Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9475 – TDR/BCA)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 416/01)

Komisija se je 22. oktobra 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9475. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8948 – Spirit/Asco)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 416/02)

Komisija se je 20. marca 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) v povezavi s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M8948. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti korupciji v športu

(2019/C 416/03)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

1.

šport temelji na veselju do napora, izobraževalni vrednosti dobrega vzora, družbeni odgovornosti in spoštovanju splošnih temeljnih etičnih načel (1);

2.

korupcija v športu ni nov pojav. V zadnjih 20 letih je je bilo čedalje več zaradi velikih sprememb v športnem sektorju, povezanih zlasti z vse večjo komercializacijo in medijsko pokritostjo športa, ki sta povzročili povečanje prihodkov in finančnih tokov;

3.

boj proti korupciji v športu je raznolik, vodijo pa ga različni akterji, ki so z leti dosegli nekatere dobre rezultate;

4.

odmevni primeri korupcije so pokazali, kako zelo lahko korupcija škodi ugledu športa ter njegovi integriteti in ferpleju. Poleg tega omogoča razrast gospodarskih neučinkovitosti ter spodkopava zaupanje v vlade, javne ustanove in demokracijo na splošno;

5.

šport se sooča s korupcijo na tekmovalni in na upravni ravni (2). Korupcija v športu ima številne oblike, kot so podkupovanje, trgovanje z vplivom, zloraba položaja, manipulacija tekmovanj in pranje denarja. Omogoča jo pomanjkanje pravil ali neustrezno izvajanje obstoječih pravil o navzkrižju interesov oziroma prehajanju oseb na visokih položajih med javnim in zasebnim sektorjem. Povezana je lahko tudi z dopingom;

6.

korupcija v športu se kaže v različnih kontekstih – od nepridobitnih dejavnosti do dejavnosti, povezanih z odmevnimi mednarodnimi dogodki. Zaradi njene zapletene narave je pri upravljanju športa in oblikovanju z njim povezanih politik težko določiti težave ter razviti ukrepe za njihovo rešitev in za zaščito integritete športa;

7.

mednarodna skupnost je na ravni Združenih narodov in zlasti v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 poudarila, da je šport pomemben dejavnik trajnostnega razvoja (3), vendar je tudi izpostavila škodljiv vpliv korupcije na ekonomski in socialni razvoj ter se zavezala znatno zmanjšati korupcijo in podkupovanje v vseh njunih oblikah (4). Boj proti korupciji in sodelovanje s partnerskimi državami pri spodbujanju protikorupcijskih ukrepov sta del politike razvojnega sodelovanja EU in njenih držav članic (5);

MENIJO NASLEDNJE:

8.

čeprav se nekatere oblike korupcije v športu že več let obravnavajo na ravni EU, ni splošnega pristopa EU k protikorupcijskim ukrepom na področju športa;

9.

da bi se lahko na področju športa uspešno odzvali na to zapleteno vprašanje, je potrebna dolgoročna strategija, ki bi morala vključevati vzpostavitev skupnega pristopa EU k boju proti korupciji v športu ter opredelitev korupcijskih tveganj, temeljnih vzrokov zanje ter obstoječih pravnih okvirov in mehanizmov;

POUDARJAJO NASLEDNJE:

10.

boj proti korupciji v športu je skupna odgovornost, ki je v interesu vseh deležnikov na področju športa, vključno z nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi športnimi organizacijami, športnimi klubi, drugimi ustreznimi organizacijami civilne družbe, javnimi upravami, organi kazenskega pregona, športnimi zastopniki, športniki in njihovim spremstvom, sektorjem športnih stav, laboratoriji, sponzorji in mediji;

11.

pomanjkljivosti pri upravljanju športnih organizacij ter v javnem sektorju lahko ovirajo njihovo sposobnost preprečevanja korupcije in boja proti njej ter negativno vplivajo na sodelovanje in delovne pogoje športnikov;

12.

zaščita žvižgačev je ključni element boja proti korupciji, zlasti ko gre za zaznavanje in odkrivanje korupcije v športu;

13.

osnovna načela dobrega upravljanja v športu vključujejo vsaj demokratične strukture, redne in odprte volilne postopke, kompetentno in etično organizacijo in upravljanje, odgovornost in preglednost pri odločanju in finančnih operacijah ter pravičnost pri obravnavanju vprašanj glede članstva, tudi kar zadeva enakost spolov in solidarnost (6);

14.

v Pogodbah so korupcija, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, pranje denarja in organizirani kriminal opredeljeni kot področja „posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim“, na katerih se lahko določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij (7). V skupnem interesu je zagotoviti, da imajo vse države članice učinkovite protikorupcijske politike, in EU podpira države članice pri teh prizadevanjih, tudi na področju športa;

15.

športne krovne organizacije bi morale imeti možnost, da ohranijo visoko stopnjo avtonomije pri izpolnjevanju svoje vloge na vseh področjih športa. Del tega je implicitno priznanje, da si je treba vsako tako avtonomijo zaslužiti z dobrim upravljanjem in ohranjanjem najvišjih standardov integritete v zadevnem športu (8). Športno gibanje že več let uvaja projekte, mreže in druge pobude za boj proti korupciji v športu. To delo bi bilo treba dodatno razviti in upoštevati pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov;

16.

evropske in mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, OECD, Svet Evrope, Interpol in Europol ter G20 (9), so uvedle ukrepe za boj proti korupciji na splošno, konkretneje pa tudi za boj proti korupciji v športu. Ukrepi EU bi morali temeljiti na obstoječem mednarodnem sodelovanju ter ga spodbujati in dopolnjevati, kadar je mogoče najti dodano vrednost;

17.

skupna cilja preprečevanja korupcije in spodbujanja dobrega upravljanja se lahko lažje dosežeta prek obstoječih in novih oblik mrež, ki povezujejo medvladne organizacije, mednarodne športne organizacije in vlade ter prizadevanja različnih deležnikov v boju proti korupciji v športu. Mednarodno partnerstvo proti korupciji v športu (IPACS) bi lahko bilo primer takega neformalnega sodelovanja v prihodnosti;

18.

