primerjavi z zdravljenjem z dializo v zadnji fazi bolezni ledvic, kakor je razvidno na primer iz analiz zdravstvenih organov v Združenem kraljestvu (Ministrstvo za zdravje, 2009) ali Franciji (Haute Autorité de Santé, 2010);

—

pomanjkanje medicinskih alternativ za paciente, ki potrebujejo življenjsko pomembne presaditve drugih organov;

—

potrebo po jasno opredeljenih in organiziranih sistemih privolitve darovalcev v vseh državah članicah, kljub temu da gre za vprašanje v nacionalni pristojnosti, in na potrebo po preglednem upravljanju čakalnih seznamov na nacionalni ravni;

—

obveznost držav članic, da žive darovalce zaščitijo pred potencialnimi tveganji ter fizično in finančno ogroženostjo, povezanimi s postopkom darovanja, ter zagotovijo prostovoljno in brezplačno darovanje, kakor je določeno v Direktivi 2010/53/EU;

—

pomen pregledne in izčrpne komunikacije, da se okrepi zaupanje javnosti v pomen sistemov presajanja na podlagi posmrtno darovanih organov in organov živih darovalcev;

—

potrebo, da se poudari odgovornost strokovnjakov s področja intenzivne nege in urgentne pomoči, in na potrebo po uvrstitvi darovanja med odločitve, ki se sprejmejo pri negi umirajočih;

—

dejstvo, da se mora prenos organov iz žive osebe za namene presajanja za vsak primer posebej pazljivo preučiti ob upoštevanju ustreznih meril, zlasti načela, da človeško telo ne bi smelo služiti finančnim dobičkom;

1.

tudi v prihodnje izmenjujejo izkušnje v zvezi z vsemi ključnimi vidiki darovanja in presajanja organov ter tako omogočijo vzajemno učenje in povečanje števila razpoložljivih organov;

2.

zagotavljajo stalno usposabljanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z darovanjem in presajanjem posmrtno darovanih organov, in sicer tako koordinatorjev presaditev in darovanja organov kot osebja na oddelkih intenzivne nege in urgence;

3.

izmenjujejo informacije o nacionalnih sistemih privolitve darovalcev;

4.

vzpostavijo celovite mehanizme za varstvo živih darovalcev, vključno z registri ali evidencami za spremljanje po presaditvi, v skladu z zahtevami Direktive 2010/53/EU;

5.

vzpostavijo pregledne in uradne mehanizme za povrnitev nastalih stroškov živim darovalcem, po potrebi pa tudi za povrnitev izgube dohodka, ki je neposredno povezana s postopkom darovanja organov živih darovalcev;

6.

izboljšajo ozaveščenost med pacienti in njihovimi družinami glede različnih možnosti presajanja, vključno s presaditvijo organov umrlih in živih darovalcev, ter drugih alternativnih nadomestnih oblik zdravljenja; izboljšajo splošne informacije o darovanju in presajanju ter spodbujajo zdravstvene delavce k posredovanju ustreznih informacij o darovanju organov;

7.

izmenjujejo informacije o svojih komunikacijskih strategijah in proaktivno obveščajo širšo javnost, tudi prek uporabe socialnih medijev;

8.

razvijajo in po potrebi izboljšajo programe sodelovanja s strokovnjaki s področja intenzivne nege in urgentne pomoči, v sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi strokovnimi združenji, da se omogočita optimalna identifikacija potencialnih darovalcev in uresničitev postopka posmrtnega darovanja organov;

—

vzpostavitev in izvajanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov med državami članicami za izmenjavo organov in pacientov, ki spoštuje načelo samozadostnosti pri presaditvah, kakor je določeno v Madridski resoluciji (2);

—

vzpostavitev sporazumov o sodelovanju med nacionalnimi organizacijami za presajanje, kot je združenje South Transplant Alliance;

—

izmenjavo strokovnega znanja o sistemih za presaditve med pristojnimi organi držav članic in z evropskimi organizacijami za izmenjavo organov, zlasti Eurotransplant in Scandiatransplant;

—

izjemno priložnost, ki jo imajo države članice, da lahko zdravijo več pacientov in učinkovito uporabijo več razpoložljivih organov v državah članicah prek sklenitve in izvajanja dvo- ali večstranskih sporazumov med državami članicami;

