EUR-Lex - L:2019:249:FULL - EN

(3) UL C 411, 13.11.2018, str. 1.

(4) UL C 357, 4.10.2018, str. 1.

(5) UL C 357, 4.10.2018, str. 9.

(2) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.

(8) PE 422.541/Bur.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/3

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1407

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek I – Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0108/2019),

A.	ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa dal razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnih tokov Parlamenta;

B.	ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 161 vprašanj in ker je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor (CONT) prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.	ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2017 znašal 1 909 590 000 EUR oziroma 19,25 % razdelka V večletnega finančnega okvira (1), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2017, kar je 3,9-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2016 (1 838 613 983 EUR); poudarja, da to povečanje občutno presega belgijsko inflacijo za leto 2017, ki je znašala samo 2,65 %;

je seznanjen, da so skupni prihodki, vknjiženi do 31. decembra 2017, znašali 206 991 865 EUR (v primerjavi s 183 381 513 EUR leta 2016), vključno s 50 052 674 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 30 589 787 EUR leta 2016);

poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 69,5 % vseh obveznosti: poglavje 1 0 (Člani institucije), poglavje 1 2 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 2 0 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 4 2 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na veliko togost večine odhodkov Parlamenta; poudarja, da je levji delež proračuna Parlamenta upravne, ne operativne narave, kar je treba upoštevati;

je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2017:

(a)	Razpoložljiva odobrena sredstva (v EUR)

odobrena sredstva za 2017:

1 909 590 000

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2016:

—

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2016:

285 312 645

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2017:

50 052 674

namenski prejemki, preneseni iz leta 2016:

39 595 290

Skupaj:

2 284 550 609

(b)	Uporaba odobrenih sredstev v proračunskem letu 2017 (v EUR)

obveznosti:

2 209 881 836

izvršena plačila:

1 904 053 540

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

329 655 011

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

337 227 783

razveljavljena odobrena sredstva:

39 823 600

(c)	Proračunski prihodki (v EUR)

prejeti v letu 2017:

206 991 865

(d)	Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2017 (v EUR)

1 628 445 094

poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 99 % odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1 889 574 057 EUR, delež razveljavljenih sredstev pa je znašal 1 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; je seznanjen, da so plačila skupaj znašala 1 599 788 767 EUR, zaradi česar je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,7 %, kar je 0,3 % več kot leto prej;

poudarja, da so bila razveljavljena odobrena sredstva za leto 2017, ki so znašala 17 451 943 EUR, povezana predvsem z osebnimi prejemki in drugimi pravicami, pa tudi z odhodki za nepremičnine;

je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2017 v skladu s členoma 27 in 46 finančne uredbe odobrenih sedem prerazporeditev, ki so skupaj znašale 57 402 860 EUR oziroma 3,01 % končnih odobrenih sredstev; ugotavlja, da se je večina prerazporeditev nanašala na nepremičninsko politiko Parlamenta, zlasti financiranje letne najemnine za gradbeni projekt Konrad Adenauer;

poudarja, da je zbiranje neporabljenih sredstev ob koncu leta ohlapno sledenje načelu specifikacije in da je očitno v nasprotju z načelom točnosti proračuna; poziva, da se sredstva za financiranje stavb, zlasti poslopja Konrad Adenauer, vključijo v predlog letnega proračuna, da jih bo lahko sprejel proračunski organ; meni, da je prerazporeditev neizkoriščenih sredstev še vedno zelo veliko; je prepričan, da bi bilo treba z dobrim upravljanjem proračuna te prerazporeditve zmanjšati na najnižjo možno raven; poziva, da bi bilo treba v okviru proračunske strategije nepremičninsko politiko Parlamenta oblikovati dovolj jasno; odločno obsoja prerazporeditve za financiranje nepremičninske politike Parlamenta, ki se pogosto opravijo v zadnjem trenutku; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj Odboru za proračun posredujeta vse dokumente, načrte in pogodbe, povezane z nepremičninsko politiko;

poudarja, da so prenosi sredstev za velike gradbene in infrastrukturne projekte v naslednje leto nujno potrebni, kljub enoletni naravi proračuna;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2017 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

10.

želi spomniti, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

11.

je seznanjen, da revizije na splošno kažejo, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja, da na podlagi devetih količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira znaša 0,5 % (povečanje z 0,2 % v letu 2016);

12.

je seznanjen s posebnimi ugotovitvami glede Parlamenta iz letnega poročila Računskega sodišča za leto 2017; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče pregledalo osem transakcij Parlamenta in kar pri treh odkrilo pomanjkljivosti v zvezi s postopkom javnega naročanja – namreč izpolnjevanjem izbirnih meril za dodelitev naročila, popolnim spoštovanjem okvirne pogodbe in merili za izbor potovalne agencije –, pri eni pa pomanjkljivosti v zvezi s povračilom stroškov političnih skupin;

13.

je seznanjen z odgovori Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem; slednjega prosi, naj odgovorni odbor obvešča o izvajanju svojih priporočil;

Letno poročilo notranjega revizorja

14.

je seznanjen, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 26. novembra 2018 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2017 pripravil poročila o naslednjih zadevah:

—	spremljanje nedokončanih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – fazi I in II za leto 2017;

—	revidirana proračunska nomenklatura generalnega direktorata za komuniciranje (GD COMM);

—	organizacija povabil novinarjem v GD COMM;

—	oddaja javnih naročil in izvajanje pogodb na področju zunanjega prevajanja;

—	nakupna politika za knjižnične članarine – generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve (GD EPRS);

—	individualne pravice iz kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

—	decentralizirane dejavnosti informacijske tehnologije (IT);

15.

želi spomniti, da je letno poročilo o dejavnostih eden od elementov strukture upravljanja Parlamenta; pozdravlja in podpira naslednje ukrepe, o katerih se je notranji revizor dogovoril z odgovornimi generalnimi direktorati:

—

na osnovi revizije organizacije povabil novinarjem v GD COMM bi bilo treba izboljšati okvir za upravljanje in kontrolo, tako da se bodo novinarjem povrnili le dejansko nastali stroški (npr. preverjanje izhodiščne in ciljne točke potovanj); odpraviti bi bilo treba sistemska odstopanja od pravil, ki urejajo povabila; stroški novinarjev bi se morali obvezno povrniti z bančnim nakazilom, tudi za potovanje v Strasbourg; potrebni so ukrepi za usmerjanje izbirnega procesa in ocenjevanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti postopka povabil;

—

na osnovi revizije individualnih pravic iz kadrovskih predpisov bi bilo treba izboljšati kontrolno okolje in metodologijo, posebne postopke upravljanja in kontrole za izselitveno nadomestilo in dnevnice (npr. dosledna uporaba pravil) ter posebne postopke za letno pavšalno nadomestilo potnih stroškov;

—

na osnovi revizije javnega naročanja in izvajanja pogodb o zunanjem prevajanju bi bilo treba v organizacijo postopka javnega naročanja vključiti pravočasne zahteve za dodatne informacije in izboljšano ocenjevanje, dopolniti kakovostna merila za dodelitev v prihodnjih postopkih, spodbuditi zunanje izvajalce, naj izboljšajo kakovost prevodov, tudi z obsežnejšim naknadnim preverjanjem, in povečati zanesljivost izračuna dejanskih celotnih stroškov zunanjega prevajanja, zlasti ker približno tretjino vseh prevedenih strani proizvedejo zunanji prevajalci in ker se bo ta delež najverjetneje še povečal;

—

na osnovi revizije decentraliziranih dejavnosti informacijske tehnologije bi bilo treba z namenom, da se izkoristijo vse njihove prednosti, poostriti spremljanje proračuna, dodeljenega pobudam na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se usklajujejo v programih IT, ne samo s podporo v nekaterih fazah projektov, temveč tudi z njihovim pregledom od začetka do konca; povečati je treba zanesljivost, da se bodo omenjene pobude izvedle pravočasno, v dogovorjenem obsegu in kakovosti ter s predvidenim proračunom; izboljšati je treba preverjanje in potrjevanje novih različic programske opreme s strani decentraliziranih oddelkov ter njihove procese za reševanje težav; postopoma je treba preiti s pogodb na podlagi porabljenega časa in sredstev zunanjih strokovnjakov na pogodbe o dostavljenih proizvodih in opravljenih storitvah;

16.

je seznanjen, da je bilo v procesu nadaljnjih ukrepov leta 2017 dokončanih 34 od 71 nezaključenih ukrepov in da se je profil tveganja ukrepov, katerih izvedba zamuja, v letu 2017 še naprej postopoma izboljševal; še zlasti ugotavlja, da se je število nedokončanih ukrepov za odpravo pomembnih tveganj zmanjšalo s 26 na 11 in da v najvišji, kritični kategoriji tveganja ni bilo nedokončanih ukrepov; poudarja, da na novo dodani nezaključeni ukrepi za proračunsko leto 2017 ne bi smeli zasenčiti dosežkov v zvezi z zaključitvijo nedokončanih ukrepov;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2016

17.

je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2016, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 17. septembra 2018, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2016 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

18.

obžaluje, da v odgovor na nekatera priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2016 ni bil sprejet noben ukrep in da v dokumentu o nadaljnjem ukrepanju na osnovi razrešnice ni nobenega pojasnila v zvezi s tem; poudarja, kako pomembno je, da bi v Odboru za proračunski nadzor pogosteje potekale razprave z generalnim sekretarjem o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem;

Razrešnica Parlamentu za leto 2017

19.

je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja, ki je v okviru postopka podelitve razrešnice Parlamentu za leto 2017 potekala 26. novembra 2018;

20.

ugotavlja, da bo imela odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, precejšnje posledice za več služb Parlamenta, zlasti odbore, raziskovalne oddelke in skupne službe; je seznanjen, da so službe Parlamenta na podlagi ugotavljanja dejstev pripravile analitično gradivo, v katerem se obravnava vpliv izstopa na politike in zakonodajo na posameznih področjih, in da je to gradivo na voljo na spletišču Parlamenta;

21.

ugotavlja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije prizadel šest začasnih uslužbencev generalnega sekretariata, 41 začasnih uslužbencev v političnih skupinah in sekretariatu samostojnih poslancev ter 30 pogodbenih uslužbencev; je seznanjen, da se njihovi primeri obravnavajo individualno; pozdravlja zagotovilo generalnega sekretarja, da podaljšanje nobene od pogodb ne bo zavrnjeno izključno zaradi državljanstva; poziva ga, naj preudarno pretehta morebitne posledice nasprotja interesov v občutljivem prehodnem obdobju, če bo uvedeno, in možnost, da Združeno kraljestvo ne bo izstopilo na urejen način;

22.

pozdravlja podporo pravne službe Parlamenta pri pripravi smernic za finančne akterje, ki se ukvarjajo s pogodbenimi vprašanji, povezanimi z izstopom Združenega kraljestva, in pri pisanju klavzul, ki bodo vključene v razpisno in pogodbeno dokumentacijo, povezano s tem izstopom;

23.

opozarja, da je cilj 5-odstotnega letnega zmanjšanja števila zaposlenih v letu 2017 zahteval, da Parlament iz upravnega kadrovskega načrta izbriše 60 delovnih mest; poudarja, da so v skladu s političnim dogovorom med Parlamentom in Svetom o proračunu za leto 2016, s katerim je bil določen nov parameter za zmanjšanje števila zaposlenih v Parlamentu, rok pa podaljšan do leta 2019, politične skupine izključene iz tega procesa; vseeno obžaluje, da je proračunski organ zahteval, da se kadrovski načrt uprave Parlamenta v letu 2017 zmanjša še za dodatnih 76 delovnih mest, da bi se izravnalo povečanje števila uslužbencev v političnih skupinah; je zaskrbljen, da bo imelo to občutno zmanjšanje negativne posledice za zmogljivosti Parlamenta ter da bo povzročilo prevelike delovne obremenitve uradnikov in preložitev odgovornosti na pisarne poslancev;

24.

poziva generalnega sekretarja in vse pristojne generalne direktorate, naj skupaj pripravijo celovit pregled krčenja števila zaposlenih od leta 2014 dalje, vključno s premeščanjem uslužbencev iz uprave v politične skupine in med institucijami; poudarja, da se zaradi tega kroženja uslužbencev poraja vprašanje, ali so opisi delovnih mest ustrezni; je močno zaskrbljen, da bi bili zaradi pretiranega zmanjševanja števila zaposlenih poslanci in akreditirani parlamentarni pomočniki obremenjeni z dodatnimi upravnimi nalogami, kar bi škodovalo zakonodajnemu delu, ki naj bi ga opravljali;

25.

poudarja, da bi poslovanje brez papirja in ustrezna uporaba digitalnih tehnologij, na primer digitalnih podpisov, dvostopenjskega preverjanja pristnosti in elektronskih dosjejev, tudi za plenarne dokumente, lahko olajšala administrativno breme vseh vpletenih in prispevala k uresničitvi ciljev Parlamenta v zvezi z zmanjšano rabo papirja; opozarja, da gre pri parlamentarnih odborih brez papirja v resnici preprosto za to, da vse dokumente namesto sekretariatov odborov zdaj tiskajo pisarne poslancev;

26.

ugotavlja, da pri povračilu stroškov za nekatera službena potovanja prihaja do velikih zamud; predlaga, da se poišče rešitev, da bodo ti stroški povrnjeni v razumnem času;

27.

še enkrat poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj preuči proračunske posledice ter organizacijo in logistične vidike teh misij;

28.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi od akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zahtevali, da službeno potujejo, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga ter brez povrnjenih stroškov službenega potovanja ali celo potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo stroške poravnati sami, povrhu tega pa niso kriti z zavarovanjem na delovnem mestu; poziva generalnega sekretarja, naj te navedbe razišče in o tem poroča do konca leta;

29.

ugotavlja, da so 1. januarja 2017 začela veljati revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov sponzoriranim skupinam obiskovalcev; poziva generalnega sekretarja, naj nemudoma predloži oceno teh pravil; je izjemno zaskrbljen zaradi nedavnih primerov zlorabe; je trdno prepričan, da bi bilo treba pravila o plačevanju finančnih prispevkov čim prej revidirati, da bi preprečili vsakršno korist poslancev; poziva predsedstvo, naj posploši povračilo na podlagi računov za skupine obiskovalcev; želi spomniti na svojo zahtevo, da se črta možnost imenovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov kot vodje skupine; znova poziva, da se možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki, umakne;

30.

poziva k pregledu sistema za izračunavanje povračila potnih stroškov za skupine obiskovalcev pod pokroviteljstvom poslancev, da bi zagotovili enako obravnavo vseh državljanov Unije ter spodbujali uporabo bolj okolju prijaznih prevoznih sredstev, saj sedanji sistem, temelječ na izračunavanju kilometrine, ne upošteva, da so nekateri deli Unije skorajda odrezani od sveta ali ležijo za geografskimi ovirami, prav tako pa ne krije stroškov potovanja do krajev, v katerih so na voljo hitrejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva;

31.

ugotavlja, da imajo praktikanti, ki jih zaposlujejo poslanci, pogodbo s poslancem v okviru zasebnega prava, kar jim ne omogoča, da bi v Parlamentu imeli status, podoben drugim kategorijam uslužbencev Parlamenta, ali bili upravičeni do štipendij Parlamenta (Schumanove štipendije); obžaluje, da v generalnem direktoratu za finance (GD FINS) ni instrumenta ali pravnega okvira, s katerim bi bilo mogoče uvesti mehanizem neposrednih vnaprejšnjih plačil praktikantom, preden se odpravijo na službeno potovanje, kakor je v uporabi za druge uslužbence, saj praktikanti iz očitnih razlogov te stroške le stežka pokrijejo iz lastnega žepa;

32.

poudarja, da je predsedstvo preučilo predlog generalnega sekretarja o izboljšavah obstoječega pravnega okvira za praktikante, ki jih zaposlujejo poslanci, saj ne vsebuje nekaterih varoval, in da je to zahtevalo tudi več kot 140 poslancev, ki so podprli kampanjo za bolj pravično prakso medskupine za mlade; poudarja, da je dolžnost vsakega poslanca, da praktikantom zagotovi primerno plačilo v skladu s pravnim okvirom; podpira prizadevanja predsedstva, da bi pripravilo celovit in uravnotežen predlog, ki bo poslancem dal svobodo odločanja ter zagotovil zadostno plačilo in popolna pravna varovala za praktikante; poziva predsedstvo, naj hitro sprejme nova pravila, ki naj bi začela veljati z novim parlamentarnim obdobjem; upa, da bo predlog pripravljen čim prej;

33.

poudarja, da je izpad informacijske tehnologije oktobra 2017 povzročil hude motnje v parlamentarnih dejavnostih; je seznanjen, da je bil zatem sprejet akcijski načrt, da bi zagotovili zanesljivejše neprekinjeno poslovanje; poudarja, kako pomembna sta hiter odziv in odprava motenj, zlasti če ovirajo ali celo povsem onemogočijo zakonodajno delo;

34.

je seznanjen z objavo dveh poročil o stroških neukrepanja na ravni EU in z dokončanjem dveh ocen evropske dodane vrednosti v letu 2017;

35.

ugotavlja, da so na zahtevo generalnega sekretarja vsi generalni direktorati Parlamenta razvili upravljavska orodja, da bi upoštevali načelo priprave proračuna glede na uspešnost; ugotavlja, da bodo morda nekateri obstoječi kvantitativni cilji v generalnih direktoratih, ki se časovno prilagajajo političnemu ciklu, težko uresničljivi; poziva generalnega sekretarja, naj to dejstvo upošteva pri ocenjevanju priprave proračuna glede na uspešnost v generalnih direktoratih, pri tem pa ostane osredotočen na dodano vrednost;

36.

ceni, da so bile uvedene tehnične rešitve za poslance, ki želijo na svojih straneh na spletišču Parlamenta objavljati srečanja s predstavniki interesov; ugotavlja tudi, da predsedstvo preučuje, ali naj to rešitev dopolni tako, da bodo informacije neposredno dostopne na spletišču Parlamenta;

37.

poziva upravo Parlamenta, naj pripravi poročilo s celovitim pregledom predstavnikov interesov in drugih organizacij, ki so lahko v letu 2017 vstopali v prostore Parlamenta; zahteva, da se to poročilo pripravlja vsako leto, da se zagotovi čim večja preglednost;

38.

poziva upravo Parlamenta, naj pripravi pregled imenovanja uradnikov na najvišje položaje v letu 2017; spodbuja generalnega sekretarja, naj da pobudo za dodatne ukrepe za večjo preglednost in enakopravnost v postopkih imenovanja v Parlamentu, ob upoštevanju ugotovitev in priporočil evropske varuhinje človekovih pravic v povezanih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/KR;

Geografska razpršitev Parlamenta – enotni sedež

39.