države članice imajo pomembno vlogo pri izpolnjevanju mednarodnih zavez. V sodelovanju s športnimi organizacijami bi morale spodbujati in podpirati izvajanje načel dobrega upravljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti z izvajanjem politike ničelne tolerance do korupcije v športu, spremljanjem, kako njihovo nacionalno športno gibanje izvaja načela dobrega upravljanja, ali vključitvijo dobrega upravljanja med merila za dodelitev nepovratnih javnih sredstev športu;

19.

za uspešno izvajanje protikorupcijskih ukrepov na vseh ravneh bosta potrebna učinkovito sodelovanje med ustreznimi obstoječimi strukturami in kombinacija virov;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:

20.

okrepijo prizadevanja za preprečevanje korupcije v športu in boj proti njej, tudi z zagotavljanjem, da so vzpostavljeni ustrezni zakonodajni ukrepi in ukrepi kazenskega pregona;

21.

spodbujajo in promovirajo ukrepe in dejavnosti za preprečitev in prepoved povračilnih ukrepov ter uvedbo ukrepov za zaščito žvižgačev pred suspendiranjem, degradiranjem, ustrahovanjem in drugimi oblikami povračilnih ukrepov, ob doslednem spoštovanju pravic vseh strani;

22.

v sodelovanju s športnimi organizacijami vzpostavijo ali pregledajo nacionalne akcijske načrte in/ali instrumente za preprečevanje korupcije v športu in boj proti njej, da bi uveljavili politiko ničelne tolerance do korupcije v športu;

23.

spodbujajo pravilno izvajanje in spremljanje načel dobrega upravljanja s strani športnega gibanja, da bi preprečili korupcijo v športu;

24.

pregledajo možne ukrepe za dodeljevanje javnih sredstev na podlagi zaveze organizacij, da bodo izvajale ukrepe v zvezi z dobrim upravljanjem in bojem proti korupciji;

25.

povečajo ozaveščenost ter zagotovijo začetno in sprotno izobraževanje in usposabljanje ustreznih uradnikov, vključno s tistimi, ki delujejo na področju kazenskega pregona, in deležnikov, vključenih v protikorupcijske politike, povezane s športom;

26.

skupaj s Komisijo preučijo, kako bi lahko rešili zastoj v zvezi s Konvencijo Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, ki je začela veljati 1. septembra 2019, da bi EU in vse njene države članice lahko čim prej zaključile postopke ratifikacije in pristopile h Konvenciji;

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

27.

glede na dosedanje delo na tem področju pripravi usklajen medsektorski akcijski načrt o korupciji v športu na tekmovalni in upravni ravni, ki mu po potrebi priloži predlog za priporočilo Sveta;

28.

spodbuja sodelovanje in sinergije z državami članicami in med njimi, pa tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami in mrežami, zlasti s Svetom Evrope, ter poveča ozaveščenost o takšnem sodelovanju in njegovih rezultatih;

29.

zagotovi in okrepi dialog med javnimi organi in športnim gibanjem glede boja proti korupciji v športu ter skupaj z mednarodnimi športnimi organizacijami podpre pobude za preprečevanje korupcije v okviru mednarodnih dogodkov in čezmejnih tekmovanj;

30.

oceni, kako bi lahko s programi in instrumenti v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira podprli izvajanje protikorupcijskih ukrepov v športu;

31.

izkoristi sredstva v okviru programa Erasmus+, namenjena športu, in druge ustrezne programe financiranja, da bi spodbudili preventivne ukrepe v zvezi z bojem proti korupciji in dobrim upravljanjem v športu ter izmenjavo dobrih praks in politik med državami članicami in deležniki;

32.

razmisli o tem, da bi korupcijo v športu vključili v program EU za izmenjavo izkušenj, pridobljenih v boju proti korupciji (10), in vidik športa upoštevali v pobudah Komisije na področju boja proti korupciji;

33.

prek podporne službe za strukturne reforme še naprej pomaga organom držav članic, da bi izboljšali preprečevanje korupcije v športu in boj proti njej;

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE, NAJ:

34.

okrepi prizadevanja za zaščito integritete športa in si še naprej prizadeva za preprečevanje korupcije v športu in boj proti njej, in sicer s sprejetjem pobud za učinkovite protikorupcijske ukrepe in sankcije na podlagi ocene tveganja in njihovim izvajanjem v skladu s pristopom ničelne tolerance na vseh ravneh, od lokalne do najvišje;

35.

sprejme trajnostne pristope in se zaveže kodeksu ravnanja za dobro upravljanje, vključno z zanesljivim sistemom zagotavljanja skladnosti, ki bi zajemal spremljanje, sankcioniranje in krepitev zmogljivosti;

36.

poveča ozaveščenost, zagotovi začetno in sprotno izobraževanje in usposabljanje, daje priporočila ter razširja najboljše prakse na področju preprečevanja korupcije v športu na vseh ravneh, tudi glede dobrega upravljanja;

37.

sprejme ustrezne disciplinske predpise in postopke za sankcioniranje tistih, ki so vpleteni v korupcijo, ter ustrezne ukrepe za zaščito žvižgačev, ob doslednem spoštovanju pravic vseh strani;

38.

za namene javnega financiranja sodeluje z javnimi organi pri oblikovanju standardov dobrega upravljanja in ocenjevanju skladnosti z njimi;

39.

sodeluje z organi kazenskega pregona ter agencijami in organizacijami, pristojnimi za boj proti korupciji.

---

(1)  Temeljna načela olimpizma, Mednarodni olimpijski komite, september 2015.

(2)  Glej opredelitvi pojmov v prilogi.

(3)  Resoluciji Združenih narodov 70/1 „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (točka 37) in 73/24 „Šport kot pomemben dejavnik trajnostnega razvoja“.

(4)  Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, cilj 16 (podcilj 16.5), https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld.

(5)  Točka 50 in oddelek 2.4 novega evropskega soglasja o razvoju (2017).

(6)  Glej priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam CM/Rec(2005)8.

(7)  Člen 83(1) PDEU.

(8)  Prihodnost globalnega športa, 2019, ASOIF. Glej tudi dok. COM(2011)12 final o razvijanju evropske razsežnosti v športu.