—

potrebo po zadovoljivi upravni zmogljivosti znotraj mreže nacionalnih organov v skladu z Direktivo 2010/53/EU;

—

dejstvo, da trgovina z organi krši temeljne človekove pravice, npr. pravico do človekovega dostojanstva in integritete, ter negativno vpliva na zaupanje javnosti in pripravljenost morebitnih darovalcev za darovanje organov;

—

dejstvo, da omejeno poznavanje in raziskave nekaterih znanstvenih in organizacijskih vidikov presajanja organov ter pomanjkanje potrebnega strokovnega znanja na nekaterih področjih omejujejo nadaljnji razvoj dejavnosti presaditev v EU;

1.

naj bodo dejavne pri dogovorih o partnerstvu, če imajo manj kot deset umrlih darovalcev na milijon prebivalcev ali če na njihovem ozemlju primanjkuje posebnih programov presaditev;

2.

naj uporabljajo instrumente Skupnosti za izgradnjo nacionalnih zmogljivosti presaditev, kadar je to primerno;

3.

naj še naprej izmenjujejo informacije o vzpostavljanju in financiranju dejavnosti presaditev ter njihovem nadzoru;

4.

naj bodo dejavne v operativni čezmejni izmenjavi organov, vključno s sodelovanjem v skupnem ukrepu, posvečenem čezmejnim dogovorom o izmenjavi, ki se bo začel leta 2013;

5.

naj podpirajo nacionalno in mednarodno sodelovanje, kakor je primerno, med organi za presajanje ter službami policije in carine, da bi odkrili in preprečili trgovino z organi;

1.

presajanje organov vključi v področje uporabe pobud EU proti trgovini z ljudmi (3) v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in Sveta Evrope;

2.

naj obravnava raziskave strokovnih in organizacijskih vidikov presaditev v okviru evropskega programa za raziskave Obzorje 2020;

—

da Direktiva 2010/53/EU določa minimalne standarde kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev;

—

na potrebo po izboljšanju znanja o zdravstvenih posledicah pri pacientih s presaditvijo, da bi kar najbolj izboljšali dejavnosti presaditev ob upoštevanju pomanjkanja organov;

1.

naj izmenjajo znanje glede svojih nacionalnih postopkov za potrditev organizacij za pridobivanje organov in transplantacijskih centrov;

2.

naj izmenjajo strokovno znanje o presaditvah organov od razširjenega kroga darovalcev (npr. starejših darovalcev), da bi povečali število razpoložljivih organov, ter obenem določijo omejitve glede kvalitete in varnosti takih praks;

3.

naj dejavno zbirajo in delijo znanje o kakovosti in varnosti ter glede vzpostavljanja standardiziranih registrov ali evidenc za spremljanje po presaditvi na podlagi vzajemno razvitih in potrjenih modelov.

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/15

United Nations — Focal point for delisting

Security Council Subsidiary Organs Branch

Room S-3055 E

New York, NY 10017

UNITED STATES OF AMERICA

Svet Evropske unije

GD C – enota za usklajevanje

generalni sekretariat

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/16

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/17

(1)

Sklep Komisije z dne 30. julija 2010 o ustanovitvi foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano (1) se uporablja do 31. decembra 2012.

(2)

Forum je prispeval h konkurenčnosti agroživilske verige v EU z izvajanjem priporočil skupine na visoki ravni za konkurenčnost agroživilske industrije in pobud, ki jih je Komisija predlagala v sporočilu z naslovom „Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“ (2). Forum je priporočil, da se izvedejo tudi bolj usmerjeni ukrepi. Te pobude je treba nadaljevati. Zato bi bilo treba delo foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano nadaljevati po 31. decembru 2012.

(3)

Članstvo v forumu bi bilo treba razširiti na nacionalne organe iz vseh držav članic, da se izboljša izmenjava dobre prakse in poveča doseg foruma. Zastopanje zasebnih organizacij bi bilo treba pregledati na podlagi javnega razpisa za zbiranje kandidatur, da se zagotovi uravnotežena zastopanost različnih zainteresiranih strani –

1.