še vedno globoko obžaluje, da Evropski svet kljub vztrajnim pozivom Parlamenta k uvedbi enotnega sedeža in dejstvu, da državljani Unije ne razumejo, zakaj parlamentarne dejavnosti potekajo na dveh sedežih, še ni niti začel razpravljati o tem, kako bi ugodil zahtevi Parlamenta; opominja na oceno Računskega sodišča iz leta 2014, da bi prihranki v primeru, da bi Parlament deloval centralizirano, znašali 114 milijonov EUR letno; spominja na resolucijo Parlamenta iz leta 2013 (2), po kateri naj bi ocenjeni stroški geografske razpršitve znašali od 156 milijonov EUR do 204 milijonov EUR letno; obžaluje, da lahko stroški geografske razpršitve Parlamenta v posameznem parlamentarnem obdobju dosežejo celo 1 milijardo EUR, in nasprotuje večletnim gradbenim projektom, s katerimi se želi povečati pisarniški prostor, ki je v Strasbourgu in Bruslju na voljo poslancem; zato poziva, da se hitro naredijo praktični koraki za uvedbo enotnega sedeža Parlamenta, da se prepreči dodatno razsipanje javnega denarja;

40.

je prav tako seznanjen z ugotovitvijo iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije (3), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, pri čemer emisije CO2 znašajo med 11 000 in 19 000 ton; poudarja, da javnost to razpršitev sprejema negativno; znova poziva Svet, naj oblikuje celovito strategijo za dogovor o enotnem sedežu Parlamenta;

41.

odločno poudarja, da so ti dodatni izdatki v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja in načelom proračunske discipline; priznava, da je mogoče enotni sedež uvesti samo s soglasno spremembo ustanovne pogodbe; poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma sprožita postopek za to spremembo, saj meni, da bo koristila evropskim davkoplačevalcem, tako finančno kot v smislu bolj kakovostnega dela poslancev; zato poziva, da se hitro naredijo praktični koraki za uvedbo enotnega sedeža Parlamenta, da se prepreči dodatno razsipanje javnega denarja; obžaluje, da lahko stroški geografske razpršitve Parlamenta v posameznem parlamentarnem obdobju dosežejo celo 1 milijardo EUR; nasprotuje večletnim gradbenim projektom, s katerimi naj bi povečali pisarniške prostore poslancev v Strasbourgu;

42.

je seznanjen z dodatnimi stroški, tj. potnimi stroški poslancev, za 12 letnih potovanj Parlamenta v Strasbourgu, ki jih je za leto 2017 mogoče razčleniti takole:

KATEGORIJA	VSOTA	POVPREČJE/MESEC
potni stroški	7 700 358	641 696
dnevnice	10 036 444	836 370
nadomestilo za razdaljo	1 394 608	116 217
nadomestilo za porabljeni čas	1 994 045	166 170
drugi stroški	47 594	3 966
SKUPAJ	21 173 049	1 764 421

43.

poudarja tudi, da so stroški čarterskega vlaka Thalys v letu 2017 znašali kar 3 668 532 EUR;

44.

ugotavlja, da bi bila lahko ustanovitev inštituta za izobraževanje prihodnjih evropskih diplomatov v Evropski službi za zunanje delovanje primer, kako spremeniti namembnost prostorov Parlamenta v Strasbourgu;

Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM)

45.

ugotavlja, da je bil v letu 2017 glavni kazalnik GD COMM število ur, ko je Parlamentu v komunikacijskih kanalih namenjena pozornost; z zadovoljstvom ugotavlja, da GD COMM poleg tega oblikuje tudi metodologijo za merjenje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti svojih dejavnosti v vseh komunikacijskih kanalih; poziva generalnega direktorja, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi rezultate prvega leta uporabe;

46.

ugotavlja, da so dolgoročni projekti, ki so del strateškega izvedbenega okvira/parlamentarnega projektnega portfelja za 2017–2019, v različnih fazah izvajanja, vendar se pri vseh skuša uresničiti cilj „proizvesti manj, komunicirati bolje“;

47.

je seznanjen z večjimi tehničnimi in uredniškimi spremembami javnega spletišča Parlamenta, zlasti v zvezi z optimizacijo iskalnika na njem; čestita GD COMM za napredek, vendar je zaskrbljen, ker je ta še vedno počasen, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve leta 2019 in večje zanimanje za delo Parlamenta; poudarja, da so nadaljnje izboljšave izjemnega pomena, in zahteva, da se proces nemudoma pospeši; poudarja, da je pregledno in dostopno spletišče osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

48.

poudarja, da je na spletišču Parlamenta težko poiskati rezultate glasovanja in da je komercialno spletišče VoteWatch veliko bolj praktično, saj je iskanje lažje; poziva generalnega sekretarja, naj za spletišče Parlamenta uvede naprednejši sistem, ki bo registriral poimensko glasovanje na plenarnih zasedanjih in ponujal preprosto iskalno funkcijo, da bo mogoče prikazati vzorce glasovanja posameznih poslancev in jih primerjati z vzorci drugih poslancev v isti skupini oziroma poslancev iz drugih skupin;

49.

ugotavlja, da so bili v letu 2017 na medijskem področju izvedeni številni projekti, navzočnost Parlamenta v spletu pa še utrjena z uvedbo pristopa več platform, novega portala in „novičarskega planeta“; poleg tega priznava, da se je Parlament občutno izboljšal pri uporabi družbenih medijev in da je sprejel ukrepe za ozaveščanje mladih; ugotavlja tudi, da je bil vložen velik trud v celovito strategijo za obiskovalce in v program ambasadorskih šol s posebnim poudarkom na mladih; poudarja, da bi bilo treba evropsko vozlišče za znanstvene medije še dodatno razvijati, da bo nemudoma lahko začelo nemoteno delovati in da bo mogoče znanstveno medijsko poročanje v večjem obsegu;

50.

ugotavlja, da je bilo v letu 2017 v državah članicah organiziranih 223 seminarjev za medije, ki se jih je udeležilo več kot 3 076 novinarjev; pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo 1 905 novinarjev povabljenih, da se udeležijo plenarnih zasedanj, centralno organiziranih seminarjev za medije in konferenc; izreka pohvalo GD COMM za uporabo vseh obstoječih medijskih kanalov za obveščanje o delu in dosežkih Parlamenta; spodbuja generalni direktorat, naj posveti ustrezno pozornost pomenu družbenih medijev ter njihovemu izjemnemu in naraščajočemu potencialu, da dosežejo državljane;

51.

je seznanjen s poskusi GD COMM, da bi dosegel tudi državljane, ki jih delo Parlamenta samo po sebi ne zanima; spodbuja generalnega sekretarja, naj oblikuje resnično interaktivno komunikacijsko strategijo, ki ne bo namenjena samo ciljnim skupinam, kot so novinarji in študenti, in bo vključevala tudi „poslušanje“, namreč spremljanje morebitnih kritik in odgovarjanje nanje;

52.

je seznanjen z reorganizacijo GD COMM, med katero sta bila ustanovljena dva nova direktorata – za kampanje in obiskovalce – da bi zagotovili, da bo strategija za evropske volitve 2019 v celoti uresničena; poziva GD COMM, naj nadaljuje delo v zvezi s celovito strategijo za boj proti dezinformacijskim kampanjam, s katerimi se želi vplivati na evropske volitve 2019; je globoko zaskrbljen, da bi tuji viri lahko povzročili motnje in spodkopali volitve z namernim širjenjem neresničnih informacij in tako vplivali na vedenje volivcev;

53.

ugotavlja, da je služba za poizvedbe državljanov (AskEP) v letu 2017 odgovorila na 9 200 vprašanj posameznikov in 42 900 vprašanj, poslanih v sklopu dozdevno organiziranih kampanj o aktualnih temah; predlaga, da se odgovori Parlamenta objavijo na njenem portalu;

54.

pozdravlja odprtje Hiše evropske zgodovine v maju 2017 in parlamentariuma Simone Veil v Strasbourgu julija 2017; ugotavlja, da je med majem in decembrom Hišo evropske zgodovine obiskalo 99 344 ljudi; obžaluje, da je bilo odprtje preloženo za več kot eno leto; je zaskrbljen, da se 99 344 obiskovalcev zdi majhno število glede na 4,4 milijona EUR stroškov za zaposlene: 2,7 milijona EUR za stalne in 1,7 milijona EUR za pogodbene uslužbence (vključno s stroški varnostnikov); poziva predsedstvo, naj opravi analizo stroškov in koristi;

55.

obžaluje, da dokumentacija v zvezi z javnim naročilom Hiše evropske zgodovine januarja 2019 ni bila na voljo; je zelo zaskrbljen zaradi zahtev novega razpisa; poziva generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o izidu tega razpisa; poudarja, da je treba ne glede na izid razpisa člane skupine, ki je odgovorna za razstave, obravnavati bolje v tem smislu: njihov delovni čas mora biti predvidljiv, treba je poiskati ustrezno rešitev glede dopustov in jim dati primerna oblačila;

56.

močno obžaluje, da evropski državljani kljub dejavnostim, ki jih organizira GD COMM, še vedno menijo, da ni dovolj informacij o Uniji ter dosežkih in delu Parlamenta; poziva GD COMM, naj si še naprej prizadeva, da bi spodbudil inovativne zamisli, kako preseči to razdaljo med Unijo in njenimi državljani, in je seznanjen z inovativnim pristopom, predlaganim za institucionalno komunikacijsko kampanjo za evropske volitve 2019;

57.

poziva GD COMM; naj poskrbi, da bodo med predvolilno kampanjo za evropske volitve 2019 javni in zasebni mediji o stališčih poslancev in političnih skupin v Parlamentu poročali na objektiven in pluralističen način;

Pisarne Evropskega parlamenta za stike

58.

je seznanjen z reformo pisarn za stike Parlamenta, ki jo je novembra 2017 odobrilo predsedstvo in po kateri spremenjena izjava o poslanstvu navaja stike z državljani, mediji in deležniki, da bi dosegli državljane; poziva te pisarne, naj poskrbijo, da bodo državljani obveščeni o delu evropskih institucij in da se bodo zavedali obstoja pisarn za stike;

59.

je seznanjen s postavkami odhodkov za leto 2017, razčlenjenimi takole:

Odhodkovna postavka	Odhodki v letu 2017
splošne dejavnosti komuniciranja	5 945 229 EUR
odhodki za posebne dejavnosti	5 320 867 EUR
skupni gradbeni stroški	8 874 530 EUR
vzdrževanje varnostne opreme	1 733 071,32 EUR

60.

ugotavlja, da so skupni gradbeni stroški razčlenjeni takole:

najemnine	5 898 724 EUR
dela	148 573 EUR
posebni stroški upravljanja stavb	266 977 EUR
čiščenje in vzdrževanje	1 126 853 EUR
stroški javnih storitev in oskrbe	1 433 403 EUR

61.

je seznanjen, da so bile komunikacijske dejavnosti pisarn za stike v letu 2017 obsežnejše in da so vključevale vsakodnevne stike z regionalnimi in lokalnimi mediji, ciljno usmerjene objave v družbenih medijih, odnose z lokalno skupnostjo, organizacijo lokalnih prireditev ter odnose z lokalnimi organi, šolami in deležniki; obžaluje, da odhodkovne postavke, kot so plače in stroški službenih potovanj, v odgovoru na vprašalnik niso bile sporočene; se sklicuje na podatke, posredovane v postopku razrešnice za leto 2016, po katerih so stroški plač zaposlenih v pisarnah za stike znašali 23 058 210 EUR, stroški službenih potovanj pa 1 383 843 EUR; predvideva, da se ta dva zneska v proračunskem letu 2017 nista bistveno spremenila;

62.

se zaveda, da je učinkovita komunikacija v državah članicah pomembna, vendar poudarja, da je potrebna stroškovna učinkovitost; je prepričan, da bo revidirana izjava o poslanstvu prispevala k temu cilju, in poziva vse vpletene strani, ki sprejemajo odločitve, naj si prizadevajo za večjo dodano vrednost, zlasti kar zadeva tekoče stroške;

63.

poudarja, da je treba modernizirati poslanstvo pisarn za stike Parlamenta z bolj optimalno uporabo novih komunikacijskih tehnologij, saj je njihova naloga boljše obveščanje državljanov;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS)

64.

ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD PERS v letu 2017 rok izvedbe; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili cilji in metode zbiranja podatkov izpopolnjeni, ocena rezultatov pa je bila v splošnem pozitivna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da dva cilja, namreč izboljšanje postopkov za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in za sprejem otrok v vrtec Parlamenta, nista bila izpolnjena, vendar so bile odkrite težave v letu 2018 rešene;

65.

poudarja, da se utegne zato zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ob začetku novega parlamentarnega obdobja izkazati za težavno; poziva generalnega sekretarja, naj v interesu poslancev in pomočnikov sprejme vse potrebne tehnične in kadrovske ukrepe, da bi preprečil težave in zamude, še posebej pa naj si prizadeva, da bi se izognil zapletom, kakršni so nastali v letih 2009 in 2014;

66.

ugotavlja, da je Parlament decembra 2017 zaposloval 9 682 dejavnih uslužbencev, kar je vključevalo stalne, začasne in pogodbene uslužbence ter akreditirane parlamentarne pomočnike (v primerjavi z 9 643 v letu 2016); spominja, da je bilo s sporazumom, ki je bil rezultat spravnega postopka za proračun 2017, odpravljenih 136 delovnih mest;

67.

je seznanjen z zapletenim položajem akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so brez prekinitve delali dve parlamentarni zakonodajni obdobji, vendar zaradi predčasnih volitev v letu 2014 in zamud v prvem valu zaposlovanja v letu 2009 zaradi začetka veljavnosti novega statuta niso dopolnili desetih let delovne dobe in zato niso upravičeni do evropske pokojnine, do česar jim manjka en ali dva meseca; z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo razpravljalo o tem vprašanju ter v sodelovanju z GD PERS in predstavniki pomočnikov išče rešitve; prosi, naj bodo te rešitve takšne, da bodo spremembe pogodb pomočnikov, zaradi katerih bi utegnili izgubiti pravice, pridobljene ob zaposlitvi leta 2009, čim manjše;

68.

ugotavlja, da uslužbenci, ki so v institucijah delali manj kot 10 let, niso upravičeni do pokojnine EU, ampak morajo svoje pravice prenesti v drug pokojninski sklad, ki je v skladu s pravili Parlamenta glede vrste in upokojitvene starosti; ugotavlja, da mnogi akreditirani parlamentarni pomočniki iz Združenega kraljestva niso mogli prenesti pravic v britanske pokojninske sklade, ki po oceni Parlamenta ne izpolnjujejo zahtev; poziva generalnega sekretarja, naj to zadevo nujno preuči in zagotovi, da bodo lahko vsi uslužbenci izkoristili svoje socialne prispevke;

69.

poziva upravo, naj v novem parlamentarnem obdobju čim prej poskrbi za tečaje in publikacije za nove akreditirane parlamentarne pomočnike, tudi o praktičnih in administrativnih zadevah (potni nalogi, zdravniški pregled, akreditacija, parkirne nalepke, skupine obiskovalcev, razstave itd.), da bi preprečila sistemske napake, ki ovirajo potek administrativnih postopkov za pomočnike;

70.

priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjih uslužbencev v prostorih Parlamenta presega število uradnikov;

71.

vseeno pa ugotavlja, da zunanje izvajanje ne pojasnjuje najema vseh zunanjih uslužbencev;

72.

je zaskrbljen zaradi posledic diverzifikacije v gostinskem sektorju za nadaljnjo zaposlitev gostinskega osebja, ki trenutno dela v Parlamentu; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, da bo trenutno zaposleno gostinsko osebje v Parlamentu obdržalo svoje službe;

73.

ugotavlja, da je bila šoferska služba v letu 2017 internalizirana, s čimer naj bi izboljšali varnost poslancev; ugotavlja, da je Parlament zato lahko šoferje pred zaposlitvijo varnostno preveril ter jim ponudil stalno usposabljanje in spremljanje; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v letu 2017 zaposlenih 116 šoferjev in odpravnikov; zahteva podrobne podatke o stroških internalizacije šoferske službe;

74.

podpira prizadevanja za internalizacijo šoferske službe in napredek, dosežen do zdaj; ugotavlja, da je internalizacija omogočila kvalitativno in kvantitativno izboljšanje storitev za poslance, pa tudi hitro in učinkovito odzivanje na nepredvidene izredne dogodke ali nenaden porast povpraševanja; je seznanjen z izvajanjem načrta za e-mobilnost z namenom diverzifikacije, ekologizacije in elektrifikacije voznega parka; opozarja, da zdaj obstajajo neposredne železniške povezave med Evropskim parlamentom v Bruslju in glavnimi letališči in železniškimi postajami, ki jih lahko poslanci uporabljajo brezplačno;

75.

pozdravlja uvedbo priložnostnega dela na daljavo v generalnem sekretariatu Parlamenta; podpira izvedbo ankete o delu na daljavo v prvem letu in poziva, da se rezultati ocene posredujejo poslancem in vsem parlamentarnim službam; meni, da bi morali delo na daljavo omogočiti vsem zaposlenim, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom in uslužbencem političnih skupin, če bo ocena pozitivna;

76.

pozdravlja, da spodbujanje enakih možnosti ostaja ena ključnih komponent politike upravljanja človeških virov Parlamenta; močno obžaluje, da načrt za enakost spolov še ni do konca uresničen, zlasti kar zadeva zastopanost žensk na srednjih in višjih vodstvenih položajih (40 %) do leta 2020;

77.

obžaluje, da se je delež žensk na položaju generalnega direktorja zmanjšal s 25 % (3 mesta) v letu 2016 na 17 % (2 mesti) v letu 2017; poudarja, da se razmere v primerjavi z letom 2006, ko je delež žensk na položaju generalnega direktorja znašal 11,1 %, v bistvu niso spremenile; poudarja, da je bil za leto 2019 določen cilj, da bi bilo na teh položajih 30 % žensk; ugotavlja, da se število žensk na direktorskem položaju med letoma 2006 in 2017 ni spremenilo in je znašalo 30 % (14 mest);

78.

poudarja, da je bil za leto 2019 določen cilj, da bi bilo na direktorskih položajih 35 % žensk; poudarja, da ta deleža močno odstopata od načrta za enakost spolov in raznolikost; meni, da je ta trend v nasprotju z načrtom Parlamenta za enakost spolov; poziva generalnega sekretarja, naj odborom BUDG, CONT in FEMM nemudoma poroča o razlogih, zakaj načrt ni bil spoštovan; poziva predsedstvo, naj na najvišje položaje imenuje večje število žensk iz vrst Parlamenta, kot je slednji že večkrat zahteval;

79.

pozdravlja dejstvo, da je generalni sekretar pri imenovanju vodij oddelkov dal prednost ženskam, zaradi česar se je njihov delež med letoma 2006 in 2018 skoraj podvojil, z 21 % na malo manj kot 40 %;

80.

pozdravlja, da je Parlament leta 2017 sprejel politiko ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja; Parlament poleg tega poziva, naj v celoti izvede naslednje pobude za obravnavanje nadlegovanja, zlasti posodobljen načrt za uvedbo preventivnih ukrepov in ukrepov zgodnje podpore v primerih sporov in nadlegovanja med poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, praktikanti in drugimi zaposlenimi, ter med kolegi, vključno z zunanjo revizijo notranjih praks in postopkov Parlamenta, vzpostavitev mreže strokovnih zaupnih svetovalcev, uvedba obveznih usposabljanj za poslance, akreditirane parlamentarne pomočnike, praktikante in druge zaposlene, preoblikovanje odborov za preprečevanje nadlegovanja, tako da bi se združili v en sam odbor, katerega sestava bi se glede na obravnavani primer spreminjala, njegovi stalni člani pa bi bili strokovnjaki za preprečevanje nadlegovanja s področja prava ali zdravstva; ter redno organiziranje javnih nadaljnjih dejavnosti odbora FEMM (poročila, predstavitve, delavnice itd.); ugotavlja, da naj bi bili rezultati notranje revizije nared v začetku novembra 2018, in zahteva, da se mu jih posreduje, takoj ko bodo na voljo; pričakuje tudi, da bo načrt popolnoma in pregledno uresničen v skladu s sprejeto parlamentarno resolucijo in da se bo njegovo izvajanje začelo in da bo čim bolj napredovalo še pred iztekom tega zakonodajnega obdobja;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO)

81.

ugotavlja, da je imel GD INLO v letu 2017 na voljo prevzete obveznosti v znesku 267 588 704 EUR, kar je 6 % več kot v letu 2016 (251 599 697 EUR); je seznanjen, da je bila v Bruslju dokončana, prenovljena in opremljena stavba Martens, da se je odprla Hiša evropske zgodovine, da je bila kupljena stavba Trèves I, poteka pa tudi obnova in širitev dveh drugih poslopij; ugotavlja, da projekt KAD v Luxembourgu napreduje in da je bila v Strasbourgu aprila 2017 odprta stavba Havel, julija isto leto pa še parlamentarium Simone Veil;

82.