(9)  Voditelji in voditeljice držav skupine G20 so se na vrhu v Hamburgu leta 2017 zavezali, da bodo nadaljevali delo v zvezi z integriteto športa, in pozvali mednarodne športne organizacije, naj okrepijo boj proti korupciji z doseganjem najvišjih svetovnih standardov glede integritete in boja proti korupciji. V zvezi s tem so se zavezali, da si bodo prizadevali za skupno razumevanje korupcijskih tveganj pri kandidaturah za organizacijo velikih športnih dogodkov.

(10)  Program za izmenjavo izkušenj je Evropska komisija vzpostavila leta 2015, da bi podprla države članice, lokalne nevladne organizacije in druge deležnike pri obravnavanju specifičnih izzivov, opredeljenih v poročilu EU o boju proti korupciji (Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Poročilo o boju proti korupciji v EU, COM(2014) 38 final, 3.2.2014).

Seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene — Poročilo Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) s predlogom sprememb Priloge II k sklepom Sveta z dne 12. marca 2019

(2019/C 416/04)

Priloga II k sklepom Sveta z dne 12. marca 2019 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (1), kakor je bila spremenjena 22. maja 2019 (2), 21. junija 2019 (3), 17. oktobra 2019 (4) in 14. novembra 2019 (5), se z učinkom od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije nadomesti z naslednjo novo Prilogo II:

“

---

(1)  UL C 114, 26.3.2019, str. 2.

(2)  UL C 176, 22.5.2019, str. 2.

(3)  UL C 210, 21.6.2019, str. 8.

(4)  UL C 351, 17.10.2019, str. 7.

(5)  UL C 386, 14.11.2019, str. 2.

Menjalni tečaji eura (1)

10. december 2019

(2019/C 416/05)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1077
JPY	japonski jen	120,27
DKK	danska krona	7,4731
GBP	funt šterling	0,84073
SEK	švedska krona	10,5565
CHF	švicarski frank	1,0922
ISK	islandska krona	134,70
NOK	norveška krona	10,1823
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,527
HUF	madžarski forint	330,85
PLN	poljski zlot	4,2903
RON	romunski leu	4,7773
TRY	turška lira	6,4300
AUD	avstralski dolar	1,6275
CAD	kanadski dolar	1,4666
HKD	hongkonški dolar	8,6691
NZD	novozelandski dolar	1,6945
SGD	singapurski dolar	1,5062
KRW	južnokorejski won	1 320,74
ZAR	južnoafriški rand	16,4121
CNY	kitajski juan	7,7968
HRK	hrvaška kuna	7,4398
IDR	indonezijska rupija	15 518,88
MYR	malezijski ringit	4,6130
PHP	filipinski peso	56,243
RUB	ruski rubelj	70,4627
THB	tajski bat	33,558
BRL	brazilski real	4,5891
MXN	mehiški peso	21,2903
INR	indijska rupija	78,5610

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah, ki veljajo od 1. januarja 2020

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

(2019/C 416/06)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 387 z dne 15.11.2019, str. 14.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.1.2020	…	-0,31	-0,31	0,00	-0,31	2,25	-0,31	-0,12	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	0,26	0,30	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	-0,31	1,84	-0,31	3,21	0,11	-0,31	-0,31	0,94

Posebno poročilo št. 23/2019

Stabilizacija dohodkov kmetov: celovit sklop orodij, vendar je treba obravnavati slabo uporabo instrumentov in prekomerna nadomestila

(2019/C 416/07)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 23/2019 – Stabilizacija dohodkov kmetov: celovit sklop orodij, vendar je treba obravnavati slabo uporabo instrumentov in prekomerna nadomestila.

Poročilo lahko preberete na spletišču Evropskega računskega sodišča http://eca.europa.eu ali si ga z njega prenesete.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M. 9629 – Faurecia/SAS)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 416/08)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9635 – BNP Paribas/Ageas/Koninklijke Belgische Touring Club/Optimile)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 416/09)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 416/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„SICILIA“

PDO-IT-A0801-AM04

Datum obvestila: 6. 9. 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Kombinacija sort grozdja – sorte vinske trte

Opis

Dodana je bila možnost uporabe aromatične sorte vinske trte zibibbo za pridelavo vin iz dveh sort.

Razlogi

Čeprav je bila v specifikaciji proizvoda za pridelavo vin iz dveh sort izključena možnost uporabe aromatičnih sort vinske trte, je odslej mogoče uporabljati sorto zibibbo. Zdelo se je ustrezno, da se omogoči pridelava vin iz dveh sort z aromatično sorto, kot je zibibbo, saj je ta avtohtona sorta posebej značilna za ozemlje in se na otoku prideluje že več kot tisoč let. Namen tega je torej, da bi ta avtohtona sorta, ki se že uporablja za sortna vina, pridobila dodatno vrednost v povezavi z drugimi sortami vinske trte z ozemlja, zlasti z zvrščanjem s sorto grillo.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

2.   Vinogradniški standardi – gojitvena oblika

Opis

Dodana je bila možnost, da se za pridelavo vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“ uporablja tudi vinska trta, gojena v obliki tendone (brajde), in sicer izključno za sorto calabrese ali njeno sopomenko nero d’avola, zasajeno do vinskega leta 2018/2019 le v pokrajinah Agrigento in Caltanissetta, z najmanjšo gostoto 1 100 vinskih trt na hektar, ter za ponovno zasaditev od vinskega leta 2019/2020 za isto sorto vinske trte ali njeno sopomenko na ozemlju navedenih pokrajin.

Razlogi

Razlog za zahtevo je to, da se v teh pokrajinah gojenje sorte nero d’avola v obliki tendone ali brajde šteje za tradicionalno gojitveno obliko, ki je v fazi zasaditve zahtevna, a jo je lažje negovati, in je odpornejša proti poletnemu podnebju, za katero so značilna vse pogostejša obdobja vročinskih valov, ki jih spremljajo topli vetrovi, kot je široko, ter ki zaradi zelo široke izpostavljene površine listov ne vpliva na kakovost grozdja ter omogoča uravnotežen razvoj jagod in dobro zaščito grozdja.