člen 4 se spremeni:

2.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2014.“

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/18

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/20

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/21

1.

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep, ki zahteva odpravo kršitve, in zadevne stranke ponudijo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1) odloči, da postanejo te zaveze za podjetja zavezujoče. Tak sklep se lahko sprejme za omejeno obdobje z ugotovitvijo, da Komisija nima več razlogov za ukrepanje. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija.

2.

Letalske družbe Air Canada (AC), United Airlines (UA), Continental Airlines (CO) in Lufthansa (LH) (v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenice) so 19. junija 2008 napovedale svojo namero, da bodo sklenile sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, ki bo pokrivalo vse njihove storitve letalskih prevozov potnikov na čezatlantskih trgih (v nadaljnjem besedilu: sporazum A++). V okviru skupnega podjetja bodo letalske družbe AC, UA, CO in LH sodelovale pri glavnih parametrih konkurence, kot so določanje cen, zmogljivosti, vozni red in trženje. Komisija je 25. julija 2008 po uradni dolžnosti začela preiskavo o sodelovanju med pogodbenicami sporazuma A++.

3.

Komisija je 10. oktobra 2012 sprejela predhodno oceno v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, v kateri je začasno ugotovila, da bo sporazum A++ med pogodbenicami o skupnem podjetju verjetno kršil člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.

Komisija meni, da bi bili letalski družbi LH in CO brez sodelovanja dejanski stalni konkurentki na progi Frankfurt-New York, saj bi tako kot pred izvajanjem sporazuma A++ ločeno opravljali lete na tej progi.

5.

Komisija je v predhodni oceni izrazila zaskrbljenost, da bi sodelovanje med letalskimi družbami AC, UA, CO in LH pri sporazumu A++ verjetno omejevalo konkurenco na progi Frankfurt–New York pri nadstandardnih („premium“) storitvah za potnike.

6.

Glede na skupni položaj pogodbenic na trgu v zvezi s progo Frankfurt–New York in tesno konkurenco med letalskima družbama LH in CO bi sodelovanje prav tako verjetno imelo precejšen protikonkurenčen učinek za nadstandardne storitve za potnike. Komisija je upoštevala dejstvo, da so potniki na progi Frankfurt–New York precej nefleksibilni glede cene in nimajo velike kupne moči.

7.

Komisija je tudi začasno ugotovila, da konkurence med letalskima družbama LH in CO, kot je obstajala pred sodelovanjem, ni več. Ni verjetno, da bi jo nadomestila konkurenca med obstoječimi konkurenti ali potencialnimi novimi udeleženci na trgu, saj obstajajo precejšnje ovire za širitev in vstop na trg. Ovire za širitev in vstop na trg obsegajo omejitve glede slotov, prednosti vozlišča na letališčih Frankfurt, New York JFK in Newark Liberty, pa tudi prednosti pogodbenic na podlagi pogostosti letov.

8.

Omejitve glede slotov so trenutno prisotne na letališčih New York JFK in Newark Liberty, srednje- in dolgoročno pa bodo verjetno prisotne tudi na letališču Frankfurt. Zaradi prednosti vozlišča na letališčih Frankfurt in New York je verjetno, da bosta imeli pogodbenici zaradi ekonomije obsega, prepoznavnosti blagovne znamke, privlačnosti njunih programov za potnike, ki pogosto letijo, dostopa do prevoznih storitev do letališča ter možnosti sklepanja pogodb večje koristi kot njuni dejanski ali potencialni tekmeci, ki nimajo koristi od takih prednosti vozlišča. Zahvaljujoč večji pogostosti letov na progi Frankfurt–New York bosta pogodbenici verjetno nudili kakovostnejše storitve kot njuni dejanski ali potencialni tekmeci, za katere bodo potniki verjetno pripravljeni plačati višjo ceno.

9.

Pogodbenici, ki sta predmet postopka, sta v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 ponudili zaveze, da bosta upoštevali pomisleke Komisije glede konkurence. Poudarili sta, da se tega ne sme razlagati kot potrditev kršitve pravil EU o konkurenci ali neskladnosti sporazuma A++ s členom 101 PDEU.

10.

Zaveze so na kratko povzete v nadaljevanju in v angleškem jeziku v celoti objavljene na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/competition/index_en.html

11.