ugotavlja, da je predsedstvo odobrilo ustanovitev Hiše Evropa in več pisarn za stike, ki bodo odprte v prihodnjih letih; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bodo lokacije novih pisarn za stike izbrane na podlagi skrbne analize stroškov in koristi; poziva, da se v letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata vključijo podrobne informacije o napredovanju del; poziva generalnega sekretarja, naj še pred skorajšnjimi evropskimi volitvami projekte, ki jih je sprejelo predsedstvo, utemeljitev zanje in njihov proračun predloži odboroma BUDG in CONT;

83.

je seznanjen s številnimi nepremičninami Parlamenta, in sicer:

Stavbe v Bruslju		Stavbe v Luxembourgu	Stavbe v Strasbourgu
13 v lasti		1 v lasti	5 v lasti
6 najetih		6 najetih
659 960 m2		197 873 m2	343 930 m2
Parlamentarne pisarne za stike
Skupaj	35
v lasti	11
najetih	24
površina	27 737 m2

84.

znova opozarja, da večina poslopij Parlamenta ni bila načrtovana in zgrajena v skladu s standardi Eurocodes za celovitost konstrukcije, saj ti v času gradnje še niso obstajali; se zaveda, da se bo nepremičninska politika postopoma preusmerila od nakupov k obnovi in vzdrževanju;

85.

spominja na izjavo Parlamenta o stavbah kot zgledu v smislu Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (4) (direktiva o energetski učinkovitosti), da bi jih uskladil z najvišjimi standardi energetske učinkovitosti; poziva k oblikovanju celovite in dolgoročne strategije za temeljito prenovo vseh poslopij Parlamenta ter k vključitvi standardne specifikacije o ekstrakciji gradbenega materiala, ki ga je mogoče znova uporabiti, v pogodbe o prenovi stavb;

86.

je seznanjen, da je predsedstvo generalnemu sekretarju naročilo, naj GD INLO naloži izvedbo arhitekturnega natečaja za prenovo stavbe Paul-Henri Spaak samo z izbranima možnostma B (tehnična posodobitev) in C (ponovno projektiranje stavbe); ugotavlja, da naj bi bil rezultat postopka znan leta 2019; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi celovit načrt jamstev, ki bodo preprečila porast stroškov glede na prvotno oceno, in zagotovi takšne pogodbe, da Parlament ne bo izpostavljen tveganju takšnih zapletov; poziva ga tudi, naj Parlamentu predloži jasen načrt, ki bo vključeval tudi posredne stroške obeh scenarijev, zlasti če bo treba zaradi prenovitvenih in gradbenih del preseliti del dejavnosti, in predstavi možnosti za odpravo varnostnih tveganj, ne da bi bilo treba zgraditi povsem novo stavbo;

87.

poudarja, kako pomembno je, da se vsaka zamenjava pohištva v pisarnah poslancev ustrezno utemelji in pojasni poslancem, tem pa je treba omogočiti, da to zamenjavo sprejmejo ali zavrnejo;

88.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o upravljanju poslopij institucij Unije in ugotavlja še, da Parlament 55 % svojih površin uporablja za pisarne, 45 % pa za sejne sobe in druge namene; ugotavlja, da ima Parlament v lasti 84 % svojih stavb, in poudarja, da se bo ta odstotek še povečal, ko bo dokončano poslopje KAD v Luxembourgu;

89.

je močno zaskrbljen, ker naj bi bila stavba KAD II predana v uporabo že leta 2013, trenutna ocena za vzhodno in zahodno krilo pa je konec leta 2019 oziroma leto 2022; poudarja, da sta razloga za to veliko zamudo neizkušenost izvajalca in neuspešen prvi javni razpis za gradbena dela; je zgrožen, ker so se zato stroški najema stavb povečali za 14,4 milijona EUR letno oziroma 86 milijonov EUR v šestletnem obdobju;

90.

ugotavlja, da je bil prvotno predvideni proračun v znesku 317,5 milijona EUR leta 2009 zaradi konceptualnih sprememb povečan na 363 milijonov EUR (v cenah iz leta 2005); je zelo zaskrbljen, ker projekt še ni končan, čeprav naj bi se to zgodilo do konca leta 2019, končna cena pa ni znana, kljub temu da Parlament ne namerava preseči trenutnega proračuna v višini 432 milijonov EUR (v cenah iz leta 2012); zahteva, da se mu do 30. junija 2019 predloži poročilo o napredku pri gradnji stavbe KAD II;

91.

je zaskrbljen zaradi 8-odstotnega povečanja indeksa cen za gradbena dela v obdobju 2012–2017, zaradi česar bi utegnili stroški gradnje še narasti;

92.

je seznanjen z izvajanjem načrta za e-mobilnost z namenom diverzifikacije, ekologizacije in elektrifikacije voznega parka; spominja na resolucijo o razrešnici za leto 2016, izglasovano aprila 2018, v kateri je predsedstvo pozval, naj se ne omeji na električne avtomobile kot okolju prijaznejšo rešitev, saj v povezavi z njimi obstajajo pomisleki, kar zadeva njihovo proizvodnjo (tudi razpoložljivost potrebnih virov v zadostnih količinah) in odlaganje akumulatorjev ob koncu njihove življenjske dobe; še vedno obžaluje, da poslanci niso bili obveščeni o analizi alternativnih goriv, kot so biogoriva, sintetična goriva in vodikove gorivne celice; poudarja, da bi z diverzifikacijo okolju prijaznega voznega parka zmanjšali odvisnost od enega dobavitelja in se izognili posledicam morebitnih izpadov dobave v prihodnosti;

93.

je zaskrbljen zaradi velike količine plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in plastičnih odpadkov, ki jih proizvedejo menze in kavarne Parlamenta, in poziva upravo, naj na prihodnjem javnem razpisu za gostinske storitve izrecno izključi plastično embalažo in plastične proizvode za enkratno uporabo;

94.

je razočaran nad odstopanjem v kakovosti med menzami, ki jih upravlja isti ponudnik storitev; meni, da je treba ta vidik pozorneje spremljati, in zato poziva k izvedbi ankete o zadovoljstvu uporabnikov; pozdravlja dejstvo, da so nekateri gostinski obrati v Strasbourgu že začeli ponujati hrano, primerno za zaposlene, preobčutljive na gluten, in poziva, da se ponudba takšne hrane še razširi in da jo začnejo čim prej ponujati tudi gostinci v drugih krajih dela;

95.

je seznanjen, da imajo praktikanti popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,90 EUR v Strasbourgu, vseeno meni, da glede na povprečno višino njihovih prihodkov in visoke cene, ki se zaračunavajo v zadnjih treh letih, ti popusti niso dovolj in da niti malo ne vplivajo na njihov finančni položaj; znova poziva generalnega sekretarja, naj odobri popuste, ki bodo v skladu z njihovim zaslužkom;

96.

pozdravlja ustanovitev oddelka za predhodno preverjanje in usklajevanje javnih naročil v letu 2017 in službe za javno naročanje v vseh direktoratih; poziva, da se dejavnostim novega oddelka v letnem poročilu o dejavnostih nameni posebno poglavje;

Generalni direktorat za tolmačenje za konference se je preimenoval v generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference

97.

ugotavlja, da se je skupni povprečni čas, ki ga tolmači tedensko preživijo v tolmaški kabini, v letu 2017 podaljšal na 14 ur; je seznanjen s tem podaljšanjem, saj je ta čas v letu 2016 znašal 13 ur in 25 minut; razume, da je sprememba vzorcev dela, ki se je začela z novimi kadrovskimi predpisi, privedla do stavke, zaradi katere je bilo moteno tolmačenje za poslance; izraža priznanje za ohranitev osrednjih tolmaških storitev, ki so omogočile nemoteno zakonodajno delo;

98.

odločno obsoja stopnjevanje napetosti, ki je vodilo v 45-minutno prekinitev plenarnega dela v Strasbourgu, brez opaznih prizadevanj za umiritev situacije; pozdravlja sporazumno rešitev, ki jo je predlagal generalni sekretar in ki je omogočila ponovno vzpostavitev rednih tolmaških dejavnosti;

99.

je seznanjen, da je bil zaradi izvedbe strategije za modernizacijo upravljanja konferenc v Parlamentu premeščen oddelek konferenčnih slug, v generalnem direktoratu pa je bil ustanovljen nov direktorat za organizacijo konferenc; poziva, da se novemu oddelku v letnem poročilu o dejavnostih nameni posebno poglavje, vključno z oceno dejavnosti na osnovi prepričljivih kazalnikov uspešnosti, poleg rednih dejavnosti generalnega direktorata;

Generalni direktorat za finance

100.

ugotavlja, da je generalni sekretar sklenil, da bo več funkcij, povezanih s storitvami za akreditirane parlamentarne pomočnike in službo za strokovno usposabljanje poslancev, prenesel iz GD FINS v GD PERS; obžaluje, da ta prenos ni zadostoval za omilitev negativnih posledic zmanjšanja števila zaposlenih v letu 2017 za GD FINS; poziva k poenostavitvi povračila potnih stroškov poslancev, uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, oprti na sisteme, kot sta elektronski podpis in dvostopenjsko preverjanje pristnosti; se zaveda, da je preverjanje potrebno, vendar poudarja, da ga je mogoče izvajati na učinkovitejši način in brez papirja;

101.

priporoča temeljito revizijo notranjih pravil za službena potovanja in potovanja po uradni dolžnosti uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, pa tudi izvedbenih ukrepov za naslov VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, predvsem zato, da se obravnava akreditiranih parlamentarnih pomočnikov uskladi z obravnavo uradnikov;

102.

ugotavlja, da je 1. januarja 2019 ponovno začela delovati nova potovalna agencija, ki je v preteklosti že sodelovala s Parlamentom; pozdravlja dejstvo, da nova pogodba določa strožje pogoje, zlasti kar zadeva cene vozovnic in stalno razpoložljivost klicnega centra potovalne agencije, tudi ob koncu tedna; znova poudarja pomen enostavnega in uporabniku prijaznega mehanizma za pritožbe, ki bi hitro izpostavil pomanjkljivosti ter omogočil čimprejšnjo rešitev morebitnih težav; poudarja, da je treba pozornost nameniti posebnim zahtevam poslancev in njihovim potrebam po prilagojenih storitvah;

103.

spodbuja novo potovalno agencijo, naj si prizadeva za čim bolj konkurenčne cene za potovanja, povezana z delom Parlamenta;

104.

poziva, naj se za lokalne pomočnike poenostavijo postopki zaposlovanja ter povračila stroškov službenih poti in potnih stroškov; obžaluje, da so ti postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, zaradi česar prihaja do znatnih zamud; poziva GD FINS, naj to vprašanje obravnava prednostno;

105.

ugotavlja, da plačilni posredniki, s katerimi morajo poslanci sodelovati v državi izvolitve, niso dovolj dobro seznanjeni z internimi postopki Parlamenta; poudarja, da zaradi zapletenih pravil pogosto zagrešijo napake, ki so v škodo poslancem; meni, da bi bilo treba za plačilne posrednike organizirati usposabljanje ali napisati priročnik;

Nadomestilo splošnih stroškov

106.

opozarja, da je Parlament v preteklosti izglasoval stališče, da bi morali poslanci hraniti potrdila o svojih stroških, vsako leto objaviti pregled nad stroški in ob izteku mandata ali parlamentarnega obdobja neporabljeni denar vrniti; spominja na odločitev predsedstva, da ustanovi začasno delovno skupino, ki naj bi po zadnjih priporočilih v zvezi z razrešnico določila in objavila pravila za uporabo nadomestila splošnih stroškov; obžaluje odločitev predsedstva, da ne bo upoštevalo predloga delovne skupine, naj se uvede pregledovanje ločenih računov za nadomestilo splošnih stroškov, ki bi ga izvajal zunanji revizor, s čimer preprečuje smiselno reformo tega nadomestila; predsedstvo poziva, naj nemudoma nadaljuje razpravo o tem nadomestilu in čim prej doseže sporazum o njem; meni, da bi moral sporazum obsegati skupna pravila za večjo preglednost in finančno odgovornost, na primer da:

—	morajo poslanci hraniti vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;

—	se odobri neodvisnega revizorja, ki bi bil pristojen za letni pregled računovodskih izkazov in objavo svojega mnenja;

—	morajo poslanci neporabljeni del nadomestila splošnih stroškov ob koncu mandata vrniti;

107.

nemudoma poziva predsedstvo, naj čim prej uvede demokratično voljo, izraženo na plenarnem zasedanju, glede nadomestila splošnih stroškov; poleg tega poziva predsedstvo, naj nemudoma ponovno skliče delovno skupino za reformo nadomestila splošnih stroškov z oblikovanjem novih pravil za večjo preglednost in finančno odgovornost;

108.

poleg tega poziva predsedstvo, naj uvede naslednje dodatne spremembe v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov poleg tistih, ki so že bile sprejete na plenarnem zasedanju:

—	služba Evropskega parlamenta za notranjo revizijo preveri 5 % vzorca stroškov v okviru nadomestila splošnih stroškov; končni rezultati in ugotovitve bi morali biti del letnega poročila o notranji reviziji, ki ga objavi Evropski parlament;

—	poslanci morajo vsako leto objaviti pregled svojih izdatkov po kategorijah (komunikacijski stroški, najem pisarne, pisarniški material itd.);

—	odobritev neodvisnega revizorja, ki bi bil pristojen za letni pregled računovodskih izkazov in objavo svojega mnenja;

109.

opozarja na člen 62 sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008 in na sklep predsedstva z dne 5. julija in 18. oktobra o Izvedbenih ukrepih za statut poslancev Evropskega parlamenta, ki navaja, da so „zneski, ki se izplačajo“, vključno z nadomestilom splošnih stroškov, „izključno namenjeni financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev in se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencija oziroma darila v politične namene“, „poslanci pa neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu“; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo Evropskega parlamenta, naj poskrbita, da se bodo te določbe v celoti izvajale in spoštovale;

110.

poziva k sprejetju zahteve, da račune poslancev, povezane z nadomestilom splošnih stroškov, vsaj ob koncu njihovega mandata pregleda zunanji revizor; poziva tudi k objavi izdatkov, tako da se povezavo z njimi objavi na straneh poslancev na spletišču Evropskega parlamenta;

Prostovoljni pokojninski sklad

111.

spominja, da je 23. oktobra 1997 svoje predsedstvo pozval, naj Računsko sodišče zaprosi za pregled prostovoljnega pokojninskega sklada Parlamenta, kar je vodilo k mnenju Računskega sodišča št. 5/99 o pokojninskem skladu in zavarovanju poslancev Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj Računsko sodišče prosi, da v letu 2019 pripravi še eno mnenje o pokojninskem skladu in zavarovanju;

112.

opozarja, da je generalni sekretar Parlamenta v sporočilu predsedstvu z dne 8. marca 2018 potrdil, da bo pokojninski sklad, povezan s sistemom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za poslance, „izčrpal svoj kapital znatno pred koncem pokojninskih obveznosti in mogoče že do leta 2024“; zato poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj ob popolnem spoštovanju statuta poslancev nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev takoj po volitvah leta 2019;

113.

je seznanjen, da je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2017 znašal 305,4 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2017 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 137 milijonov EUR oziroma 442,4 milijona EUR; na osnovi tega ugotavlja, da to premoženje zadostuje za kritje komaj 30 % obveznosti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja;

114.

opozarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, vendar presegajo trenutno razpoložljiva sredstva, in ugotavlja, da so izplačila iz prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2017 znašala 17,2 milijona EUR; ugotavlja, da je konec leta 2017 iz sklada prejemalo pokojnino 661 upokojencev in 99 vzdrževanih družinskih članov;

115.

poudarja, da se zato porajajo pomisleki o predčasnem izčrpanju sklada, saj že več let prodaja osnovna sredstva, da bi lahko izpolnil plačilne obveznosti do upokojencev, saj njegovi prihodki ne zadostujejo za kritje povečanih pokojnin; spominja, da je bilo izplačilo pokojnin in podobnih obveznosti izračunano na osnovi 6,5-odstotne letne donosnosti naložb, kar že od samega začetka ni bilo vzdržno;

116.

pozdravlja predloge generalnega sekretarja in dogovor, da bo leta 2020 situacijo znova preučil, da bi preveril, ali so ukrepi dovolj zmanjšali aktuarski primanjkljaj; pozdravlja dejstvo, da se je generalni sekretar posvetoval s pravno službo;

117.

ugotavlja, da je na predlog generalnega sekretarja 10. decembra 2018 predsedstvo sprejelo dve spremembi pravil o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, da bi podprlo povečanje upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotnega davka na pokojnine prihodnjih upokojencev; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bo predsedstvo nemudoma sprejelo vse pravno sprejemljive ukrepe, da bi izboljšalo vzdržnost sklada in preprečilo njegovo predčasno insolventnost; poziva ga tudi, naj zagotovi, da bo predsedstvo to odločitev sprejelo še pred iztekom tega mandata;

118.

poziva generalnega sekretarja, naj preuči pravno podlago prostovoljnega pokojninskega sklada in vse morebitne razsežnosti, zlasti to, ali je Evropski parlament kot garant pravno in finančno vzdržen, saj je prostovoljni pokojninski sklad luksemburški investicijski sklad, ne pa redni pokojninski sklad; poudarja, da bi morala to preiskavo opraviti neodvisna stran;

119.

poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita vse možne rešitve, da bi obveznosti Parlamenta ohranili na čim nižji ravni, saj gre za denar davkoplačevalcev; opominja, da je bil sklad leta 1990 ustanovljen zato, da bi poslanci imeli prostovoljno pokojninsko zavarovanje; opominja, da so bili poslanci pred sprejetjem statuta leta 2009 že upravičeni do pokojnine, enake pokojnini svojih kolegov v državnih parlamentih, z izjemo italijanskih, francoskih in luksemburških poslancev, ki pa so lahko prispevali v posebno pokojninsko shemo Evropskega parlamenta, ki je bila ustanovljena leta 1981 samo za potrebe omenjenih treh narodov; opominja tudi, da je bil prostovoljni pokojninski sklad že od nekdaj samo dodatno pokojninsko zavarovanje;

120.

poudarja, da se dve tretjini mesečnega prispevka poslancev v prostovoljni pokojninski sklad, ki sta leta 2006 znašali 2 236 EUR, že izplačujeta iz proračuna Parlamenta; opominja, da samo dve leti vplačevanja v sklad že omogočata izplačilo dosmrtne pokojnine, ko poslanec doseže upokojitveno starost; ugotavlja, da je najvišja pokojnina, ki je bila leta 2018 izplačana iz sklada, znašala 6 262 EUR, povprečna pokojnina pa 1 934 EUR; ugotavlja, da je trenutno (oktober 2018) 71 dejavnih poslancev članov prostovoljnega pokojninskega sklada; se sklicuje na etično in ekonomsko vest ter razsodnost upravnega odbora, predsedstva in poslancev, ki so včlanjeni v sklad, da bodo podprli vse ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja sklada;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC)

121.

ugotavlja, da je bil glavni kazalnik GD ITEC v letu 2017 odzivnost na zahteve uporabnikov in partnerjev na vseh področjih dejavnosti na pravočasen in učinkovit način; ugotavlja, da so splošni rezultati v zvezi s priročnostjo podpore, recepcijo IT in telefonsko podporo zadovoljivi, vendar je treba narediti še več za varne storitve na daljavo, ki so za uporabnike po pomembnosti na drugem mestu; poudarja, da odzivnost ne pomeni pravočasnega reševanja težav; poudarja, da bi morale biti težave s sistemi IT, kot je at4am, obravnavane prednostno, če še niso;

122.