Ta tradicionalna gojitvena oblika je bila že predvidena za obstoječa vina z IGT (tipično geografsko označbo) „Sicilia“. Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

3.   Največji donosi

Namen te uradne spremembe je preoblikovati navedbo največjih donosov z njihovo ponovno razvrstitvijo po skupinah vina z enakim donosom zaradi poenostavljene predstavitve. Sprememba se nanaša na oddelek 1.5.2 (Enološki postopki – Največji donosi) enotnega dokumenta.

4.   Opis vina

Opis

Opis vin je postal natančnejši in bolj prilagojen kategorijam vina kot skupinam ali vrstam vina.

Razlogi

S spremembo se lahko poenostavi in skrajša opis vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“, ki je odslej kljub številnim predvidenim vrstam bolj strnjen ter daje jasnejši in splošnejši okvir za pridelavo vin s poreklom. Sprememba se nanaša na točko 1.4 enotnega dokumenta.

5.   Značilnosti vin ob porabi

Opis

(A)

Pri vrsti vina rosé „Sicilia“ je bil opis barve natančneje določen z opredelitvijo odtenkov, ki segajo od bledo rožnate do bolj ali manj intenzivno rožnate z občasnim bakrenim nadihom. Razlogi: razširjen je bil opis možnih odtenkov barve, saj so ti določeni po tem, kako močno se stiska grozdje, kar vpliva na bolj ali manj izrazito ekstrakcijo barve iz kožice grozdja.

(B)

Pri vrsti vina rosé „Sicilia“ pinot grigio je bil opis barve natančneje določen z opredelitvijo odtenkov, ki segajo od bolj ali manj intenzivno slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno rožnate ali bakrene. Razlogi: kožica grozdja sorte pinot grigio je lahko bela do rožnata, celo bakrena, zato se s stiskanjem grozdja in stikom z jagodnimi kožicami lahko pridobijo različni odtenki barve.

(C)

Razširjen je bil opis organoleptičnih značilnosti sort sicilia grillo, catarratto in inzolia z navedbo „vendemmia tardiva“ (pozna trgatev). Glede barve je bila navedba „od slamnato rumene do zlato rumene“ nadomeščena z navedbo „od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki“; glede vonja je bila navedba „izrazit, nežen, dolgotrajen“ nadomeščena z navedbo „izrazit, nežen, včasih cvetličen, dolgotrajen“; glede okusa je bila navedba „suh do sladek, tipičen, skladen“ nadomeščena s „suh do sladek, skladen, značilen, z občasnim izrazito alkoholno zaznavo in/ali pookusom po mandljih“. Razlogi: čas zorenja grozdja na trti, ki je včasih dolg, in maceracija kožic omogočata precejšnjo ekstrakcijo barvil iz kožice in mošta ter pridobivanje barvnih odtenkov, ki segajo od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki; vonj daje kompleksnejše zaznave in obstojne arome, medtem ko je alkoholna zaznava izrazitejša, kar je posledica običajno zelo visoke vsebnosti sladkorja, značilen pa je tudi pookus po mandljih, ki se s staranjem lahko krepi.

(D)

Pri vrstah iz dveh sort je bil zaradi možnosti uporabe sorte zibibbo spremenjen opis organoleptičnih značilnosti. Razlogi: Po uvedbi sorte zibibbo za dvosortne zvrsti je bilo treba pojasniti, da lahko njene poudarjene aromatične značilnosti včasih prevladajo nad aromatičnimi značilnostmi drugih uporabljenih sort.

Spremembe se nanašajo na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 1.4 (Opis vin) enotnega dokumenta.

6.   Povezava z okoljem

Opis in razlogi

Povezava z okoljem je bila preoblikovana in razdeljena na kategorije proizvodov.

Razlogi: Zdelo se je primerno, da se opis povezave z geografskim območjem preoblikuje in razširi v skladu z veljavnimi predpisi Evropske unije, tako da se razdeli po kategorijah vin iz specifikacije proizvoda.

Sprememba se nanaša na točko 1.8 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

„Sicilia“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.	Peneče vino

5.	Kakovostno peneče vino

6.	Kakovostno aromatično peneče vino

15.	Vino iz sušenega grozdja

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vina

Kategorija vino (1) „Sicilia“, vključno z navedbo bele sorte vinske trte

Bela vina s zaščiteno označbo porekla „Sicilia“, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“, „superiore“ in „riserva“, se pridelujejo iz sort vinske trte, ki so za območje pridelave najznačilnejše, kot so inzolia, catarratto, grillo, grecanico in chardonnay, ki so uporabljene same ali z zvrščanjem sort v deležu najmanj 50 %. Te sorte vinske trte se uporabljajo tudi za sortna vina za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje, tem pa se dodajo enosortna vina iz sort carricante, grecanico, fiano, damaschino, viogner, müller-thurgau, sauvignon blanc, pinot grigio, moscato bianco, vermentino in zibibbo, ki dopolnjujejo široko paleto sort vinske trte, ki se gojijo na otoku.

Barva teh vin sega od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnim bledo zelenim nadihom; sorta pinot grigio je občasno bolj ali manj intenzivnih rožnatih odtenkov ali bakrenih odtenkov; vonj je na splošno fin, eleganten, prijeten, izrazit, značilen, saden z občasnim nežnim cvetličnim ali aromatičnim pridihom ter dolgotrajen.

Po okusu so vina uravnotežena, značilna, izrazita, skladna, polna in prijetna z vsebnostjo sladkorja, ki sega od suhega do polsuhega.