Pogodbenici za progo Frankfurt–New York nudita naslednje:

12.

Pogodbenici sta ponudili tudi, da bosta določili pooblaščenca, ki bo spremljal izpolnjevanje zavez. Če bi med novim ponudnikom na trgu in pogodbenicama prišlo do nesoglasij glede zavez, pogodbenici predlagata postopek reševanja sporov, v katerem bo o pogojih v končni fazi odločalo arbitražno sodišče.

13.

Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti sklep v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, s katero bodo zgoraj povzete zaveze, objavljene na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, postale zavezujoče.

14.

Komisija v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo svoje pripombe k predlaganim zavezam. Komisija mora te pripombe prejeti najpozneje v enem mesecu od objave tega obvestila. Poleg tega Komisija poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri naj izbrišejo vse informacije, ki so po njihovem mnenju poslovne skrivnosti, in druge zaupne informacije ter jih po potrebi nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“.

15.

Po možnosti je treba odgovore in pripombe ustrezno utemeljiti ter navesti ustrezna dejstva. Če se vam zdi kateri koli del predlaganih zavez sporen, ste vabljeni, da predlagate tudi morebitno rešitev.

16.

Pripombe z navedbo sklicne številke COMP/39.595 – Continental/United/Lufthansa/Air Canada lahko pošljete Komisiji po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu (+32 22950128) ali po pošti na naslednji naslov:

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/24

Skupina 1.5

Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

Fizikalno-kemijske značilnosti:

Organoleptične značilnosti:

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/28

1.

Skupno stališče 2008/369/SZVP (1) poziva Unijo, naj zamrzne sredstva in gospodarske vire fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo, kakor so navedeni v seznamu, sestavljenem v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN 1533(2004), 1596(2005), 1807(2008) in 1857(2008), ki ga mora odbor ZN, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1533(2004), redno posodabljati.

Seznam, ki ga je sestavil ta odbor ZN, vsebuje:

2.

Odbor za sankcije ZN se je 12. novembra 2012 odločil, da na zadevni seznam doda eno fizično osebo, 30. novembra 2012 pa da na zadevni seznam doda dve fizični osebi. Zadevne fizične osebe lahko Odboru ZN kadar koli predložijo zahtevo za ponovno proučitev odločitve o njihovi vključitvi na zgoraj navedeni seznam ZN, s priloženo dodatno dokumentacijo. Zahtevo je treba poslati na naslov:

Več informacij je na voljo na http://www.un.org/sc/committees/dfp.shtml

3.

Komisija je na podlagi odločitev ZN iz točke 2 sprejela Uredbo (EU) št. 1251/2012 (2), ki spreminja Prilogo I k Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov za osebe, ki kršijo embargo na orožje glede Demokratične republike Kongo (3).

Zato se za zadevne fizične osebe uporabljajo naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1183/2005:

4.

Fizične osebe, dodane v Prilogo I k Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2005 z Uredbo (EU) št. 1251/2012 v skladu z odločitvama ZN z dne 12. in 30. novembra 2012, lahko Komisiji sporočijo svoje mnenje o njihovi uvrstitvi na seznam. To sporočilo lahko pošljejo na naslov:

5.

Obenem je treba opozoriti, da je vsaki zadevni fizični osebi omogočeno, da v skladu s pogoji iz člena 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije pri Sodišču EU izpodbija Uredbo (EU) št. 1251/2012.

6.

Osebni podatki fizičnih oseb na seznamih iz Uredbe (EU) št. 1251/2012 se obdelujejo v skladu s pravili Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4). Vse zahteve, npr. po dodatnih informacijah ali za uresničevanje pravic po Uredbi (ES) št. 45/2001 (kot so dostopanje do osebnih podatkov ali njihovo popravljanje), je treba poslati Komisiji na naslov iz točke 4 zgoraj.

7.

Za zagotovitev ustreznega reda je treba zadevne fizične osebe iz Priloge I opozoriti, da lahko pri pristojnem organu zadevne države članice oziroma zadevnih držav članic, kakor so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1183/2005, vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov za osnovne izdatke ali posebna plačila v skladu s členom 3 navedene uredbe.

21.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 396/30