poudarja, da je osrednja strateška naloga Parlamenta v svetu odprte komunikacije izboljšati varnost informacijske in komunikacijske tehnologije, ne da bi bilo zato s samovoljnimi pravili in zahtevami moteno parlamentarno delo poslancev, uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; poudarja, da morajo biti varnostni ukrepi prilagojeni vsem operacijskim sistemom – tako sistemu iOS kot sistemu Windows – in ne smejo v nobenem ovirati dela; poudarja, da mora GD ITEC upoštevati, da raba sistema iOS narašča in da je treba vse storitve na daljavo za naprave s sistemom Windows nemudoma prilagoditi sistemu iOS; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev oddelka za varnost informacijske in komunikacijske tehnologije januarja 2017; obžaluje, da ni dovolj vrhunskih strokovnjakov za kibernetsko varnost, ki bi se želeli zaposliti v upravi Parlamenta, zlasti zaradi konkurenčnosti trga;

123.

pozdravlja dva nova projekta, ki sta se začela izvajati leta 2017 – „Od tablice do hibrida“ in „Vključevanje inovacij“ – saj bosta izboljšala inovativno in digitalno delovno okolje Parlamenta; poziva k čimprejšnjemu načrtovanju in izvedbi usposabljanja o varnosti IT za poslance, akreditirane parlamentarne pomočnike in uslužbence, s poudarkom na njihovih posebnih potrebah;

124.

poziva vse zadevne generalne direktorate, naj sodelujejo in uvedejo poslovanje brez papirja z uporabo vseh digitalnih storitev, kot sta e-podpis in dvostopenjsko preverjanje pristnosti; poudarja, da je mogoče z e-obrazci prihraniti čas in vire samo, če jih ni treba natisniti, podpisati in poslati drugi službi ali celo v drugo državo, kot je potrebno storiti z zahtevki za povračilo stroškov službenih potovanj;

125.

opozarja na stroške, emisije ter zdravstvene in varnostne probleme, ki jih povzročajo zaboji za prevoz opreme v Strasbourg, in predlaga njihovo takojšnjo odpravo, saj so na voljo računalniške storitve, kot je tiskanje na zahtevo, sistemski pristopi, kot so pisarne brez papirja, ter naprave, kot so tablični in prenosni računalniki;

126.

opozarja na ugotovitev predsedstva, da je nujen celovit pristop k varnostnim vprašanjem, da bi pri odzivanju na izredne razmere zagotovili optimalno koordinacijo vseh ustreznih služb, zaradi česar je tesno sodelovanje med GD ITEC ter generalnim direktoratom za varnost in zaščito (GD SAFE) izjemnega pomena; spodbuja generalna direktorata, naj načrtujeta skupne srednje- in dolgoročne dejavnosti;

127.

poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z GD ITEC pripravi ukrepe za obvladovanje tveganja, da se zagotovi nemoten potek parlamentarnega dela v primeru poškodb sistema ali izpadov; poudarja pomen seznama prednostnih storitev, ki določa vrstni red, po katerem je treba čim hitreje obnoviti storitve, da bi v primeru kibernetskega napada nekatere osnovne funkcije še delovale; poziva predsedstvo, naj pripravi načrt za izredne razmere za primer dolgotrajnega izpada sistema; priporoča, naj podatkovni centri razpršijo lokacije svoje strežnikov, da bi izboljšali varnost in neprekinjenost informacijskih sistemov Parlamenta;

128.

znova poziva, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z GD SAFE s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki bodo želeli biti na seznamu za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

Generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE)

129.

pozdravlja precejšen napredek pri izboljšavah varnosti in zaščite v Parlamentu, dosežen leta 2017; je seznanjen, da je bil okrog poslopij v Strasbourgu in Bruslju vzpostavljen perimeter, da je bilo uvedeno varnostno preverjanje vseh uslužbencev zunanjih podjetij, ki delajo v Parlamentu, s strani belgijskih oblasti in da je bil v sodelovanju s Svetom in Komisijo začet medinstitucionalni projekt skupnega skladišča; pozdravlja pobudo za skupno skladišče, saj bo omogočila dodatno varnostno pregledovanje in preverjanje predmetov, preden bodo prišli v prostore Parlamenta;

130.

spominja, da je odprtost za javnost zaščitni znak Parlamenta in da je treba ohraniti primerno ravnotežje s potrebnimi varnostnimi izboljšavami;

131.

se zaveda, da so varnostne vaje, kot je bila evakuacija polkrožne dvorane v Strasbourgu v letu 2018, potrebne za ustrezno pripravljenost na izredne razmere; poudarja, da je treba k stvari pristopati na osnovi izkušenj, da bi se izognili potencialno nevarnim situacijam, na primer da bi morali poslanci, uslužbenci in akreditirani pomočniki med evakuacijo odpirati vrata z izkaznicami;

132.

poziva varnostnike GD SAFE, naj v primeru evakuacije temeljito preverijo celotno stavbo, za katero so odgovorni, in se prepričajo, da je bila izpraznjena, ter naj pomagajo osebam z motnjami sluha oziroma drugim invalidom; poudarja, da v zvezi z varnostjo in v izrednih razmerah poslancev ne bi smeli obravnavati prednostno in da ne bi smeli razlikovati med profili zaposlenih v Parlamentu;

133.

ugotavlja, da komunikacija v izrednih razmerah, kot so bile tiste v plenarni dvorani v Strasbourgu decembra 2018, ni dovolj dobra; sklepa, da je postopke mogoče in tudi treba izboljšati; poziva, da se obstoječa varnostna pravila v izrednih razmerah strogo spoštujejo, da bi preprečili negotovost, če bi znova prišlo do podobnih dogodkov;

134.

prosi za potrditev, da so bili vsi zaposleni na vodilnih položajih v GD SAFE varnostno preverjeni;

Zaščita žvižgačev

135.

se zaveda, da je prijavljanje nepravilnosti ključnega pomena za preprečevanje nezakonitega in neprimernega ravnanja; ugotavlja, da v letu 2017 v Parlamentu ni bilo nobene prijave nepravilnosti, v treh primerih v letu 2016 pa so bili žvižgači akreditirani parlamentarni pomočniki, ki so jih zadevni poslanci odpustili; meni, da Parlament morda ne zbuja zaupanja svojih zaposlenih nasploh, še posebej pa ne zagotavlja zadostne pravne zaščite akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, če bi želeli prijaviti nepravilnost; poziva generalnega sekretarja, naj to situacijo nemudoma uredi;

136.

opozarja na ranljivi položaj akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in praktikantov, ki jih zaposlujejo poslanci, kar zadeva interna pravila za zaščito žvižgačev; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je generalni sekretar priznal, da pravila o prijavljanju nepravilnosti sicer za akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo, vendar Parlament ne more zagotoviti varnosti njihove zaposlitve; poziva ga, naj za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki prijavijo nepravilnost, uvede primerljive ukrepe kot za tiste pomočnike, ki so žrtev nadlegovanja, na primer premestitev na drugo delovno mesto in izplačilo plače do izteka pogodbe o zaposlitvi; poziva ga tudi, naj se temu vprašanju nemudoma posveti in izpolni pravno obveznost Parlamenta iz kadrovskih predpisov, namreč da zaščiti žvižgače v vseh kategorijah osebja Unije;

137.

poudarja, da sta preglednost in svoboda obveščanja vključeni v listino temeljnih pravic, ki določa pravico do dostopa do dokumentov v posesti evropskih institucij, ter poziva k zunanji reviziji ravni preglednosti v Parlamentu z uporabo ključnih kazalnikov odprtosti vlade, da bi se dvignili standardi preglednosti, ki so že sedaj visoki; opozarja, da je skrajni čas za reformo Uredbe (ES) št. 1049/2001; poziva upravo Evropskega parlamenta, naj redno objavlja rezultate glasovanj v odborih in na plenarnih zasedanjih, in sicer v odprtokodnem in strojno berljivem formatu;

Okolju prijazen Parlament

138.

pozdravlja pozitivni prispevek Parlamenta k trajnostnemu razvoju, tako v njegovi politični vlogi kot vlogi v zakonodajnih postopkih; se zaveda lastnega okoljskega vpliva, ki ga institucija spremlja in nenehno izboljšuje s potrdili sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ter okoljsko politiko;

139.

v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za izravnavo emisij, katerim se ni moč izogniti; poziva Parlament, naj oblikuje dodatne politike za izravnavo emisij ogljika;

140.

izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; ugotavlja, da je bilo 40,71 % vseh pogodb v letu 2017 označenih kot okolju prijaznih, 10,96 % kot delno okolju prijaznih, 48,33 % pa jih ni imelo okoljskih razsežnosti; spodbuja Parlament, naj še poveča delež obveznosti za zelena javna naročila;

141.

pozdravlja pilotni projekt električnih skirojev za službene poti med poslopji institucij Unije, pa tudi za pot med domom in službo; ugotavlja pa, da je delovanje teh vozil slabše od pričakovanj; spodbuja Parlament, naj poskrbi, da bo izvajalec izboljšal zmogljivost teh vozil, zlasti akumulatorja;

142.

v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij in izravnavo tistih, katerim se ni moč izogniti, da bi postal povsem ogljično nevtralna institucija; poziva Parlament, naj postane zgled in naj za svoje prostore oblikuje dodatne politike za izravnavo emisij CO2;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

143.

opominja, da finančna uredba in pravila za njeno izvajanje (5) določajo, katere podatke o dodelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15 000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

144.

ugotavlja, da je bilo v letu 2017 od skupaj 224 javnih naročil 79 naročil v vrednosti 517 milijonov EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 145 naročil v skupni vrednosti 70 milijonov EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da se je obseg javnih naročil, oddanih v postopku s pogajanji, v smislu deleža celotne vrednosti vseh dodeljenih naročil nekoliko zmanjšal s 14 % v letu 2016 na 12 % v letu 2017, v smislu absolutne vrednosti pa povečal skoraj za 10 % (70,5 milijona EUR v letu 2017 v primerjavi s 64,28 milijona EUR v letu 2016);

145.

je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2017 in 2016, vključno z gradbenimi deli:

Vrsta naročila	2017		2016
Vrsta naročila	Število	Delež (%)	Število	Delež (%)
storitve	177	79	170	77
material	36	16	36	16
dela	11	5	13	6
zgradbe	0	0	1	1
Skupaj	224	100	220	100

Vrsta naročila	2017		2016
Vrsta naročila	Vrednost (v EUR)	Delež (%)	Vrednost (v EUR)	Delež (%)
storitve	446 313 270	76	246 512 789	49
material	133 863 942	23	155 805 940	31
dela	6 892 972	1	97 640 851	19
zgradbe	0	0	1 583 213	1
Skupaj	587 070 184	100	501 542 793	100
(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2017, str. 6)

146.

je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2017 in 2016, v številu in vrednosti:

Vrsta postopka	2017		2016
Vrsta postopka	Število	Delež (%)	Število	Delež (%)
odprti postopek	78	35	71	32
omejeni postopek	1	1	7	3
postopek s pogajanji	145	64	141 (6)	64
konkurenčni postopek	—	—	—	—
izredni postopek	—	—	1	1
Skupaj	224	100	220	100

Vrsta postopka	2017		2016
Vrsta postopka	Vrednost (v EUR)	Delež (%)	Vrednost (v EUR)	Delež (%)
odprti postopek	488 368 460	83	408 040 332	81,6
omejeni postopek	28 200 000	5	29 190 756	13
postopek s pogajanji	70 501 724	12	64 284 705 (7)	—
konkurenčni postopek	—	—	—	—
izredni postopek	—	—	27 000	—
Skupaj	587 070 184	100	501 542 793	100
To zajema v letu 2016 podeljene koncesije brez pravnega okvira.

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

147.

ugotavlja, da so bila v letu 2017 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2017

2016

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

(%)

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

(%)

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Evropska ljudska stranka (EPP)

17 790

8 150

19 330

108,66

6 610

17 440

8 907

18 303

105,19

8 005

Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

15 610

5 469

15 268

97,81

5 812

15 327

5 802

15 713

102,51

5 417

Evropski konservativci in reformisti (ECR)

6 200

2 810

6 051

97,60

2 959

6 125

2 518

5 835

95,25

2 809

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)

5 711

1 694

5 596

1 809

5 759

2 366

6 448

111,98

1 676

Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA)

4 333

1 826

4 583

105,76

1 578

4 180

1 557

3 921

93,82

1 815

Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL)

4 421

1 407

4 571

103,39

1 257

4 340

1 729

4 662

107,43

1 407

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD)

3 654

1 917

3 523

96,41

1 827

3 820

1 873

2 945

77,10

1 910

Evropa narodov in svobode (ENF)

2 719

846

2 474

1 091

3 273

765

827

25,27

846

Samostojni poslanci

929

257

494

53,18

318

772

216

616

79,90

257

Skupaj

61 367

24 394

61 890

100,85

23 261

60 996

25 733

59 059

96,82

24 142

(*)	Vsi zneski so v tisoč EUR.

148.

pozdravlja dejstvo, da je neodvisni zunanji revizor za politične skupine izdal samo mnenja brez pridržkov; poudarja, da je to napredek glede na postopek podelitve razrešnice Parlamentu za proračunsko leto 2016, saj je takrat za eno politično skupino dal mnenje s pridržkom;

149.

poziva k strožjemu nadzoru in odločni prepovedi tega, da zasebna podjetja financirajo in sponzorirajo evropske politične stranke;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

150.

ugotavlja, da je bil leta 2016 ustanovljen organ za evropske politične stranke in fundacije, ki ocenjuje vloge za registracijo, registrira nove stranke in fundacije Unije, spremlja njihovo financiranje in sprejema sankcije v primeru nespoštovanja obveznosti; je seznanjen, da je postal povsem operativen v letu 2017;

151.

ugotavlja, da je temu organu v letu 2017 primanjkovalo virov, zlasti človeških, za izvajanje nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen; ugotavlja, da so se Komisija, Svet in Parlament strinjali, da se za ta organ v proračunu za leto 2019 predvidijo dodatna sredstva; poudarja, da bi bilo treba že od samega začetka predvideti zadostne človeške vire, saj je delo tega organa zelo pomembno;

152.

je zaskrbljen, ker je moralo predsedstvo v sedmih primerih zaradi finančne in upravne nestabilnosti, suma resnih nepravilnosti oziroma potekajočega postopka v zvezi z nespoštovanjem načel, na katerih temelji Unija, uvesti ukrepe za omilitev tveganja, da bi zaščitilo finančne interese Unije;

153.

ugotavlja, da so bila v letu 2017 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole (8):

Stranka	Kratica	Lastna sredstva	Nepovratna sredstva Parlamenta	Prihodki skupaj (9)	Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)	Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba
Evropska ljudska stranka	EPP	1 548 409	8 018 034	12 118 607	85	—
Stranka evropskih socialistov	PES	1 335 161	6 901 688	8 518 219	85	– 84 178
Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo	ALDE	693 618	2 449 108	3 586 785	85	159 481
Evropska stranka zelenih	EGP	1 006 971	1 865 999	3 064 646	73	150 000
Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov	AECR	316 291	1 439 310	1 755 601	85	– 565 789
Stranka evropske levice	EL	297 363	1 342 594	1 705 284	85	1 374
Evropska demokratska stranka	PDE	106 162	532 072	638 234	85	1
EUDemokrati	EUD	—	—	—	—	—
Evropska svobodna zveza	EFA	153 856	779 408	1 045 014	85	808
Evropsko krščansko politično gibanje	ECPM	107 018	499 993	627 808	84	2 143
Evropska zveza za svobodo	EAF	—	—	—	—	—
Evropska zveza narodnih gibanj	AEMN	74 076	342 788	445 568	85	6 344
Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije	MENL	127 900	525 296	775 467	85	– 20 184
Zveza za mir in svobodo	APF	29 775	27 055	56 830	85	22 471
Koalicija za življenje in družino	CLF	—	—	—	—	—
Skupaj		5 796 602	24 723 344	34 338 065		– 327 530

154.

ugotavlja, da so bila v letu 2017 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole (10):

Fundacija	Kratica	Pridružena stranki	Lastna sredstva	Končna nepovratna sredstva EP	Prihodki skupaj	Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)
Center za evropske študije Wilfried Martens	WMCES	EPP	1 020 598	5 042 165	6 062 764	85
Fundacija za evropske progresivne študije	FEPS	PES	915 754	4 221 134	5 136 888	85
Evropski liberalni forum	ELF	ALDE	254 994	1 164 869	1 419 863	85
Zelena evropska fundacija	GEF	EGP	201 899	1 090 052	1 291 951	85
Transform Europe	TE	EL	229 957	929 481	1 159 438	85
Inštitut evropskih demokratov	IED	PDE	50 768	264 390	315 158	85
Center Maurits Coppieters	CMC	EFA	90 867	365 038	455 905	85
Nova smer – fundacija za evropske reforme	ND	AECR	278 837	1 412 218	1 691 055	85
Evropska fundacija za svobodo	EFF	EAF	—	—	—	—
Evropska krščanska politična fundacija	SALLUX	ECPM	69 056	310 164	379 220	83
Evropske identitete in tradicije	ITE	AEMN	43 963	212 402	256 365	85
Fundacija za Evropo narodov in svobode	FENL	MENL	77 400	447 972	525 372	85
Europa Terra Nostra	ETN	APF	37 791	41 428	79 219	85
Fundacija Pegasus	FP	CLF	—	—	—	—
Skupaj			3 271 884	15 501 313	18 773 197

155.

izraža zaskrbljenost, ker združenja prejemajo subvencije Evropskega parlamenta in ker Združenja nekdanjih poslancev Evropskega parlamenta (EPA) poslancem ponuja popuste v nekaterih trgovinah, čeprav je bilo ustanovljeno za „družabne in informacijske dejavnosti“; poziva generalnega sekretarja, naj da na voljo njihove računovodske izkaze in poročila o dejavnostih;

(1) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(3) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.

(4) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6) To zajema v letu 2016 podeljene koncesije brez pravnega okvira.

(7) (Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2017, str. 8)

(8) Vsi zneski so v tisoč EUR.

(9) Skupni prihodki vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.