Najmanjši skupni volumenski delež alkohola sega od 11,50 volumenskih odstotkov za osnovne vrste vina do 12 volumenskih odstotkov za vina kategorije „superiore“ in 12,50 volumenskih odstotkov za vina „riserva“, za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“ pa je najmanjši delež 13 volumenskih odstotkov.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorija vino (1) „Sicilia“, vključno z navedbo rdeče sorte vinske trte

Rdeča vina z zaščiteno označbo porekla „Sicilia“, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“„superiore“, „riserva“ in rosé, se pridelujejo iz sort vinske trte, ki so za območje pridelave najznačilnejše, kot so nero d’avola, frappato, nerello mascalese, perricone in syrah, ki so uporabljene same ali z zvrščanjem sort v deležu najmanj 50 %. Te sorte vinske trte se uporabljajo tudi za sortna vina za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje, tem pa se dodajo enosortna vina iz sort nerello cappuccio, cabernet franc, merlot, cabernet sauvignon, syrah, pinot nero, nocera, mondeuse, carignano, alicante, petit verdot in sangiovese, ki dopolnjujejo široko paleto sort vinske trte, ki se gojijo na otoku.

Barva teh vin sega od rdeče do rubinasto rdeče, ki s staranjem postane bolj granatno rdeča, kot pri vrsti „riserva“, ali različno intenzivno rožnata z občasnimi bakrenimi odtenki pri vinih rosé.

Vonj: značilna za uporabljene sorte vinske trte; okus: suh do polsuh ter sladek za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“.

Najmanjši skupni volumenski delež alkohola sega od 12 volumenskih odstotkov za rdeča vina in vina rosé do 13 volumenskih odstotkov za nekatera vina „riserva“ (z navedbo sorte vinske trte), kot je nero d’avola „riserva“, za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“ pa je najmanjši delež 13 volumenskih odstotkov. Najmanjši ekstrakt znaša od 22 g/l za rdeča vina do 24 g/l za sorto nero d’avola.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategorije peneča vina (4), kakovostna peneča vina (5) in kakovostna aromatična peneča vina (6).

Za različne kategorije penečih vin je pri belih vinih značilna različno intenzivna slamnato rumena barva in pri vinih rosé bolj ali manj intenzivna rožnata barva, poleg tega pa imajo vina drobne mehurčke, cvetlične ali sadne note, so sveža in aromatična, zlasti če se uporabljata sorti, kot sta zibibbo in moscato. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone ali mednarodne bele ali rdeče sorte, ki se po metodi charmat pridelujejo v belo vino ali vino rosé ali po klasični metodi v vrste belega vina in vina rosé.

Uporabljene sorte vinske trte so najznačilnejše za območje pridelave, in sicer sorte grillo, chardonnay, catarratto, carricante, grecanico, pinot grigio, moscato, zibibbo, nero d’avola, frappato, nerello mascalese in pinot nero, uporabljene pa so z medsebojnim zvrščanjem ali posamezno za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje z navedbo sorte vinske trte. Vonj: značilen za uporabljene sorte vinske trte; okus od „popolnoma suh“ do „suh“ oziroma „sladek“ za peneča vina iz sort moscato in zibibbo. Najmanjši skupni volumenski delež alkohola je 10,50 volumenskih odstotkov pri penečih vinih iz sort moscato in zibibbo ter 11,50 volumenskih odstotkov pri vseh preostalih vrstah vin, razen vin po klasični metodi, pri katerih mora biti najmanjši delež 12 volumenskih odstotkov. Najmanjši ekstrakt brez sladkorja je 15 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Kategoriji vino iz sušenega grozdja (15) in vino iz prezrelega grozdja (16)

Vina iz te kategorije po okusu segajo od suhih do sladkih in so slamnato do zlato rumene barve, če so pridobljena iz rdečega grozdja, pa je barva rubinasto rdeča, ki s staranjem postane bolj granatno rdeča. Zanje so značilne dolgotrajne, a nežne vonjave, zlasti če se uporabljajo aromatične sorte vinske trte, kot sta moscato in zibibbo, ter ravnotežje med kislinami in sladkorji ter sadne ali cvetlične note uporabljenih sort vinske trte. Sušenje, ki se v ustreznem okolju izvaja po trgatvi na rogoznicah, na mrežah, zabojih ali posebnih posodah, ali sušenje na trti omogočata zelo učinkovito kopičenje sladkorja in koncentracijo ekstrakta v pridelanih vinih z najmanjšimi vrednostmi 28 g/l za belo vino „passito“ in 32 g/l za rdeče vino „passito“. Najmanjši delež skupnega alkohola za belo vino „passito“ je 16 volumenskih odstotkov, od česar je 11 % dejanskega alkohola, za rdeče vino „passito“ pa 17 volumenskih odstotkov, od česar je 12 % dejanskega alkohola.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

JIH NI.

(b)   Največji donosi

Belo vino „Sicilia“, vključno z „riserva“, in „Sicilia“ z navedbo bele sorte vinske trte, vključno z „riserva“

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo peneče vino „Sicilia“, vključno z navedbo bele sorte vinske trte

13 000 kilogramov grozdja na hektar

„Sicilia“ grillo, vključno s penečim vinom in „riserva“, ter „Sicilia“ nero d’avola, vključno s penečim vinom, vinom rosé in „riserva“

14 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo vino „Sicilia superiore“ z navedbo bele sorte vinske trte in navedbo „superiore“

10 000 kilogramov grozdja na hektar

Peneče vino „Sicilia“ z navedbo sort frappato, nerello mascalese in pinot nero

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče vino „Sicilia“, vino rosé „Sicilia“ in „Sicilia riserva“, vključno z navedbo rdeče sorte vinske trte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo in rdeče vino „Sicilia“ z navedbo „passito“ ali „vendemmia tardiva“, vključno z navedbo bele ali rdeče sorte vinske trte

8 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Celotno upravno ozemlje dežele Sicilija.

7.   Glavne sorte vinske trte

Pinot grigio - pinot

Vermentino B.

Zibibbo B.

Alicante N.

Frappato N.

Müller-thurgau B.

Nerello cappuccio N.

Perricone N.

Sangiovese N.

Sauvignon B.

Syrah N.

Viogner B.

Cabernet franc N. – cabernet

Cabernet sauvignon N. – cabernet

Calabrese N. – nero d’avola N.

Carignano N.

Carricante B.

Ansonica B. – inzolia

Petit verdot N

Pinot nero N. – pinot

Merlot N.

Mondeuse N.

Moscato bianco B. – moscato

Nerello mascalese N.

Nocera N.

Grecanico dorato B. – grecanico

Grillo B.

Catarratto bianco comune B. – catarratto

Catarratto bianco lucido B. – catarratto

Chardonnay B.