(10) Vsi zneski so v tisoč EUR.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/25

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1408

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek II – Evropski svet in Svet

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0320/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0096/2019),

odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/26

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1409

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek II – Evropski svet in Svet

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek II – Evropski svet in Svet,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0096/2019),

A.	ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.	ker odprto in pregledno upravljanje Unije ter zaščita njenih finančnih interesov zahtevata odprt in pregleden postopek razrešnice, pri čemer je vsaka institucija Unije odgovorna za proračun, ki ga izvršuje;

C.	ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije demokratično odgovorna državljanom Unije, saj prejemata sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

D.	ker je vloga Parlamenta v postopku razrešnice za izvrševanje proračuna opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in finančni uredbi;

je seznanjen, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2017 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega sveta in Sveta;

ugotavlja, da je celotni proračun Evropskega sveta in Sveta v letu 2017 znašal 561 576 000 EUR (v primerjavi s 545 054 000 EUR v letu 2016) in da je bila skupna stopnja izvrševanja 93,8 % (v primerjavi s 93,5 % v letu 2016);

pozdravlja prizadevanja za nadaljnje izboljšave finančnega poslovodenja in smotrnosti, na primer uskladitev proračunskega načrtovanja na osrednji ravni z vključitvijo večletnega načrtovanja dejavnosti in proračuna; ugotavlja, da so načrti odhodkov in predlog proračuna utemeljeni na dejavnostih (projektih, programih in ponavljajočih se dejavnostih);

je seznanjen, da se je proračun Evropskega sveta in Sveta za leto 2017 glede na preteklo leto povečal za 16,5 milijona EUR (3 %), v letu 2016 pa le za 0,6 %;

znova izraža zaskrbljenost zaradi zelo visokega zneska proračunskih sredstev, prenesenih iz leta 2017 v leto 2018, zlasti sredstev za pohištvo, tehnično opremo, prevoz in računalniške sisteme; opozarja Svet, da so prenosi izjeme od načela enoletnosti in da bi morali odražati dejanske potrebe;

znova poudarja, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, da bi s tem zagotovili večjo preglednost njunega finančnega poslovodenja in večjo odgovornost obeh institucij;

pozdravlja dejstvo, da je bilo v obdobju 2013–2017 doseženo 5-odstotno zmanjšanje števila uslužbencev v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (1); je seznanjen s prizadevanji za poenostavitev organizacije s preoblikovanjem kadrovskega načrta, ki je del stalne upravne modernizacije;

ugotavlja, da je Svet zaposloval 1 629 žensk in 1 141 moških; ugotavlja pa tudi, da so ženske zasedale samo 29 % položajev v višjem vodstvu; poziva Svet, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi uravnotežil zastopanost spolov na vodstvenih položajih;

ugotavlja, da Svet na svojem spletnem mestu objavlja pregled človeških virov, razčlenjen po spolu in narodnosti; znova ga poziva, naj pripravi podrobnejši pregled, razčlenjen po vrsti pogodbe, razredu, spolu in narodnosti, pa tudi primerjavo teh podatkov z letom poprej;

10.

pozdravlja informacije o poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uradnikov generalnega sekretariata Sveta, katerih funkcije so leta 2017 prenehale;

11.

pozdravlja informacije o nepremičninski strategiji Sveta v končnih računovodskih izkazih za leto 2017; ugotavlja, da sta belgijska država in generalni sekretariat Sveta julija 2017 dokončala pogajanja o končni ceni stavbe Evropa in se strinjala z zneskom 312 143 710,53 EUR, pa tudi o nakupu dodatnih štirih parcel okrog stavb Sveta za 4 672 944 EUR; ugotavlja, da naj bi bil dokončni sporazum podpisan leta 2018; ugotavlja, da so bili vsi zneski za poplačilo stroškov stavbe Evropa izplačani ali obračunani v letu 2017;

12.

pozdravlja prehod na novo različico sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in standard ISO 14001 ter objavo okoljske izjave za leto 2017, v kateri je opredeljen sistem Sveta za okoljsko ravnanje; pozdravlja ukrepe Sveta za boljše ravnanje z odpadki, povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa ter ga spodbuja, naj nadaljuje prizadevanja v tej smeri;

13.

ugotavlja, da je Svet na svojem spletnem mestu objavil notranja pravila za prijavljanje hudih nepravilnosti, skupaj s priročnikom za etiko in ravnanje svojih uslužbencev; poziva Svet, naj zaposlene ozavešča o teh pravilih in poskrbi, da bodo vsi ustrezno obveščeni o svojih pravicah;

14.

ugotavlja, da je Svet 6. decembra 2017 sicer dobil mandat za začetek pogajanj s Parlamentom in Komisijo o sodelovanju pri registru za preglednost, vendar se temu registru še ni pridružil; poziva ga, naj ta pogajanja nadaljuje ter s predstavniki Parlamenta in Komisije doseže zadovoljiv izid, da bo lahko končno začel sodelovati pri registru;

Prihodnje sodelovanje med Svetom in Parlamentom

15.

obžaluje, da Svet spet ni odgovoril na pisna vprašanja Parlamenta in da se njegov generalni sekretar ni udeležil predstavitve, ki je potekala 27. novembra 2018 v okviru letnega postopka razrešnice, kar je ponoven dokaz o popolni nepripravljenosti Sveta na sodelovanje; poudarja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi tega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let; opozarja, da je Parlament edina institucija, ki jo neposredno volijo državljani Unije, in da je njegova vloga v postopku podelitve razrešnice neposredno povezana s pravico državljanov do obveščenosti o porabi javnega denarja;

16.

poudarja, da je Parlament v skladu z ustanovnima pogodbama edini organ Unije za podelitev razrešnice in da je treba ob polnem priznanju vloge Sveta kot institucije, ki daje priporočila v postopku podelitve razrešnice, ohraniti razliko med vlogama Parlamenta in Sveta, da bi spoštovali institucionalni okvir, ki je določen v pogodbah in finančni uredbi;

17.

opozarja na ponavljajoče se težave v postopku podelitve razrešnice, ki se pojavljajo zaradi nesodelovanja Sveta, in opominja, da Parlament generalnemu sekretarju Sveta ni podelil razrešnice za proračunska leta od 2009 do 2016;

18.

ugotavlja, da je Parlament 9. novembra 2018 predložil predlog o postopku sodelovanja med institucijama; ugotavlja, da se je Svet na predlog Parlamenta o postopku razrešnice za Svet 2. maja 2018 odzval s spremenjenim predlogom, parlamentarni Odbor za proračunski nadzor pa je odgovor na spremenjeni predlog Sveta posredoval 21. julija 2018; poziva Svet, naj se na zadnji predlog Odbora za proračunski nadzor odzove hitro, da bo mogoče čim prej uporabiti novo ureditev za postopek razrešnice;

19.

pozdravlja dejstvo, da se zdi Svetu postopek razrešnice potrebno obravnavati in da je pripravljen skupaj s Parlamentom poiskati sporazumno rešitev za sodelovanje v tej zadevi;

20.

znova opozarja, da v skladu s členom 335 PDEU „v zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije“, kar pomeni, da so ob upoštevanju člena 55 finančne uredbe institucije vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojega proračuna;

21.

poudarja pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, namreč da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;

22.

poziva Svet, naj pospeši svoj postopek za priporočila v zvezi z razrešnicami, da bi bilo mogoče razrešnice podeliti že v letu n+1; Svet poziva tudi, naj izpolni svojo posebno vlogo in priporočila v zvezi z razrešnicami da tudi drugim institucijam Unije.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/29

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1410

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545),

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2017 (COM(2018) 457),

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij (3), in posebnih poročil Računskega sodišča,

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05824/2019 – C8-0053/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017 (7);

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(4) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/31

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1411

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija,

—	ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker ima proračun Unije pomembno vlogo pri doseganju ciljev politike Unije, čeprav predstavlja le 1 % njenega bruto nacionalnega dohodka;

B.	ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politike;

Izvrševanje proračuna za leto 2017 in doseženi rezultati

ugotavlja, da je bil proračun Unije za leto 2017 v četrtem letu izvajanja sedanjega večletnega finančnega okvira in da je skupaj s šestimi spremembami proračuna znašal 159,8 milijarde EUR ter da so bila za različna področja dodeljena sredstva, kot sledi:

(a)	75,4 milijarde EUR za pametno in vključujočo rast;

(b)	58,6 milijarde EUR za podporo evropskemu kmetijskemu sektorju;

(c)	4,3 milijarde EUR za okrepitev zunanjih meja Unije ter spopadanje z begunsko krizo in nedovoljenimi migracijami;

(d)	10,7 milijarde EUR za dejavnosti zunaj Unije;

(e)	9,4 milijarde EUR za upravljanje institucij Unije;

poudarja, da proračun Unije podpira izvajanje politik Unije ter doseganje njihovih prednostnih nalog in ciljev, tako da dopolnjuje vire držav članic, predvidenih za enak namen; v zvezi s tem ugotavlja, da so bili doseženi naslednji rezultati:

(a)	leta 2017 je program Obzorje 2020 zagotovil 8,5 milijarde EUR sredstev, s katerimi so se nadalje mobilizirale dodatne neposredne naložbe, tako da je bilo skupaj zagotovljene 10,6 milijarde EUR in financiranih 5 000 projektov;

(b)	do konca leta 2017 je program COSME zagotovil financiranje za več kot 275 000 malih in srednjih podjetij (MSP) (od tega jih je bilo 50 % zagonskih) v 25 državah, ki bi zaradi visokega profila tveganja sicer težko pridobila zasebno financiranje;

(c)

v zvezi z dosežki programov, o katerih so do konca leta 2016 poročale države članice, je bilo z izvedenimi projekti v okviru Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) doseženo naslednje:

—	podpora 84 579 podjetjem, od katerih jih je več kot 36 000 podprtih s finančnimi instrumenti,

—	10 300 ustvarjenih delovnih mest in 636 novozaposlenih raziskovalcev,

—	41 800 gospodinjstev z boljšo klasifikacijo porabe energije in zmanjšanje porabe primarne energije v javnih stavbah za 14,9 milijona kWh/leto,

—	2,7 milijona osebam so bile zagotovljene boljše zdravstvene storitve; 156 000 dodatnim ljudem je bila zagotovljena boljša oskrba z vodo in 73 000 boljše čiščenje odpadnih voda,

—	širokopasovni dostop enemu milijonu dodatnih gospodinjstev;

(d)	do konca leta 2016 so programi za razvoj podeželja prispevali k prestrukturiranju in posodobitvi skoraj 45 000 kmetijskih gospodarstev;

(e)

s pomočjo Sklada za azil, migracije in vključevanje je bilo leta 2017 v sprejemnih centrih ustvarjenih več kot 7 000 dodatnih mest; tudi število mest, prilagojenih za mladoletnike brez spremstva, ki so posebno ranljiva skupina migrantov, se je z le 183 mest leta 2014 povečalo na 17 070 mest leta 2017; do konca leta 2017 je 1 432 612 državljanov tretjih držav prejelo pomoč za vključevanje;

(f)	Unija je zagotovila več kot 2,2 milijarde EUR v obliki humanitarne pomoči v 80 različnih državah; poleg tega je Unija s humanitarnim financiranjem podprla izobraževanje več kot 4,7 milijona otrok, ki živijo v izrednih razmerah v več kot 50 državah;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče (tako kot že od leta 2007) dalo pozitivno mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov Evropske unije za leto 2017 in da je ugotovilo, da so prihodki za leto 2017, povezani s temi računovodskimi izkazi, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

ugotavlja, da je Računsko sodišče za leto 2017 drugo leto zapored izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, kar po navedbah Računskega sodišča kaže, da na znatni del odhodkov za leto 2017, ki jih je revidiralo, napake bistveno ne vplivajo in da se je stopnja nepravilnosti v porabi Unije še zmanjšala;

pozdravlja pozitiven trend stalnega zniževanja najverjetnejše stopnje napake pri plačilih, ki ga Računsko sodišče ugotavlja v zadnjih letih, pri čemer je bila ta najnižja doslej leta 2017, ko je znašala 2,4 %, kar je žal še vedno nad pragom 2 %, a pomeni skoraj dvotretjinsko znižanje najverjetnejše stopnje napake, ki jo je Računsko sodišče ocenilo za finančno leto 2007 in je znašala 6,9 % za plačila; a hkrati ugotavlja, da napake še vedno vplivajo na plačila, saj sta nadzorni in kontrolni sistem le delno uspešna;

ugotavlja, da Računsko sodišče v primeru plačil na podlagi povračila stroškov (kadar Unija povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti) stopnjo napake ocenjuje na 3,7 % (leta 2016: 4,8 %), medtem ko je bila stopnja napake za plačila na podlagi pravic (ki temeljijo na izpolnjevanju nekaterih pogojev) pod pragom pomembnosti 2 %;

ugotavlja, da je Računsko sodišče revidiralo transakcije v skupni vrednosti 100,2 milijarde EUR, kar predstavlja manj kot dve tretjini celotnega proračuna za leto 2017, in da področje naravnih virov obsega največji delež v celotni revizijski populaciji (57 %), področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije pa je v nasprotju s prejšnjimi leti sorazmerno majhno (približno 8 %);

obžaluje, da Računsko sodišče ni preučilo stopnje napake pri porabi v razdelkih 3 („Varnost in državljanstvo“) in 4 („Evropa v svetu“); meni, da so številke v teh razdelkih sicer razmeroma nizke, a imajo poseben politični pomen; poudarja, da je revizija reprezentativnega vzorca iz teh dveh razdelkov bistvenega pomena za natančno in neodvisno oceno finančnih transakcij ter za boljši nadzor nad uporabo sredstev Unije v Evropskem parlamentu, in poziva Računsko sodišče, naj v svojih naslednjih letnih poročilih predloži podatke o stopnji napake za plačila v okviru teh razdelkov;

poudarja, da je Komisija sama ugotovila, da je bila izboljšana stopnja napake za leto 2017 v veliki meri posledica rezultatov s področja naravnih virov (1);

10.

poziva Računsko sodišče, naj v prihodnjih poročilih stopnjo napake za ribištvo predstavi ločeno od okolja, razvoja podeželja in zdravja, ne pa da jih združuje; ugotavlja, da če so ta področja združena, ni mogoče ugotoviti, kolikšna je bila stopnja napake za ribiško politiko; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče v letnem poročilu ni dovolj podrobno obravnavalo področja pomorskih zadev in ribištva, kar otežuje pravilno oceno finančnega poslovodenja na teh področjih; meni, da bi moralo letno poročilo Računskega sodišča zaradi večje preglednosti v prihodnje vsebovati posebno razčlenitev zneskov v zvezi z GD MARE;

11.

obžaluje, da Računsko sodišče za področje „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, kamor sodi promet, ne zagotavlja celovitih informacij o revizijah, opravljenih v zvezi s prometnim sektorjem, zlasti glede instrumenta za povezovanje Evrope (IPE);

Prihodki

12.

ugotavlja, da je imela Unija leta 2017 115,4 milijarde EUR lastnih virov in 17,2 milijarde EUR drugih prihodkov ter da je presežek, prenesen iz leta 2016, znašal 6,4 milijarde EUR;

13.

se z zadovoljstvom seznanja s sklepom Računskega sodišča, da napake leta 2017 niso pomembno vplivale na prihodke in da so bili sistemi, povezani s prihodki, ki jih je preučilo Računsko sodišče, na splošno učinkoviti, da pa so bile nekatere kontrole za tradicionalna lastna sredstva le delno učinkovite;

14.

se z zaskrbljenostjo seznanja s stališčem Računskega sodišča, da mora Komisija izboljšati ukrepe za zaščito prihodkov Unije, da bi obravnavali pomanjkljivosti v njenem obvladovanju tveganja podcenjenega uvoza v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi in v njenem preverjanju lastnih virov na podlagi DDV;

15.

izraža resno zaskrbljenost, da bi lahko te pomanjkljivosti vplivale na prispevke držav članic v proračun Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj:

(a)	izboljša spremljanje uvoznih tokov, tudi tako da za analiziranje nenavadnih vzorcev in razlogov zanje v večji meri uporablja razumne in zakonite tehnike podatkovnega rudarjenja, in nemudoma ukrepa, da bi zagotovila, da se zneski tradicionalnih lastnih sredstev dajo na voljo;

(b)	pregleda obstoječi okvir kontrol in bolje dokumentira njegovo uporabo pri preverjanju izračunov tehtane povprečne stopnje držav članic, ki jo te navedejo v poročilih o prihodkih iz DDV, ki jih Komisija uporabi za izračun harmoniziranih osnov za DDV;

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je GD za proračun že drugo leto zapored izrekel pridržek v zvezi z vrednostjo tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je zbralo Združeno kraljestvo, saj ta država proračunu Unije ni dala na voljo utajenih carinskih dajatev na uvoz tekstilnih izdelkov in obutve;

17.

pozdravlja postopek ugotavljanja kršitev, ki ga je Komisija začela 8. marca 2018 kot nadaljevanje zadeve v zvezi s carinsko goljufijo Združenega kraljestva, a – zlasti glede na odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, in vse večje težave, ki jih bo to povzročilo pri vseh postopkih pobiranja – obžaluje, da je za začetek tega postopka potrebovala več kot sedem let od takrat, ko je leta 2011 od Združenega kraljestva zahtevala, da določi profile tveganja za podcenjeni uvoz tekstilnih izdelkov in obutve s Kitajske; poudarja, da podobne mreže goljufij obstajajo tudi v drugih državah članicah, zaradi česar je bilo od leta 2015 utajenih vsaj 2,5 milijardam EUR carin; poziva Komisijo, naj take primere v prihodnje obravnava brez obotavljanja in nepotrebnih zamud; ponovno potrjuje, da morajo carinske službe v državah članicah nujno bolj sodelovati, da se prepreči, da bi proračun Unije in nacionalni proračuni ter standardi Unije za izdelke utrpeli škodo; od Komisije zahteva informacije o tem, kateri izdelki pridejo na notranji trg, ne da bi izpolnjevali standarde Unije za izdelke;

18.

obžaluje, da v pogostosti carinskih pregledov med različnimi državami članicami prihaja do razlik; poudarja, kako pomembno je uskladiti preglede na vseh vstopnih točkah v carinsko unijo, in poziva države članice, naj poskrbijo za usklajeno, enotno in učinkovito izvajanje sistema za nadzor meja, ki bi države članice odvračal od uporabe različnih praks in zmanjšal število obstoječih vrzeli v sistemih carinskih kontrol; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči različne prakse carinskih kontrol v Uniji in njihov vpliv na preusmerjanje trgovine, pri tem pa se osredotoči zlasti na carinsko prakso Unije na zunanjih mejah, prav tako pa naj oblikuje referenčne analize in zbere informacije o carinskih operacijah in postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

19.

opozarja, da je bilo leta 2017 izvedenega 99,3 % zneska, ki je bil na voljo za prevzem obveznosti (158,7 milijarde EUR), a hkrati poudarja, da pa so bila plačila izvršena le v vrednosti 124,7 milijarde EUR, kar je znatno manj, kot je bilo predvideno v proračunu, pa tudi manj kot v ustreznem letu večletnega programskega obdobja 2007–2013, kar je predvsem posledica tega, da so države članice za večletne programe za obdobje 2014–2020 v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) vložile manj zahtevkov, kot je bilo pričakovano, in tega, da sta bila večletni finančni okvir in sektorska zakonodaja pozno sprejeta; ugotavlja, da bi zaradi tega v prihodnje lahko prišlo do tveganj za izvrševanje proračuna, če bi bilo ob koncu programskega obdobja veliko zapadlih plačil; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi največjo možno podporo, da bi izboljšale svojo stopnjo črpanja;

20.

je zelo zaskrbljen, ker so se leta 2017 zaradi kombinacije visokih obveznosti in nizkih plačil neporavnane proračunske obveznosti povečale na rekordne 267,3 milijarde EUR (2016: 238,8 milijarde EUR) in ker napovedi Računskega sodišča kažejo, da se bo ta znesek do konca sedanjega večletnega finančnega okvira še povečal, kar lahko povzroči bistveno povečano tveganje, da raven odobrenih plačil ne bo zadostovala, pa tudi tveganje za napake zaradi pritiska za hitro črpanje ob pretnji morebitne izgube financiranja Unije; poudarja, da proračun Unije ne sme imeti primanjkljaja in da vse večji zaostanek pri plačilih dejansko predstavlja finančni dolg;

21.

poziva Komisijo, naj predloži temeljito analizo tega, zakaj imajo nekatere regije še vedno nizko stopnjo črpanja sredstev, in preuči specifične načine za reševanje strukturnih težav, ki so vzrok za te razlike; poziva Komisijo, naj poveča tehnično pomoč na kraju samem za izboljšanje absorpcijske sposobnosti v državah članicah, ki imajo v zvezi s tem težave;

22.

želi spomniti, da je Računsko sodišče poročalo, da vprašanje, ali bi bilo treba posebne instrumente šteti v okvir zgornjih mej za odobritve plačil, še ni bilo rešeno; meni, da bi to lahko pomenilo dodatno tveganje za to, da pride do zaostanka pri plačilih;

23.

poziva Komisijo, naj izboljša točnost napovedi plačil in na podlagi pridobljenih izkušenj iz prejšnjega programskega obdobja obravnava nakopičene zaostanke pri plačilih in prepreči, da bi negativno vplivali na naslednji večletni finančni okvir, poleg tega pa naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje zaostankov pri plačilih v večletnem finančnem okviru 2021–2027;

24.

poudarja, da je zelo zaskrbljen, ker se je skupna finančna izpostavljenost proračuna Unije povečala, velike dolgoročne obveznosti, jamstva in pravne obveznosti pa pomenijo, da bo v prihodnje potrebno skrbno upravljanje; zato poziva Komisijo, naj ob predložitvi zakonodajnih predlogov, ki zajemajo oblikovanje ali dodajanje obsežnih pogojnih obveznosti, doda pregled skupne vrednosti pogojnih obveznosti, ki se krijejo iz proračuna, ter analizo scenarijev stresnih testov in njihovega možnega vpliva na proračun;

25.

obžaluje, da Uniji ni uspelo obvladati finančne in družbenogospodarske krize iz leta 2008 (na primer v Grčiji, glede na nedavna opravičila Komisije, izražena tej državi članici) in begunske krize iz leta 2015 in se ustrezno odzvati nanju, kar je še poglobilo razhajanja v Uniji med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, povečalo neenakosti ter nezaupanje med državami članicami;

26.

ponavlja zahtevo, naj se v prihodnje proračune Unije doda posebna proračunska vrstica za turizem, da se v zvezi s sredstvi Unije, porabljenimi za ukrepe na tem področju, zagotovi preglednost;

DELJENO UPRAVLJANJE

27.

poudarja, da je bil po navedbah Računskega sodišča dosežen napredek pri zniževanju stopnje napake na področjih porabe za naravne vire (2,4 %) in ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (3 %), ki spadata pod deljeno upravljanje Komisije in držav članic;

28.

ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije revidiralo manj odhodkov kot v predhodnem letu, in sicer so ti obsegali plačila v vrednosti 8 milijard EUR;

29.

poudarja, da so podobno kot leta 2016 napake v zvezi z upravičenostjo (tj. neupravičeni stroški v zahtevkih za povračilo stroškov, neizpolnjevanje kmetijsko-okoljsko-podnebnih zavez in neupravičeni projekti, dejavnosti ali upravičenci) največ prispevale k ocenjeni stopnji napake za leto 2017;

30.

upošteva, da so zneski, ki jih prejemajo upravičenci v kmetijskem sektorju, glede na druge projekte Unije razmeroma majhni in da je zato upravna obremenitev pri dokazovanju, da je bil denar pravilno uporabljen, sorazmerno večja;

31.

opozarja na nedavno študijo Komisije, ki je pokazala, da je med letoma 2014 in 2017 velika večina organov za upravljanje skladov ESI uporabila poenostavljeno obračunavanje stroškov (64 % programov za razvoj podeželja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), 73 % operativnih programov v okviru ESRR/Kohezijskega sklada in 95 % operativnih programov v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS)); kar zadeva projekte, je bilo poenostavljeno obračunavanje stroškov uporabljeno pri 19 % projektov v okviru EKSRP, 65 % projektov v okviru ESS, 50 % projektov v okviru ESRR in 25 % projektov v okviru Kohezijskega sklada; meni, da bi lahko s pomočjo uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov zmanjšali napake v zvezi z upravičenostjo;

32.

poudarja, da je treba tudi v prihodnje poenostavljati zakonodajo Unije in zmanjševati upravno obremenitev kmetov in drugih upravičencev;

33.

je seznanjen s tem, da sta dostop do podatkov in dobro spremljanje zlasti okoljskih vidikov bistvenega pomena za prihodnost, saj so nekateri naravni viri, kot sta prst in biotska raznovrstnost, osnova za dolgoročno kmetijsko proizvodnjo;

34.

ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 ugotovilo zelo malo napak pri javnem naročanju, in sicer manj kot 1 % (2016: 18 %), a ugotavlja, da je lahko razlog za to sorazmerno nizka raven odhodkov, sprejetih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada, pri katerih se je pri javnem naročanju običajno pojavljalo več napak; poziva Komisijo in države članice, naj nadzora pravilnega izvajanja pravil o javnem naročanju ne zmanjšajo, temveč ga še naprej krepijo;

35.

meni, da je treba jasneje opredeliti postopke javnega naročanja in odnose s ponudniki v državah članicah, saj je mogoče, da so postopki zbiranja ponudb postali samo navidezni predpisani postopki, kar onemogoča pošteno konkurenco in morda omogoča goljufije; pozdravlja študijo Komisije o postopku z enim samim ponudnikom in poglobljeno analizo „Vrzeli in napake v podatkovni zbirki TED“, ki jo je naročil Odbor Parlamenta za proračunski nadzor; se z zaskrbljenostjo seznanja z zaključkom, da sta kakovost in zanesljivost podatkov TED zelo problematični ter da omejujeta analitično vrednost analize podatkov o javnih naročilih; poziva države članice, naj občutno izboljšajo način objavljanja informacij o javnih naročilih v podatkovni zbirki TED; poziva tudi k uvedbi mehanizma za redno spremljanje zbiranja ponudb v enem samem krogu;;

36.

v celoti podpira stališče Računskega sodišča, da njegov mandat ne vključuje poročanja o posameznih državah članicah, ampak predstavitev revizijskega mnenja o zakonitosti in pravilnosti izvrševanja proračuna Unije kot celote;

37.

kljub temu opozarja na pridržke, ki so jih med običajnim letnim postopkom podelitve razrešnice izrekle službe Komisije, in na to, da se posamezne države članice pri uporabi različnih skladov Unije različno odrežejo in da vedno obstajajo področja, na katerih so potrebne izboljšave; v zvezi s tem ugotavlja, da so za leto 2017 pridržke izrekli pri:

—	GD AGRI glede: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva,

—	GD MARE glede: Bolgarije, Češke, Italije, Nizozemske in Romunije,

—	GD REGIO glede: Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Latvije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švedske in Združenega kraljestva,

—	GD EMPL glede: Avstrije, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Romunije, Slovaške in Združenega kraljestva,

—	GD HOME glede: Finske, Nemčije, Grčije in Združenega kraljestva;

38.

v zvezi s tem ugotavlja, da službe Komisije leta 2017 sicer niso izrekle pridržkov za Irsko, Luksemburg, Malto, Ciper in Litvo, so jih pa leta 2016, in sicer za GD AGRI za: Irsko, Litvo, Malto in Ciper, za GD EMPL za: Ciper in za GD REGIO za: Irsko;

39.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri izvajanju 181 grških prednostnih projektov:

(a)	za 119 projektov z odhodki v višini 7,1 milijarde EUR je bilo sporočeno, da so bili zaključeni;

(b)	17 projektov z odhodki v višini 0,5 milijarde EUR naj bi bilo dokončanih do marca 2019 z nacionalnimi sredstvi (po ocenah naj bi bilo potrebne dodatne 0,53 milijarde EUR);

(c)	24 projektov (0,8 milijarde EUR) bo prenesenih v obdobje 2014–2020, v katerem bo po ocenah potrebne dodatne 1,1 milijarde EUR sredstev;

(d)	21 postavk z ocenjenim proračunom v višini 1,1 milijarde EUR je bilo storniranih;

meni, da je to, kako je Komisija podpirala Grčijo pri izvajanju in končanju projektov Unije, primer zgodbe o uspehu;

40.

z velikim obžalovanjem ugotavlja, da se je Komisija – kljub večkratnim opozorilom Evropskega parlamenta – na problem nasprotja interesov češkega predsednika vlade odzvala šele, ko je češka veja organizacije Transparency International junija 2018 vložila pritožbo zoper njega; je zelo zaskrbljen, ker je bilo v pravnem dokumentu Unije z dne 19. novembra 2018 poudarjeno, da položaj češkega predsednika vlade pomeni nasprotje interesov, saj je lahko vplival na odločitve o uporabi sredstev Unije, s katerimi so se okoristila podjetja, povezana z njim (2);

41.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v skladu z zahtevo iz resolucije Evropskega parlamenta iz decembra 2018 v celoti preuči nasprotje interesov češkega predsednika vlade, nemudoma odločno ukrepa na podlagi rezultatov svoje preiskave ter preuči tudi njegov položaj kot lastnika medijev in sprejme ustrezne sklepe na podlagi te zadeve;

42.

opozarja, da so službe Komisije nacionalni organ, pristojen za usklajevanje skladov Unije (ministrstvo za regionalni razvoj), pozvale, naj predloži potrebne informacije (3) v zvezi s financiranjem podjetij, ki so v lasti njegovega holdinga;

43.

pozdravlja, da je češko ministrstvo za regionalni razvoj zahtevane informacije zbralo pri različnih zadevnih organih upravljanja in jih posredovalo Komisiji; sprašuje Komisijo, katere ukrepe namerava sprejeti glede na njeno nedavno pravno oceno razmer;

44.

želi spomniti, da je Evropski parlament Komisijo lani pozval, naj pospeši postopek potrditve skladnosti, ki se je začel 8. januarja 2016, da bi pridobili podrobne in natančne informacije o nevarnosti nasprotja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Zgodbe o uspehu

45.

je seznanjen z napredkom pri izbiri projektov in s tem, da je bilo do januarja 2018 za podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada, ESS in pobude za zaposlovanje mladih izbranih 673 800 projektov v vrednosti 260 milijard EUR oz. 54 % vseh finančnih sredstev, ki so bila na voljo za obdobje 2014–2020; ugotavlja, da je stopnja izbire projektov ob koncu leta 2018 znašala 70 % vseh finančnih sredstev, ki so bila na voljo, in je bila podobna stopnji izbire v isti fazi v prejšnjem obdobju;

46.

pozdravlja, da je od 450 000 projektov, izbranih do konca leta 2016 za podporo MSP, 84 500 projektov že zaključenih, s čimer so prispevali k produktivnosti in konkurenčnosti podjetij;

47.

prav tako pozdravlja, da je bilo do konca leta 2017 približno 5 500 projektov izbranih na terenu, da bi podprli vzpostavitev povezanega enotnega trga digitalnih vsebin, kar ustreza 9,1 milijarde EUR celotne naložbe;

48.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo do konca leta 2016 na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ustvarjene več kot 2 000 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, emisije toplogrednih plinov pa so bile zmanjšane za skoraj 3 milijone ton ekvivalenta CO2; vendar poudarja, da je treba za dosego ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 storiti še več;

49.

ugotavlja, da je bilo do konca leta 2017 zaključenih 99 % akcijskih načrtov za predhodne pogojenosti, ki vplivajo na ESS, Kohezijski sklad in ESRR;

50.

kar zadeva strukturne sklade, zlasti pozdravlja revizijsko delo Računskega sodišča glede preventivnih ukrepov in finančnih popravkov, predhodnih pogojenosti, rezerve za smotrnost in črpanja;

51.

z zadovoljstvom ugotavlja, da realizacija in rezultati Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) potekajo v skladu z načrti in da instrument dopolnjuje prizadevanja držav članic za izkoreninjenje revščine in spodbujanje socialne vključenosti;

52.

ugotavlja, da je Računsko sodišče pregledalo 113 dokončanih projektov na področju porabe „ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ in ugotovilo, da je bil pri 65 % od njih uporabljen sistem za merjenje smotrnosti s kazalniki realizacije in rezultatov, vezanimi na cilje operativnega programa, kar je bolje kot prejšnja leta; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pri 30 % projektov ni bilo kazalnikov rezultatov ali ciljev, zaradi česar ni bilo mogoče oceniti konkretnega prispevka teh projektov k skupnim ciljem programa;

Kritična vprašanja, pri katerih so potrebne izboljšave

53.

obžaluje, da je Računsko sodišče v svojem vzorcu 217 transakcij za leto 2017 ugotovilo in količinsko opredelilo 36 napak, ki jih revizijski organi v državah članicah niso odkrili, ter da število in posledice teh napak kažejo, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri pravilnosti odhodkov, ki jih prijavljajo organi upravljanja; obžaluje tudi, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti pri metodah vzorčenja nekaterih revizijskih organov; poziva Komisijo, naj pri odkrivanju teh napak še tesneje sodeluje z organi upravljanja in revizijskimi organi posameznih držav članic in se posebej osredotoči na najpogostejše napake;

54.

obžaluje, da je Komisija, kot je ugotovilo Računsko sodišče, za leto 2017 za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije za programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020 predložila vsaj 13 različnih stopenj napake, zaradi česar je poročanje nejasno in zmedeno, podatke pa je težko ovrednotiti;

55.

ugotavlja, da so nacionalni revizijski organi GD REGIO stopnje napake za strukturne sklade poslali šele po odbitku popravkov, kar ne zagotavlja dejanske slike stanja projektov Unije na terenu in stopnje napake pri dejanskih plačilih za leto 2017;

56.

je zaskrbljen, ker je kljub znatnemu povišanju povprečne stopnje črpanja plačil s strani Komisije (s 3,7 % leta 2016 na 16,4 % leta 2017) stopnja črpanja sredstev še nižja kot v ustreznem letu prejšnjega večletnega finančnega okvira (ki je leta 2010 znašala 22,1 %);

57.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo septembra 2018 še vedno sedem nezaključenih akcijskih načrtov v zvezi s predhodnimi pogojenostmi ter da je bila sprejeta ena začasna ustavitev vmesnih plačil, v zvezi s sprejetjem še dveh drugih pa potekajo posvetovanja znotraj služb; obžaluje, da se je izkazalo, da izpolnjevanje predhodnih pogojenosti za organe upravljanja pomeni upravno obremenitev in da je to eden od razlogov za zamude pri črpanju; zlasti ceni ciljno usmerjeno podporo, ki je bila zagotovljena organom, pristojnim za programe, in višjo stopnjo izvedbe, ki je bila dosežena s pobudo Komisije za pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju, in ustanovitvijo delovne skupine za boljše izvajanje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti in težave v zvezi z izpolnjevanjem omogočitvenih pogojev, ki bodo nadomestili predhodne pogojenosti, v naslednjem programskem obdobju ustrezno obravnavne;

58.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja preglednosti pri porabi za finančne instrumente, saj je za finančne instrumente v sedanjem večletnem finančnem okviru na voljo štirikrat več denarja; ugotavlja, da je finančne instrumente do konca leta 2017 uporabljalo 24 držav članic in da so skupni prispevki iz programa, odobreni za finančne instrumente, obsegali skoraj 18,8 milijarde EUR (ob koncu leta 2016 so znašali 13,3 milijarde EUR), od tega jih je bilo 14,2 milijarde EUR iz skladov ESI; ugotavlja tudi, da je bilo skupno 5,5 milijarde EUR (približno 29 %) od teh zneskov prevzetih obveznosti plačanih za finančne instrumente (ob koncu leta 2016: 3,6 milijarde EUR), vključno s 4,4 milijarde EUR iz skladov ESI; vendar je zaskrbljen, da je bilo tri leta po začetku sedanjega večletnega finančnega okvira končnim prejemnikom plačane 1,9 milijarde EUR (le 10,1 %) (ob koncu leta 2016: 1,2 milijarde EUR), od tega 1,5 milijarde EUR (10,5 %) iz skladov ESI;

59.

se strinja z Računskim sodiščem, da je treba bolj podrobno poročati o finančnih instrumentih, in poziva Komisijo, naj znatno izboljša poročanje o rezultatih teh instrumentov za obdobji 2007–2013 in 2014–2020;

60.

poziva Komisijo, naj predloži točne in popolne informacije o finančnih instrumentih v okviru deljenega upravljanja po zaključku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, pri tem pa navede zneske, vrnjene v proračun Unije, in zneske, ki ostanejo v državah članicah;

61.

obžaluje, da v zvezi s finančnimi instrumenti revizorji niso mogli preveriti izbire in izvajanja naložb na ravni finančnega posrednika, kjer so nastale številne nepravilnosti, ki so pomenile 1 % ocenjene stopnje napake za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

62.

poudarja, da ocenjena stopnja napake za kohezijo – v nasprotju z letom 2016 – vključuje količinsko opredelitev izplačil v finančne instrumente za leto 2017; opozarja, da bi bilo treba – glede na to, da je bila upravičenost odhodkov za strukturne sklade za obdobje 2007–2013 podaljšana do konca marca 2017 – izplačila v finančne instrumente v prvih treh mesecih leta 2017 upoštevati pri izračunu stopnje napake; obžaluje pa, da Računsko sodišče stopnje napake za navedena izplačila v svojem letnem poročilu (razen v enem okvirčku) ni jasno navedlo; ga poziva, naj pri določanju najverjetnejše stopnje napake upošteva vse nepravilnosti, ki imajo finančne posledice, in jasno navede delež sredstev, ki jih to zadeva; Komisijo pa poziva, naj pripravi ustrezen zakonodajni predlog, da se v prihodnje ne bi več sprejemale enostranske odločitve v zvezi s podaljšanjem upravičenosti odhodkov v okviru strukturnih skladov z izvedbenimi akti;

63.

poziva Komisijo, naj predloži točne in popolne informacije o zaključku finančnih instrumentov za večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013, vključno s končnimi zneski, vrnjenimi v proračun Unije, in zneski, ki pripadajo državam članicam;

64.

poziva Komisijo, naj v primeru obsežnih infrastrukturnih projektov upošteva vsa ustrezna tveganja v zvezi z vplivi na okolje in naj financira le tiste z dokazano dejansko dodano vrednostjo za lokalno prebivalstvo ter za okolje, družbo in gospodarstvo; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije, pa tudi da je treba za projekte, ki se bodo financirali, opraviti natančne in neodvisne predhodne in naknadne ocene;

65.

ugotavlja, da so države članice po navedbah Komisije (razen za pobudo za zaposlovanje mladih) v zvezi z Evropskim socialnim skladom opravile le malo vrednotenj; poziva države članice, naj vrednotenja v zvezi z Evropskim socialnim skladom opravljajo sistematično, da bi omogočile oblikovanje politike na podlagi dokazov, Komisijo pa poziva, naj spodbuja to metodo;

66.

opozarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 5/2017 o brezposelnosti mladih ugotovilo, da je bilo pri izvajanju jamstva za mlade sicer doseženega nekaj napredka in da je bilo doseženih nekaj rezultatov, da pa niso bila izpolnjena prvotna pričakovanja, ki so se pojavila ob uvedbi tega jamstva; kljub temu poudarja, da sta pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade še vedno med najbolj inovativnimi in velikopoteznimi političnimi odzivi na brezposelnost mladih po gospodarski krizi, zato bi morala biti še naprej deležna finančne in politične podpore Unije ter državnih in regionalnih institucij;

67.

poudarja, da je samo s pozornim in preglednim spremljanjem dejavnosti na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov mogoče ugotoviti, ali se proračun pobude za zaposlovanje mladih dobro porablja, ali je bil dosežen njen končni cilj, da se brezposelnim mladim pomaga poiskati trajnostna zaposlitev, in ali so države članice, ki niso dosegle napredka, bolj ambiciozno obravnavane; zato vztraja, naj države članice nemudoma izboljšajo spremljanje, poročanje in kakovost podatkov ter zagotovijo, da se bodo zbirali zanesljivi in primerljivi podatki in številke o sedanjem izvajanju pobude za zaposlovanje mladih in da bodo dani na voljo pravočasno in pogosteje, kot to zahteva njihova obveznost letnega poročanja v skladu s členom 19(2) uredbe o Evropskem socialnem skladu; poziva Komisijo, naj na priporočilo Računskega sodišča pregleda svoje smernice za zbiranje podatkov, da bi zmanjšala tveganje precenjevanja rezultatov;

68.

vztraja, da mora vsak program pripravništva ali vajeništva zagotoviti plačano prakso, ki ne sme nikoli nadomestiti delovnega mesta in mora temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu ali vajeništvu v skladu z veljavnim regulativnim okvirom in/ali veljavnimi kolektivnimi sporazumi države, v kateri praksa ali vajeništvo poteka, in da bi moral slediti načelom iz priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (4);

Naravni viri

Nekaj zgodb o uspehu

69.

pozdravlja pozitiven razvoj stopnje napake na področju naravnih virov leta 2017 in je znašala 2,4 % (v primerjavi z 2,5 % leta 2016, 2,9 % leta 2015 in 3,6 % leta 2014) in to, da je Računsko sodišče za tri četrtine kmetijskega proračuna, ki se nanaša na neposredna plačila iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ocenilo, da ima stopnjo napake pod pragom pomembnosti 2 %;

70.

pozdravlja, da sta skupna stopnja napake, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče, in skupna stopnja napake za skupno kmetijsko politiko iz letnega poročila o dejavnostih GD AGRI za leto 2017 zelo podobni, kar kaže na učinkovitost načrtov popravljalnih ukrepov, ki so jih v preteklih letih izvedle države članice;

71.

poudarja, da so bili pozitivni dosežki na področju „neposredna plačila iz EKJS“ predvsem posledica kakovosti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) in identifikacijskega sistema za zemljišča, pa tudi tega, da so bili postopoma uvedeni geoprostorska vloga za pomoč in novi predhodni navzkrižni pregledi vlog kmetov, zaradi česar upravičenci porabijo manj časa za izpolnitev zahtevkov za pomoč, poleg tega pa se pričakuje, da bo to preprečilo nekatere napake in prihranilo čas pri obdelavi zahtevkov;

72.

ugotavlja, da pri neposrednih plačilih iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki predstavljajo približno tri četrtine odhodkov, ni pomembnih napak; opozarja, da neposredna plačila kmetom temeljijo na pravicah in da se zanje uporabljajo poenostavljena pravila v zvezi z upravičenostjo do zemljišč in učinkovit sistem predhodnih kontrol (IAKS), ki omogoča samodejne navzkrižne preglede med podatkovnimi zbirkami; je zaskrbljen, ker stopnja napake na drugih področjih porabe (razvoj podeželja, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo) ostaja konstantno visoka; ugotavlja tudi, da so projekti za razvoj podeželja sami po sebi zaradi njihovih širših ciljev veliko bolj kompleksni, odhodki na treh preostalih področjih se sofinancirajo oziroma izplačujejo prek kritja stroškov, neupravičeni upravičenci, dejavnosti, projekti in odhodki pa prispevajo k približno dvema tretjinama ocenjene stopnje napake v tem razdelku večletnega finančnega okvira;

73.