Damaschino B.

Fiano B.

8.   Opis povezave

Povezava z geografskim območjem

Razmejeno geografsko območje zajema celotno upravno ozemlje dežele Sicilija.

Sicilija je eno najstarejših vinorodnih območij na svetu, kar potrjujejo arheološke najdbe ter številna grška in rimska literarna dela, v katerih so omenjena slavna sicilska vina. Trgovina z oljem in vinom je potekala vse od časa Feničanov (9.–4. st. pr. n. št.), kar izpričujejo amfore, v katerih so ju prevažali, in drugi keramični izdelki. Vinska trta je dosegla največji razcvet med grško kolonizacijo (8.–3. st. pr. n. št.), ko so Grki uvedli več sort vinske trte, kot na primer sorto grecanico, ki se je ohranila do danes. Poleg tega je prisotnost sicilskih vin izpričana tudi v Galiji v obdobju rimskega imperija (3. st. pr. n.št.–5. st. n. št.), zlasti za časa Julija Cezarja.

Med muslimansko vladavino (827–1061) so gojili namizno grozdje, čeprav Koran prepoveduje uživanje alkohola, in v tem obdobju so na otoku Pantelleria uvedli sorto vinske trte „zebib“ (danes imenovano „zibibbo“ ali „aleksandrijski muškat“), ki je bila poimenovana po rtu Zebib, ki se nahaja v Afriki točno nasproti otoka Pantelleria.

Povezavo z razmejenim geografskim območjem kontrolirane označbe porekla „Sicilia“ izkazujejo pedološke, orografske in podnebne značilnosti, ki prevladujejo na razmejenem geografskem območju.

Severni del Sicilije je predtežno hribovit, osrednjejužni in jugozahodni del sta gričevnata, na jugovzhodnem delu se razprostira visoka planota, vzhodni del pa je vulkanski. Nižinskih območij je največ ob obali.

Izpostavljenost in lega vinogradov je predvsem gričevnata na posebej prilagojenih, zračnih in zelo svetlih območjih, ki so ugodna za optimalno rast in obroditev rastlin, ter omogočata pridobivanje zdravega in visokokakovostnega grozdja.

Gojitvene oblike so v glavnem tradicionalne in neobsežne ter se razlikujejo po vinorodnih okoliših otoka, kot je tradicionalna kotličasta rez „po marsalsko“, ki se še vedno uporablja na obalnih območjih pokrajine Trapani, ali pogostejša nizka špalirna rez na trajnem ali obnovljivem kordonu ali širše gojitvene oblike v nekaterih rodovitnih dolinah v notranjosti.

Na obsežnem območju kontrolirane označbe porekla „Sicilia“ se lahko pridelujejo vina iz avtohtonih ali mednarodnih sort vinske trte, kar omogoča ponudbo široke palete proizvodov v raznih predvidenih kategorijah vina.

Kategorija vino (1)

Ta kategorija zajema široko paleto vrst vina;

rdeča vina, vina rosé in bela vina, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“ in „riserva“. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone sorte zelo visoke kakovosti, kot so inzolia, catarratto in grillo, ki je križanec med sortama catarratto in zibibbo, ali tujerodne sorte, kot so chardonnay, müller-thurgau in sauvignon. Sicilija je tudi območje pridelave enih od najbolj znanih rdečih vin iz avtohtonih sort vinske trte, zlasti sorte nero d’avola v povezavi s sortama frappato in nerello mascalese, ter tujerodnih sort vinske trte, kot so cabernet sauvignon, merlot in syrah. Nesporno vodilno vlogo pri tem novem pristopu ima sorta nero d’avola, ki tudi v zvrsti z drugimi sortami vinske trte omogoča opis in opredelitev izvirnosti sicilskega vina, in to ne samo z vidika barve, temveč tudi s tem, da daje vinu poseben značaj, ki izvira iz sredozemskih vonjev in okusov.

Z analitičnega in organoleptičnega vidika imajo vsa ta vina uravnotežene fizikalno-kemijske značilnosti, ki prispevajo k ravnotežju okusov. Vse te vrste vina imajo prijetne, skladne, značilne in elegantne arome z občasnimi sadnimi, cvetličnimi in rastlinskimi notami, značilnimi za uporabljene sorte vinske trte.

Barva belih vin je različno intenzivna slamnato rumena ali temno rumena, rdečih pa bolj ali manj intenzivno rubinasto rdeča z občasnimi vijoličnimi odtenki, ki s staranjem prehaja v granatno rdečo. Vsa ta vina so uravnotežena, imajo dobro strukturo in ustrezni delež alkohola.

Tisočletna zgodovina vinogradništva na tem območju, ki jo izpričujejo številni dokumenti, je splošen in osnoven dokaz tesne povezave in vzajemnega delovanja človeških dejavnikov in kakovosti ter posebnih značilnosti vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“. Človekovi posegi so na tem posebnem območju skozi stoletja pripomogli k prenosu tradicionalnih vinogradniških in enoloških tehnik, ki so bile v sodobnem in današnjem času zaradi nespornega znanstvenega in tehnološkega napredka izboljšane in izpiljene, zaradi česar so lahko vina z zaščiteno označbo porekla „Sicilia“ ustvarila svoj sloves.

Kategorije peneča vina (4), kakovostna peneča vina (5) in kakovostna aromatična peneča vina (6).

Za pridelana peneča vina je pri belih vinih značilna različno intenzivna slamnato rumena barva in pri vinih rosé bolj ali manj intenzivna rožnata barva, z občasnim bakrenim nadihom pri sorti pinot grigio; vina imajo drobne mehurčke, cvetlične in sadne note ter so sveža zaradi bogate vsebnosti mineralov v tleh, sredozemskega podnebja in večjih ali manjših temperaturnih razlik, imajo tudi aromatične note, zlasti če se uporabljajo sorte, kot sta zibibbo in moscato. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone ali mednarodne, vina pa se pridelujejo po metodi charmat v primeru navedbe sorte vinske trte ali po klasični metodi za vse vrste belega vina in vina rosé.

Kategoriji vino iz sušenega grozdja (15) in vino iz prezrelega grozdja (16)

Sončno sredozemsko podnebje, za katero so značilna topla in suha, a vetrovna poletja ter večje ali manjše temperaturne razlike, omogoča optimalno zorenje in zdravje grozdja, ki se po trgatvi tradicionalno suši v ustreznem okolju na rogoznicah, na mrežah, posebnih zabojih ali posodah ali pa na trti, kar omogoča optimalno kopičenje sladkorja in koncentracijo ekstraktov. Vina so aromatična, zlasti če se uporabljata sorti moscato in zibibbo. Njihov okus sega od suhega do sladkega, barva pa od slamnato do zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki; imajo dolgotrajno, a nežno cvetico. Zanje so značilni ravnotežje med kislinami in sladkorji ter sadne ali cvetlične note uporabljenih sort vinske trte.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

JIH NI.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14379

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 416/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„CHEVERNY“

PDO-FR-A0164-AM02

Datum obvestila: 18. september 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V odstavku 1 oddelka IV poglavja 1 je dodana občina Chambord.

Ta občina je bila dodana po razmejitvi območja, na podlagi katere je bila vključena vanj.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6.

2.   Razmejeno območje parcel

V odstavku 2 oddelka IV poglavja 1 specifikacije proizvoda je za besedilom „28. maja 1986“ dodano besedilo „in 20. junija 2018“.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Trsni izbor

V točki (b) odstavka 1 oddelka V poglavja 1 je črtana sorta vinske trte cabernet franc.

Cabernet franc, ki je stranska sorta vinske trte, je črtana, ker ima težave z zorenjem na območju označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Delež v trsnem izboru na kmetijskem gospodarstvu

V točki (b) odstavka 2 oddelka V poglavja 1 je besedilo „vseh stranskih sort vinske trte znaša največ 10 %“ nadomeščeno z besedilom „stranske sorte vinske trte znaša največ 5 %“.

Zaradi črtanja sorte cabernet franc so pravila o deležu v trsnem izboru spremenjena, in sicer je delež stranske sorte vinske trte znižan z 10 % na 5 %.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Pravila rezi

V točki (b) odstavka 1 oddelka VI specifikacije proizvoda z označbo „Cheverny“ je črtan stavek: „Število rodnih mladik po cvetenju (fenofaza 23 po Lorenzu) je največ 11.“

Namen tega črtanja je zagotoviti večjo prožnost pravil rezi, da bi se bilo mogoče prilagoditi v primeru vremenskih nevšečnosti.

Posledično je spremenjena točka 5.1 enotnega dokumenta.

6.   Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

Točka (b) odstavka 2 oddelka VII poglavja 1 je nadomeščena z naslednjo:

„(b)	– Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola.

Vina imajo najmanj 10-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.“

Ker se polsuha in posladka bela vina in vina rosé ne uporabljajo, je bila ta kategorija črtana. Zaradi tega je spremenjen najmanjši volumenski delež naravnega alkohola, ki je zdaj 10 % za vsa vina z označbo.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

7.   Zvrščanje

V točki (a) odstavka 1 oddelka IX je tretji odstavek nadomeščen z naslednjim: „– Rdeča vina se pridelujejo z zvrščanjem sort, pri katerem delež glavne sorte vinske trte in dodatne sorte vinske trte skupaj znaša najmanj 95 % v zvrsti; delež glavne sorte vinske trte v zvrsti znaša najmanj 60 %; delež dodatne sorte vinske trte v zvrsti znaša najmanj 5 %; delež stranske sorte vinske trte v zvrsti znaša največ 5 %.“

Ta sprememba omogoča povečanje deleža sorte pinot noir v zvrsteh rdečih vin. Sorta pinot noir ima odlične organoleptične lastnosti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8.   Vsebnost fermentirnih sladkorjev

Točka (c) odstavka 1 oddelka IX poglavja 1 je nadomeščena z naslednjo:

„(c)	– Analitski standardi

Vina ustrezajo naslednjim analitskim standardom:

po vrenju rdeča vina vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Vsaka serija vina po ustekleničenju ustreza naslednjim analitskim standardom:

vsebnost fermentirnih sladkorjev v belih vinih in vinih rosé: največ 4 grame glukoze in fruktoze na liter;

bela vina in vina rosé z najmanj 13,5-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: največ 6 gramov glukoze in fruktoze na liter.“

Ta sprememba je posledica črtanja kategorije polsuhih in polsladkih rosé in belih vin.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

9.   Toplotna obdelava

V točki (ds) odstavka 1 oddelka IX poglavja 1 je dodan naslednji stavek: „– Pri pridelavi rdečih vin je prepovedana vsakršna toplotna obdelava obranega grozdja pri temperaturi nad 40 °C.“

Ta praksa, ki se do zdaj ni uporabljala za označbo, bi lahko privedla do neznačilne arome. Omogoča, da se odpravijo pomanjkljivosti vina, povezane s slabim zdravstvenim stanjem grozdja, vendar pa lahko vpliva na organoleptične lastnosti vina, kar v okviru označbe „Cheverny“ ni zaželeno. Posledica te prepovedi so visoke zahteve glede zdravstvenega stanja grozdja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Promet med odobrenimi imetniki skladišč

Točka (b) odstavka 5 oddelka IX poglavja 1, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči, je črtana.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

11.   Prehodni ukrepi

Odstavek 1 oddelka XI poglavja 1 je nadomeščen z naslednjim:

„1

– Trsni izbor, pravila o deležu na kmetijskem gospodarstvu in pravila o zvrščanju (a) – Rdeča vina, ki bi lahko bila upravičena do kontrolirane označbe porekla, se lahko pridelujejo iz sort vinske trte cabernet franc N in cot N kot stranskih sort do trgatve v letu 2025. Skupni delež teh dveh stranskih sort vinske trte znaša največ 10 % trsnega izbora. (b) – Vina rosé, ki bi lahko bila upravičena do kontrolirane označbe porekla, se lahko pridelujejo iz sort vinske trte cabernet franc N, cabernet sauvignon N in pineau d’Aunis N kot stranskih sort za vinograde, ki so bili na datum 31. julija 2009 že zasajeni, in sicer do trgatve v letu 2025, delež sort vinske trte cabernet franc N, cabernet sauvignon N, pineau d’Aunis N in cot N pa znaša največ 25 % trsnega izbora. (c) – Do vključno trgatve v letu 2025 se lahko rdeča vina pridelujejo z zvrščanjem, pri katerem delež sorte vinske trte pinot noir N znaša najmanj 50 %, delež sort vinske trte cabernet franc N in cot N pa največ 10 %.“