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, ki je pri 26 od 29 pregledanih projektov naložb na področju razvoja podeželja ugotovilo, da so bili ukrepi v skladu s prioritetami in prednostnimi področji, opredeljenimi v programih za razvoj podeželja, in da so države članice uporabile ustrezne izbirne postopke; pozdravlja tudi, da so upravičenci pregledane projekte večinoma izvedli po načrtih in da so države članice preverile upravičenost stroškov; zato je prepričan, da je treba razvoj podeželja še naprej celovito podpirati in da mora ostati pomemben in osrednji del v strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko;

74.

pozdravlja, da je generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017 navedel, da so se prihodki kmetov rahlo povečali, pri čemer je spomnil, da pa so se ti v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšali;

75.

poudarja, da se je popravna zmogljivost finančnih popravkov in izterjav leta 2017 povečala na 2,10 % (v primerjavi z 2,04 % leta 2016) ter da se je tvegani znesek za skupno kmetijsko politiko tako še dodatno zmanjšal;

Kritična vprašanja, pri katerih so potrebne izboljšave

76.

ugotavlja, da so se neposredna plačila na hektar zaradi vse večjih velikosti kmetij zmanjšala, prihodki na delavca pa so se povečali, in da po navedbah Komisije zelo majhne kmetije (z manj kot 5 ha) predstavljajo več kot polovico upravičencev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v skladu z letnim poročilom o dejavnostih GD AGRI velike kmetije, ki upravljajo več kot 250 ha, predstavljajo 1,1 % kmetij, upravljajo 27,8 % vseh kmetijskih zemljišč in prejemajo 22,1 % celotne neposredne pomoči. Te „velike kmetije“ večinoma razpolagajo z zemljiščem, velikim med 250 in 500 ha; poziva Komisijo, naj konča to prakso neopravičljive in neenake obravnave;

77.

ugotavlja, da so se neenakosti pri neposrednih plačilih v nekaterih državah članicah hitro povečale, zlasti na Slovaškem in Češkem, kjer 7 % upravičencev trenutno prejema več kot 70 % vseh neposrednih plačil, ter v Estoniji, Latviji, na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji in na Danskem, kjer je v zadnjih desetih letih vse večji delež upravičencev prejel več kot 100 000 EUR; poziva Komisijo in nacionalne organe, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo teh naraščajočih neenakosti in poročajo o teh ukrepih;

78.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo konstantno visoko stopnjo napake na področjih, ki ustrezajo četrtini proračuna za naravne vire, kar vključuje odhodke za tržne ukrepe v okviru EKJS, razvoj podeželja, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo; poleg tega ugotavlja, da so bili glavni viri napak neizpolnjevanje pogojev za upravičenost, predložitev netočnih informacij v zvezi s področji in neizpolnjevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti; poudarja, da bi morali organi upravljanja posameznih držav članic te napake bolje odkrivati, kadar so te napake odkrite pri naknadnih revizijah, pa bi bilo treba posodobiti vzorce za prihodnje revizije in preglede na kraju samem, da se zagotovi boljši nadzor;

79.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva oceniti učinkovitost ukrepov držav članic za obravnavanje temeljnih vzrokov za te napake in naj po potrebi objavi dodatne smernice ali jim nudi neposredno pomoč;

80.

poziva Komisijo, naj zagotovi dejansko poenostavitev postopka, tudi v zahtevani dokumentaciji za dostop do financiranja, ne da bi se pri tem zapostavila načela revidiranja in spremljanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni upravni podpori za male proizvajalce;

81.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so rezultati navzkrižne skladnosti v okviru pregledov na kraju samem, ki jih izvaja GD AGRI, zaskrbljujoči in zlasti da so bile v primeru 47 % celotnega števila pregledov na kraju samem posledično uvedene sankcije; poziva Komisijo, naj preveri izvajanje popravljalnih ukrepov, ki jih sprejmejo organi držav članic, kadar ugotovi, da je delo certifikacijskega organa le malo zanesljivo ali da sploh ni zanesljivo;

82.

priporoča, naj:

(a)	Računsko sodišče ločeno izda stopnje napak, ki zadevajo neposredna plačila, tržne operacije oziroma porabo za razvoj podeželja v okviru SKP, kot to v svojem letnem poročilu o dejavnostih počne generalni direktor GD AGRI;

(b)	Komisija oceni učinkovitost ukrepov držav članic za obravnavanje temeljnih vzrokov napak in po potrebi objavi dodatne smernice;

(c)	države članice v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov v razvoju podeželja;

(d)	Komisija v svojih predlogih za prihodnjo SKP prevzame stališče, da večje kmetije v obdobju krize nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo prihodkov kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so odpornejše;

(e)	GD AGRI opredeli nov ključni cilj uspešnosti, skupaj s kazalniki, namenjenimi blažitvi dohodkovnih neenakosti med kmeti;

(f)	Komisija opravi natančen pregled kakovosti preizkušanja transakcij, ki ga opravljajo certifikacijski organi;

(g)	financiranje SKP ostane vsaj na sedanji ravni in izpolni svoj namen, in sicer podpirati proizvajalce, da bodo lahko trajnostno živeli, pri tem pa zagotavljati cenovno dostopno preskrbo s hrano najvišje kakovosti za državljane Unije;

(h)	Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da se bodo sredstva SKP razdeljevala tehtano, tako da se bodo plačila na hektar zmanjševala glede na velikost kmetijskega gospodarstva ali kmetije;

83.

meni, da bi morala Komisija zahtevati, da akcijski načrti držav članic vsebujejo popravne ukrepe za odpravo najpogostejših vzrokov za napake;

84.

glede na to, da okoljski cilji „ekologizacije“ niso izpolnili pričakovanj in da so povzročili znatno povečanje upravnega bremena za kmete in javne uprave, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zelena struktura predloga nove SKP s tako imenovano ekoshemo dosegla boljše okoljske rezultate na podlagi nagrajevanja prizadevanj, ki presegajo okrepljeno pogojevanje iz novega predloga;

85.

želi spomniti zlasti, da se generalni direktor GD AGRI sklicuje na analizo, ki jo je opravil zunanji izvajalec in v kateri je bilo ugotovljeno, da: „so v splošnem ukrepi ekologizacije vodili le k manjšim spremembam v upravljavskih praksah kmetov, raze na nekaj specifičnih področjih. Namesto okoljskih prednostnih nalog je bila glavna skrb za države članice in kmete minimiziranje upravnega bremena izvajanja in preprečevanje kakršnih koli napak, saj bi lahko kontrole in izvrševanje vodili k zmanjšanju plačil SKP“;

86.

poziva Komisijo, naj zagotovi strukturne podatke za 20 največjih prejemnikov neposrednih plačil v državah članicah;

87.

je zaskrbljen, da zelo kritični posebni poročili Računskega sodišča 10/2017 in 21/2017 o mladih kmetih in ozelenitvi, iz katerih izhaja, da ni bil dosežen skoraj noben želen rezultat, nista imeli finančnih posledic; je zaskrbljen, da se financiranje teh področij politike nadaljuje, kot da se nič ni zgodilo;

88.

poudarja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 štiri leta po njegovem sprejetju 15. maja 2014 še vedno nezadovoljiva, saj je bilo do oktobra 2018 porabljenih samo 6,8 % od 5,7 milijarde EUR, dodeljenih v skupno upravljanje;

Varnost in državljanstvo

Nekaj zgodb o uspehu

89.

ugotavlja, da so se sredstva za obdobje 2014–2020, dodeljena za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), do konca leta 2017 povečala z 2 752 milijonov EUR na 5 391,5 milijona EUR ter da se je med letoma 2014 in 2017 število oseb iz ciljne skupine, ki jim je bila zagotovljena pomoč (v sprejemnih in azilnih sistemih), povečalo s 148 045 na 297 083, pri čemer se je med temi delež oseb, ki so izkoristile pravno pomoč, povečal z 18 395 (12,4 %) na 56 933 (19,1 %);

90.

poudarja, da naj bi glavna korist na ravni Unije izhajala iz transnacionalne razsežnosti ukrepov, kot je Evropska migracijska mreža, pa tudi iz delitve bremena, ki jo podpirata zlasti nujna pomoč in mehanizem premestitev;

91.

ugotavlja, da je bilo leta 2017 v postopku vračanja, ki ga je sofinanciral AMIF, 48 250 oseb v primerjavi s 5 904 osebami leta 2014 in da se je pri tistih, ki so se vrnili, delež neprostovoljnih vrnitev povečal s četrtine (25 %) leta 2014 na polovico (50 %) leta 2017, sporočeno število oseb, ki so se vrnile prostovoljno, pa je bilo 17 736 leta 2017; ugotavlja tudi, da ni ključnega kazalnika uspešnosti za merjenje ukrepov za zaščito migrantov – z urejenim statusom ali brez njega –, ki najbolj potrebujejo zaščito, žensk in otrok;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

92.

poudarja, da Računsko sodišče obžaluje, da v računovodskih izkazih nacionalnih programov AMIF in Sklada za notranjo varnost (ISF), ki jih je Komisija potrdila v letu 2017, ni bilo razlikovanja med predhodnim financiranjem (predujmi) držav članic končnim upravičencem in plačili, opravljenimi kot vračilo dejansko nastalih odhodkov, zaradi česar Komisija ne more pridobiti informacij o tem, koliko je bilo dejansko porabljeno;

93.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v letnih računovodskih izkazih za nacionalne programe v okviru teh dveh skladov razčlenijo zneske glede na njihovo vrsto, in sicer na izterjave, predhodno financiranje in dejansko nastale odhodke, ter naj od leta 2018 naprej v letnem poročilu o dejavnostih navede dejansko porabo po skladih;

94.

poudarja, da GD HOME za AMIF in ISF sporoča zgolj stopnjo napake, od katere so že bile odšteti finančni popravki, zaradi česar ni jasno, kateri popravki so bili izvedeni in kakšna je dejanska stopnja napak pri plačilih za leto 2017;

95.

je seznanjen z ugotovitvijo Sodišča, da bi lahko bila preveč zapletena birokracija eden od razlogov za večje zaostanke pri odobritvah za prevzem obveznosti, in priporoča Komisiji, naj poenostavi regulativne zahteve, uvedene za nacionalne organe, ki se ukvarjajo z upravljanjem AMIF in ISF, da bi omogočili hitrejšo uporabo razpoložljivih sredstev ter izboljšali preglednost in odgovornost odhodkov AMIF in ISF;

96.

poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo nedoslednosti pri načinu, kako so države članice obravnavale upravičenost davka na dodano vrednost, ki so ga prijavili javni organi, in poziva Komisijo, naj zagotovi smernice za države članice v zvezi z izvrševanjem AMIF/ISF, ki bodo določale, da kadar javni organi izvajajo ukrepe Unije, sofinanciranje Unije ne sme presegati skupnih upravičenih odhodkov brez DDV;

97.

priporoča, naj:

(a)	Komisija opredeli in uvede uravnoteženo in celovito migracijsko politiko na podlagi načel solidarnosti in partnerstva, namesto da to politiko obravnava kot vprašanje obvladovanja kriz;

(b)	GD HOME uvede ključni kazalnik uspešnosti v zvezi s položajem najranljivejših migrantov, zlasti otrok migrantov ter begunskih žensk in deklet, da bi preprečili zlorabe in trgovino z ljudmi ter se jim izognili;

(c)	GD HOME sistematično zagotavlja stopnje napak v zvezi s stopnjo napak pri plačilih in preostalo stopnjo napak;

(d)

Komisija zahteva, da države članice v svojih letnih računovodskih izkazih za nacionalne programe v okviru AMIF in ISF razčlenijo zneske, ki jih sporočajo, glede na njihovo vrsto, in sicer na izterjave, predhodno financiranje in dejansko nastale odhodke, ter da od leta 2018 naprej v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročajo o dejanski porabi po posameznih skladih;

98.

je resno zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju in reviziji EASO; meni, da je nesprejemljivo, da ju Komisija ni učinkovito spremljala in ni hitro posredovala, da bi rešila nastale razmere; poziva jo, naj stalno spremlja agencije, ki delujejo v okviru razdelka 3;

99.

je zaskrbljen, da je prisotno tveganje, da se denar Unije, predviden za razvoj, porablja v druge namene, na primer za boj proti nedovoljenim migracijam ali za vojaške ukrepe;

NEPOSREDNO UPRAVLJANJE

100.

poudarja, da je Sodišče za leto 2017 ugotovilo najvišjo ocenjeno stopnjo napake pri porabi na področju konkurenčnosti za rast in delovna mesta, in sicer 4,2 %; ugotavlja, da gre pri tem za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija ter je zanje tudi izključno in neposredno odgovorna; pričakuje, da bo sprejela nujen akcijski načrt za izboljšanje razmer in izvedla vse ukrepe, ki jih ima na voljo, za znižanje stopnje napake pri porabi;

101.

obžaluje, da je od 130 transakcij, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, 66 transakcij (51 %) vsebovalo napake in da je bilo v 17 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, Komisiji ali neodvisnemu revizorju v zahtevku za povračilo predstavljenih dovolj informacij (npr. nepravilen devizni tečaj ali stroški, nastali zunaj poročevalskega obdobja), da bi preprečila ali odkrila in popravila napako pred sprejetjem odhodka; poudarja, da bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 1,5 odstotne točke, če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela na voljo;

102.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izboljšanje uporabe razpoložljivih informacij, na podlagi katerih bi lahko preprečila in popravila napake pred izvedbo plačil, da bi spet dosegli pozitiven trend zmanjševanja stopnje napake, ki je bil značilen za predhodna leta (s 5,6 % leta 2014 na 4,4 % leta 2015 in na 4,1 % leta 2016);

103.

ugotavlja, da Računsko sodišče ni navedlo ločene stopnje napake za varnost in državljanstvo, saj je le majhen del (2 %) plačil iz proračuna za leto 2017 povezan s tem področjem, da pa je GD HOME v svojem letnem poročilu o dejavnostih navedel naslednje stopnje napake, ki pa jih Računsko sodišče ni pregledalo:

(a)	solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (SOLID): ugotovljena stopnja napak 2,26 % in preostala stopnja napak 0,75 %;

(b)	Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklad za notranjo varnost (ISF): ugotovljena stopnja napak 0 % in preostala stopnja napak 1,54 %;

(c)	posredno upravljanje decentraliziranih agencij: preostala stopnja napak manj kot 2 %;

104.

ugotavlja, da Sodišče za leto 2017 ni izračunalo stopnje napake za sredstva Unije, porabljena v razdelku 4 večletnega finančnega okvira „Evropa v svetu“, in da je bila ta odločitev sprejeta po splošni strategiji Računskega sodišča, da zmanjša svoje preizkušanje podatkov in se delno zanaša na t. i. „delo drugih“;

105.

ugotavlja pozitiven razvoj preostale stopnje napak, kot je bilo ugotovljeno v študijah preostale stopnje napak, ki sta jih naročila GD DEVCO in GD NEAR, ter ugotavlja, da je bila najverjetnejša ocena reprezentativne preostale stopnje napak za transakcije GD DEVCO 1,18 % v primerjavi z 1,67 % leta 2016 in 2,2 % leta 2015, za transakcije GD NEAR pa je bila preostala stopnja napak 0,67;

106.

vendar ugotavlja, da se preostala stopnja napak GD DEVCO in GD NEAR ne sklicuje na vzorec vseh plačil za tekoče projekte, ampak se izračuna na transakcije zgolj iz zaključenih pogodb, pri katerih so se uporabili vse kontrole in pregledi, posledica česar je, da so bila analizirana le plačila pred letom 2017, ne pa tudi dejanska stopnja napak pri plačilih za leto 2017;

107.

je seznanjen z dejstvom, da je Računsko sodišče menilo, da so študije preostale stopnje napak na splošno ustrezale svojemu namenu, čeprav je imelo resne pomisleke glede kakovosti teh študij;

108.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kljub dobrim rezultatom v smislu stopnje napak edino področje porabe z okvirno stopnjo napake nad 2 % „Neposredno upravljanje – nepovratna sredstva“ s stopnjama napak 2,80 % za GD NEAR in 2,12 % za GD DEVCO;

109.

poziva GD RTD, naj svoja priporočila za posamezne države objavi v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD;

110.

opozarja na zelo negativne ugotovitve Računskega sodišča o javno-zasebnih partnerstvih (5) in na priporočilo Računskega sodišča, naj „se dejavnejša in širša uporaba javno-zasebnih partnerstev ne spodbuja“ znotraj Unije; poziva Komisijo, naj to priporočilo v celoti upošteva pri obravnavi javno-zasebnih partnerstev v državah v razvoju, kjer je okolje za uspešno izvajanje javno-zasebnih partnerstev še težje kot v Uniji;

111.

pozdravlja rezultate, ki so bili v letu 2017 doseženi na treh oseh programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI); opozarja na pomen podpore iz EaSI, zlasti njegovih osi Progress in Mreža evropskih služb za zaposlovanje (EURES), pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; kljub temu z zaskrbljenostjo opaža, da tematski del o socialnem podjetništvu v okviru osi EaSI o mikrofinanciranju in socialnem podjetništvu še vedno ne deluje dovolj uspešno; ceni dejstvo, da Komisija tesno sodeluje z Evropskim investicijskim skladom ter zagotavlja, da je povsem predan polni porabi sredstev, ki so na voljo v tematskem sklopu za socialno podjetništvo;

Raziskave in inovacije

Zgodbe o uspehu

112.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je s sofinanciranjem EU v okviru programa Obzorje 2020 Gérard Mourou skupaj z drugimi raziskovalci prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave ultrakratkih, ultraostrih laserskih žarkov za olajšanje refraktivnih operacij oči ter da je mednarodni raziskovalni konzorcij za redke bolezni (IRDIRC) svoj cilj, da zagotovi 200 novih terapij za redke bolezni, dosegel tri leta prej, kot je bilo predvideno;

113.

ugotavlja, da je program Obzorje 2020 prek ukrepov Marie Skłodowske-Curie financiral 3 600 raziskovalcev na vseh stopnjah njihove poklicne poti, ne glede na njihovo starost in državljanstvo, ter da sta dva od treh raziskovalcev, ki sta leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za kemijo za optimiziranje elektronskih mikroskopov, sodelovala v ukrepih Marie Skłodowske-Curie in drugih raziskovalnih projektih, ki jih je financirala Unija;

114.

pozdravlja začetek prve faze pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije oktobra 2017 kot dela delovnega programa Obzorja 2020 za obdobje 2018–2020, ki ima predvidena finančna sredstva v višini 2,7 milijarde EUR in cilj podpirati vrhunske inovatorje, zagonska podjetja, mala podjetja in raziskovalce s pametnimi zamislimi, ki so bistveno drugačne od obstoječih proizvodov, storitev ali poslovnih modelov, so visoko tvegane in imajo potencial za mednarodno razširitev;