Prehodni ukrepi so bili spremenjeni zaradi črtanja prehodnih ukrepov, ki so prenehali veljati, in prilagoditve vinogradov spremembi trsnega izbora.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12.   Označevanje

V odstavku 2 oddelka XII je dodana točka (e):

„(e)	Na etiketi, na kateri so vse obvezne navedbe, je prepovedana kakršna koli navedba imena sorte.“

Ta sprememba je povezana s povečanjem največjega deleža sorte pinot noir pri zvrščanju vin, kar omogoča pridelavo rdečih vin, ki vsebujejo več kot 85 % te sorte vinske trte, zaradi česar bi bilo po predpisih dovoljeno na etiketi vin navesti ime te sorte. Skupina proizvajalcev ne želi odobriti te prakse, ampak želi, da je ustvarjanje dodane vrednosti še naprej osredotočeno na označbo porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

13.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Točka (b) odstavka 5 oddelka IX poglavja 1, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči, je črtana.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14.   Sklic INAO

V oddelku II poglavja 3 je občina „Montreuil sous-bois“ nadomeščena z občino „Montreuil“.

Namen te spremembe je upoštevati spremembo imena občine.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Cheverny

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

Vina so mirna bela, rdeča ali rosé.

Rdeča vina vsebujejo največ 0,3 g/l jabolčne kisline in največ 2 g/l fermentirnih sladkorjev.

Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola v belih vinih in vinih rosé je 10 %.

Vsaka serija vina po ustekleničenju ustreza naslednjim analitskim standardom:

vsebnost fermentirnih sladkorjev v belih vinih in vinih rosé: največ 4 grame glukoze in fruktoze na liter;

bela vina in vina rosé z najmanj 13,5-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: največ 6 gramov glukoze in fruktoze na liter.

Druga merila so v skladu z veljavnimi predpisi.

V belih vinih prevladujejo arome agrumov in belega cvetja.

Rdeča vina imajo arome rdečega jagodičevja in začimb. Ravnotežje v ustih pri vinih rosé združuje nervoznost z določeno mastnostjo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

a.    Osnovni enološki postopki

Obogatitev

Bela vina in vina rosé, ki vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter, so pridelana brez obogatitve.

Obdelava vin rosé

Omejitve pri obdelavi

Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.

Vzgoja vinske trte

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar, pri čemer razdalja med vrstami znaša največ 2,10 metra. Razmik med trsi v isti vrsti je med 0,90 metra in 1,20 metra.

Trsi se obrezujejo z največ 13 očesi na trs z naslednjimi vrstami rezi:

—	rezjo guyot z enim samim šparonom in največ dvema reznikoma,

—	rezjo na dva daljša reznika (demi-baguette),

—	rezjo na reznike (pahljačasta gojitvena oblika ali kordonska gojitvena oblika royat).

b.    Največji donosi

Bela vina

72 hektolitrov na hektar

Rdeča vina in vina rosé

66 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Loir-et-Cher: Candé-sur-Beuvron, Cellettes, Chambord, Cheverny, Chitenay, Cormeray, Cour-Cheverny, Feings, Fougères-sur-Bièvre, Fresnes, Huisseau-sur-Cosson, Maslives, Les Montils, Montlivault, Mont-près-Chambord, Muides-sur-Loire, Ouchamps, Saint-Claude-de-Diray, Saint-Dyé-sur-Loire, Saint-Laurent-Nouan, Sambin, Seur, Tour-en-Sologne, Vineuil in katastrski razdelek E občine Monthou-sur-Bièvre.

7.   Glavne sorte vinske trte

Chardonnay B

Sauvignon gris G – fié gris

Orbois B

Chenin B

Pinot noir N

Sauvignon B – sauvignon blanc

Gamay N

8.   Opis povezave

Zaradi revnih tal vinogradov s pretežno peščeno teksturo ali apnenčasto podlago, ki jih je močno zaznamovalo delovanje reke Loare, ter prostranih gozdov v bližini vinogradov, ki prispevajo k svežemu podnebju, so bile zasajene sorte vinske trte prve dobe, prilagojene težkim podnebnim razmeram za vinsko trto. To podnebje prispeva k delikatnim aromam različnih sort vinske trte:

—	živahna, vendar uravnotežena bela vina, v katerih prevladujejo arome agrumov, tropskih sadežev ali belega cvetja,

—	uravnotežena in v ustih nekoliko mastna vina rosé, pri katerih so najpogosteje prisotne note rdečega jagodičevja in začimb,

—	rdeča vina z aromami rdečega in črnega jagodičevja ter včasih začimbnimi notami, katerih struktura je lahko bodisi nežna pri mladih vinih bodisi bolj strukturirana pri staranih vinih, pri katerih se lahko razvijejo arome divjačine.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Določbe o označevanju

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

velikost črk imena „Val de Loire“, ki lahko dopolnjuje ime označbe, niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime manjše geografske enote

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

pri označevanju vin se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, zaveden v katastru, in če je ta naveden na prijavi pridelka.

Navedba vsebnosti sladkorja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

bela vina in vina rosé z vsebnostjo fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze), višjo od 9 gramov na liter, so predstavljena z izrazom, ki ustreza njihovi vsebnosti v vinu, kot je določena v zakonodaji Skupnosti.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Loir-et-Cher:

Bracieux, Chailles, Chambord, Chaumont-sur-Loire, Contres, Fontaines-en-Sologne, Monthou-sur-Bièvre, Oisly, Pontlevoy, Saint-Gervais-la-Forêt, Soings-en-Sologne, Thenay in Valaire.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-220bba6b-f97b-4aeb-a0a1-0f3d04dad06c

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.