115.

ugotavlja, da Komisija preučuje možnost za nadaljnjo razširitev uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, zlasti z uporabo pavšalnega financiranja;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

116.

ugotavlja, da se je glede na evropski sistem inovacijskih kazalnikov (ESIK) uspešnost inovacij Unije od leta 2010 povečala za 5,8 %; vendar ugotavlja, da ni konvergence med državami Unije; je seznanjen, da naslednje države najbolj izkoriščajo sredstva v okviru Obzorja 2020 (neto od udeležencev zahtevan prispevek Unije v EUR): Nemčija 5 710 188 927,80/Združeno kraljestvo 5 152 013 650,95/Francija 3 787 670 675,13; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni geografski porazdelitvi sredstev za raziskave, da bi prispevala k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za rast in delovna mesta v evropskem raziskovalnem prostoru;

117.

ugotavlja, da Komisija priznava, da ima smotrnostni okvir za program Obzorje 2020 nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih je težko oceniti napredek programa pri uresničevanju vseh njegovih ciljev v danem trenutku; pričakuje, da bodo te pomanjkljivosti obravnavane v predlogih za naslednji program Obzorje Evropa v okviru večletnega finančnega okvira, in obžaluje, da v sedanjem obdobju ukrepi za izboljšanje smotrnostnega okvira niso predvideni;

118.

je seznanjen, da je v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD navedenih 6 različnih stopenj napak, tri za Sedmi okvirni program in tri za program Obzorje 2020; poudarja, da tak pristop ne spodbuja preglednosti in odgovornosti ter bi ga bilo treba nemudoma izboljšati; vendar sprejema, da gre za dva različna programa v dveh različnih finančnih obdobjih;

Varnost in državljanstvo

Nekaj zgodb o uspehu

119.

poudarja, da je GD HOME upravljal proračun v višini 1 831 milijonov EUR za migracije in 313,75 milijona za varnost ter da se je začetni skupni proračun v višini 6,9 milijarde EUR za večletni finančni okvir 2014–2020 od leta 2015 do leta 2017 znatno povečal, in sicer za 3,9 milijarde EUR;

120.

ugotavlja, da sta se proračun, ki ga upravlja GD HOME, in število njegovega osebja povečala, da bi obvladovali povečane dejavnosti v okviru migracijske krize in groženj notranji varnosti; kar zadeva človeške vire, je GD HOME ob koncu leta 2017 imel 556 uslužbencev v primerjavi s 480 leta 2016;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

121.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je hitrost izvajanja sredstev, ki jih upravlja GD HOME, povzročila 24-odstotno povečanje skupnih neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2017 in da dobra stopnja izvajanja v letu 2017 kaže na dejstvo, da je bil del odobritev za prevzem obveznosti prenesen v leto 2018;

122.

je zaskrbljen zaradi pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja in nadzora urada EASO, zaradi katerih je bilo upravičeno sprejetje pridržka zaradi ohranitve ugleda; vendar poudarja, da se je GD HOME odzval in uvedel proces soodločanja izvršnega odbora ter imenoval novo vodstvo urada EASO, da bi obvladal razmere;

123.

znova zahteva, da se za proračunske vrstice programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020 natančno navedejo sredstva, dodeljena posameznim ciljem programa na področju enakosti spolov, in zagotovi ustrezna odgovornost za denar, porabljen za te cilje;

124.

znova poziva k uvedbi ločene proračunske vrstice za posebni cilj Daphne, da se izkaže zavezanost Unije boju proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva, naj se povečajo sredstva v tej proračunski vrstici ter izravna zmanjšanje sredstev za Daphne v obdobju 2014–2020; poziva k trajnim prizadevanjem za ozaveščanje o nepovratnih sredstvih v okviru posebnega cilja Daphne, skupaj z ukrepi, da bi povezani upravni postopki postali bolj uporabnikom prijazni;

Evropa v svetu

Nekaj zgodb o uspehu

125.

poudarja, da je delo Sodišča v zvezi s pravilnostjo transakcij pokazalo, da je Komisija okrepila svoje nadzorne sisteme, zaradi česar je nastalo sorazmerno manj napak kot v preteklih postopkih priprave izjave o zanesljivosti;

126.

ugotavlja, da je Sodišče preverilo tudi uspešnost 7 projektov; pozdravlja dejstvo, da je imelo vseh 7 projektov ustrezne kazalnike uspešnosti ter da je bil okvir dobro strukturiran in je imel dosegljive cilje;

127.

je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča o pomoči Unije Mjanmaru (Burmi) in z odgovorom Komisije; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Unija odigrala vodilno vlogo pri podpiranju razvojnih prednostnih nalog v težavnih okoliščinah in z omejenimi kadrovskimi viri; ugotavlja pa, da je bila pomoč Unije samo delno učinkovita; podpira Računsko sodišče, ki je poudarilo, da je treba posebno pozornost posvetiti uporabi domačih prihodkov, zlasti v gospodarstvih v vzponu; glede na grozodejstva, ki jih je dokazano zagrešila mjanmarska vojska, izraža veliko zaskrbljenost, ker Mjanmar še vedno prejema sektorsko proračunsko podporo iz proračuna Unije;

128.

poziva, naj se za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije;

129.

poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se spodbujajo odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

130.

opozarja na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju, pa tudi na močno vključenost Unije v prizadevanja za zmanjšanje te revščine; poudarja potrebo po odločnih in usklajenih prizadevanjih vlad in deležnikov v prizadetih državah za zmanjšanje energetske revščine;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

131.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Sodišče ugotovilo ponavljajoče se napake čezmernega potrjevanja odhodkov pri vmesnih plačilih;

132.

ponovno obžaluje, da poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, niso priložena k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in GD NEAR, kot to določa člen 67(3) finančne uredbe; obžaluje, da se sistematično obravnavajo kot zaupna, čeprav člen 67(3) finančne uredbe določa, da „se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno“;

133.

je zaskrbljen zaradi velikega števila naročil, dodeljenih zelo omejenemu številu nacionalnih razvojnih agencij, s povezanim tveganjem ponovne nacionalizacije politike Unije v nasprotju z interesi večjega povezovanja iz zunanje politike Unije; poziva Komisijo, naj poleg tega, da organu za podelitev razrešnice omogoči dostop do stebrnega ocenjevanja, to naredi tako, da bo javno dostopno; v zvezi s tem z zaskrbljenostjo ugotavlja komercialno osredotočenost teh nacionalnih organov, ki jih je Evropska komisija pozvala k omejitvi dostopa do teh informacij; poziva Komisijo, naj čim prej okrepi in utrdi spremljanje postopkov razpisov in oddaje naročil, da bi preprečila izkrivljenje konkurence med tem omejenim številom močno subvencioniranih nacionalnih agencij ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti z jasnim evropskim poslanstvom;

134.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da imajo študije preostale stopnje napak določene omejitve, saj gre za študije in ne revizije, zato ne upoštevajo mednarodnih revizijskih standardov in vključujejo zelo omejene preglede javnih naročil;

135.

v zvezi z nadaljevanjem študije preostale stopnje napak za leto 2019 poziva GD NEAR in GD DEVCO, naj izvajalcu s preostalo stopnjo napak zagotovita natančnejše smernice za preverjanje naročil na sekundarni ravni in razčlenita populacijo preostale stopnje napak na podlagi tveganja, povezanega s projekti, pri čemer je treba večji pomen pripisati nepovratnim sredstvom v okviru neposrednega upravljanja, manjši pomen pa transakcijam v zvezi s proračunsko podporo;

136.

poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je odkrila njena služba za notranjo revizijo, ter naj poročilo o upravljanju zunanje pomoči preoblikuje v zanesljiv in povsem javen dokument, ki bo ustrezno utemeljeval izjave o zanesljivosti vodij delegacij in generalnega direktorja GD DEVCO;

137.

meni, da bi morala biti Komisija pri zagotavljanju zunanje pomoči bolj pozorna na spoštovanje človekovih pravic, kot izhaja iz Ustanovne listine OZN, in pravne države v državah prejemnicah;

138.

je zaskrbljen zaradi premajhne prepoznavnosti financiranja Unije, ki se uporablja za projekte; poziva Komisijo, naj poveča to prepoznavnost in okrepi izboljšano dopolnjevanje med ukrepi različnih instrumentov;

139.

je zelo zaskrbljen, ker je mogoče v predlogih Komisije opaziti stalno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upoštevajo pravno zavezujoče določbe Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije eno ključnih načel dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe; želi spomniti, da je instrument za razvojno sodelovanje predvsem instrument za boj proti revščini;

140.

obžaluje, da je moral generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj v vsakem letnem poročilu o dejavnostih od leta 2012 izraziti pridržek glede pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, kar kaže na resne pomanjkljivosti v notranjem upravljanju;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

141.

ugotavlja, da je program LIFE v letu 2017 praznoval svojo 25. obletnico; poudarja, da je program zagotovil 222 milijonov EUR za sofinanciranje 139 novih projektov; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje zamud pri plačilih v okviru programa LIFE, saj je 5,8 % plačil leta 2017 prekoračilo zakonske roke (3,9 % leta 2016, 12 % leta 2015);

142.

poudarja, da je bila vmesna ocena programa LIFE, ki zajema obdobje 2014–2015, objavljena leta 2017; ugotavlja, da je bila ocena osredotočena zlasti na postopke za doseganje ciljev programa, ker se večina projektov še ni začela, zaključenih pa je bilo le nekaj, ter je ponudila sklep, da program LIFE zagotavlja dodano vrednost Unije, in poudarila možne izboljšave; poudarja, da postopkov upravljanja nepovratnih sredstev, zlasti postopkov prijav in poročanj, ni treba samo poenostaviti, ampak tudi bistveno pospešiti;

143.

ugotavlja, da določbe sklepa o zunanjem izvajanju za sodelovanje z Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja (EASME) v zvezi z osebjem kažejo, da človeški viri v GD ENV ne zadostujejo za dejavnosti v zvezi s programom LIFE, zaradi česar bi lahko bil potreben nadaljnji pregled delovnih metod in ureditev v tem GD;

144.

poudarja, da so sistemi notranje kontrole GD ENV in GD CLIMA, ki so bili revidirani, le deloma učinkoviti, saj je treba nekatera zelo pomembna priporočila še vedno obravnavati v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti;

145.

poudarja, da GD CLIMA in GD BUDG spremljata cilj 20 % za vključevanje podnebnih vprašanj v večletni finančni okvir, GD CLIMA pa podpira druge GD pri vključevanju podnebnih vprašanj v njihove dejavnosti; obžaluje, da se je za leto 2017 pokazalo, da je bilo za dejavnosti, ki so povezane s podnebjem, porabljenega le 19,3 % proračuna Unije, in da se ocenjuje, da bo ta delež v obdobju 2014–2020 v povprečju znašal zgolj 18,8 %;

146.

je zaskrbljen, ker je pridržek zaradi ohranitve ugleda v zvezi s preostalimi pomembnimi varnostnimi pomanjkljivostmi, opredeljenimi v registru sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ponovljen v letnem poročilu o dejavnostih GD CLIMA za leto 2017;

147.

obžaluje, da je povprečna preostala stopnja napak pri GD SANTE v letu 2017 dosegla 2,5 % za vse dejavnosti na področju varnosti hrane in krme ter s tem presegla 2-odstotni prag pomembnosti; ugotavlja, da so razlog precenjeni stroški v zahtevkih držav članic za njihovo povračilo v okviru strukturnih sprememb, uvedenih pri upravljanju in nadzoru zahtevkov v eni državi članici; poziva GD SANTE, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo, na primer s pogostejšo uporabo ukrepov za poenostavitev, ki jih ponuja finančna uredba;

148.

poudarja, da je GD SANTE v letu 2017 objavil vmesno oceno skupnega finančnega okvira za prehranjevalno verigo za obdobje 2014–2020, v kateri je ugotovil, da sedanji okvir deluje dobro in je prispeval k doseganju dodane vrednosti Unije; ugotavlja, da si Komisija v skladu s priporočilom Računskega sodišča prizadeva za razvoj metodologije analize stroškovne učinkovitosti na področju prehranske verige, da bi okrepila prihodnje ekonomske ocene ukrepov, ki jih financira Unija;

Promet in turizem

149.

ugotavlja, da je Komisija v letu 2017 za financiranje iz instrumenta IPE Promet v višini 2,7 milijarde EUR izbrala 152 projektov, vrednost celotne naložbe pa je skupaj s finančnimi sredstvi iz drugih javnih in zasebnih virov dosegla 4,7 milijarde EUR; znova opozarja na pomen IPE kot vira financiranja za dokončanje omrežja TEN-T, vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, razvoj čezmejnih povezav in nadomestitev manjkajočih povezav;

150.

poziva evropske koordinatorje za TEN-T, naj izvedejo temeljito oceno dokončanih projektov in izboljšav, doseženih vzdolž koridorjev TEN-T v tekočem programskem obdobju, ter jo predložijo Komisiji in Parlamentu;

151.

poziva Komisijo, naj za prometni sektor jasno predloži oceno učinka EFSI na druge finančne instrumente, zlasti IPE, pa tudi na skladnost dolžniškega instrumenta IPE z drugimi pobudami Unije, in to pravočasno, še pred predlogom za naslednji večletni finančni okvir; poziva, naj ta ocena predstavi jasno analizo geografske uravnoteženosti naložb v prometni sektor; vendar opozarja, da se količine denarja, ki se porabi v okviru finančnega instrumenta, ne bi smelo šteti za edino smiselno merilo za ocenjevanje njegove smotrnosti; zato poziva Komisijo, naj poglobi svoje ocenjevanje dosežkov projektov na področju prometa, ki jih financira Unija, in izmeri njihovo dodano vrednost;

152.

pozdravlja rezultate prvega razpisa za mešano financiranje v povezavi z IPE iz leta 2017 in odločitev o povečanju njegovega proračuna na 1,35 milijarde EUR, kar je dokaz o pomembnosti in dodani vrednosti uporabe nepovratnih sredstev Unije za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke, nacionalnih spodbujevalnih bank, drugih razvojnih in javnih finančnih institucij, pa tudi finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi; meni, da je treba z IPE še naprej podpirati ukrepe, ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev Unije in drugih virov financiranja, pri tem pa ohraniti nepovratna sredstva kot glavni instrument financiranja;

153.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo pri reviziji nadzora Komisije nad uporabo finančnih instrumentov IPE ugotovila, da je stopnja izvrševanja teh instrumentov zelo nizka in da je bila večina proračuna, ki jim je bil prvotno dodeljen (2,43 milijarde EUR), prerazporejena v proračunske vrstice za nepovratna sredstva IPE, tako da je za finančne instrumente do leta 2020 ostalo samo 296 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da je bil kot eden od razlogov za to omenjeno dejstvo, da se merila upravičenosti finančnih instrumentov IPE in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) precej prekrivajo in da so se projekti, ki bi lahko bili upravičeni do sredstev IPE, v bistvu financirali iz EFSI, saj je politično pomembnejši in ima širše področje uporabe; poziva Komisijo, naj za IPE poveča poznavanje pravil za upravičenost med upravičenci, zlasti z jasnim razlikovanjem med pogodbo o izvedbi in podpogodbo, kar je bil glavni vir zmede med upravičenci; poziva jo, naj poskrbi, da se bodo finančni instrumenti dopolnjevali, ne pa nadomeščali;

154.

ugotavlja, da je bilo leto 2017 prvo leto, ko je bil program IPE revidiran, in da bodo potrebna še dve ali tri leta, da bo mogoče opredeliti izračun stopnje pomembne napake za vse sektorje IPE; ne glede na to pozdravlja, da je bila stopnja odkritih napak pri revizijah IPE in TEN-T, opravljenih v letu 2017, zelo nizka;

155.

je zaskrbljen, ker je služba Komisije za notranjo revizijo odkrila precejšnje pomanjkljivosti v sistemu GD MOVE za spremljanje letalske in pomorske politike ter dala tri zelo pomembna priporočila; poziva GD MOVE, naj v celoti uresniči akcijski načrt, ki ga je pripravil v odgovor na ugotovljena tveganja;

Kultura in izobraževanje

156.

pozdravlja dosežke ob 30. obletnici izvajanja programa Erasmus, v katerem je od leta 1987 v mobilnosti sodelovalo 9 milijonov oseb, vključno z mladimi, študenti in v zadnjem času uslužbenci; poudarja, da ima program visoko evropsko dodano vrednost in da pomeni strateško naložbo v mlade Evropejce;

157.

ugotavlja, da mora biti program Erasmus dostopnejši za marginalizirane skupine, zlasti invalide in osebe s posebnimi izobraževalnimi potrebami, geografsko prikrajšane osebe, mlade, ki zapustijo šolanje, pripadnike manjšin, socialno in ekonomsko prikrajšane itd.;

158.

je močno zaskrbljen zaradi premajhne izkoriščenosti jamstvene sheme za študentska posojila programa Erasmus+, pa tudi nezadostne geografske pokritosti, saj so zajete samo banke v treh državah in univerze v dveh drugih državah; poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj uvedeta izvajalsko strategijo, s katero bi do leta 2020 čim bolj povečali učinkovitost sheme, oziroma naj olajšata prerazporeditev neporabljenih sredstev znotraj samega programa in omogočita, da bo na voljo več finančnih sredstev za ukrepe v posameznih sklopih;

159.

je zaskrbljen zaradi še zmeraj nizke stopnje uspešnosti projektov v programu Evropa za državljane in podprogramu Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa (21 % in 22 % v letu 2017); poudarja, da je primernejša raven financiranja odločilnega pomena pri obravnavi teh nezadovoljivih rezultatov, ki ovirajo uresničevanje ciljev programa, državljane pa odvračajo od sodelovanja;

160.

poudarja vlogo Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) pri izvajanju treh kulturnih in izobraževalnih programov; vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti v notranji kontroli EACEA, odkritih pri reviziji upravljanja subvencij v okviru programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo ugotovila pomanjkljivosti pri upravljanju nepovratnih sredstev za Erasmus+, ki ga izvaja EACEA; vendar meni, da Komisija in EACEA ne bi smeli imeti težav pri sprejemanju potrebnih popravnih ukrepov, da bi zagotovili popolno preglednost in poskrbeli za najvišjo kakovost pri izvajanju kulturnih in izobraževalnih programov EACEA;

POSREDNO UPRAVLJANJE IN FINANČNI INSTRUMENTI

161.

ugotavlja, da je Komisija leta 2017 z agencijami OZN podpisala pogodbe za prispevek iz proračuna Unije v vrednosti skoraj 253,5 milijona EUR, pri čemer so največji upravičenci Program Združenih narodov za razvoj (119,21 milijona EUR), Unicef (29,34 milijona EUR) in Urad Združenih narodov za projektne storitve (20,05 milijona EUR), ter pogodbe s Svetovno banko v vrednosti 174,11 milijona EUR;

162.

glede na spremembo oblike pomoči z neposrednih nepovratnih sredstev na skrbniške sklade in kombinirano financiranje, tudi prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj, poziva Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj z Evropskim parlamentom sklenejo medinstitucionalni sporazum o preglednosti, odgovornosti in parlamentarnem nadzoru na podlagi načel politike, določenih v novem evropskem soglasju o razvoju;

163.

pozdravlja priporočila Računskega sodišča za izboljšanje preglednosti skladov Unije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, objavljena v posebnem poročilu 35/2018, kjer med drugim Komisiji priporoča, naj izboljša zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu in naj izboljša zbiranje informacij o skladih, ki jih izvajajo nevladne organizacije; zato poziva Komisijo, naj te predloge uresniči pred koncem sedanjega mandata;

164.

se popolnoma zaveda zapletene narave številnih izzivov ter potrebe po večplastnih in dopolnjujočih se ukrepih odzivanja, vendar vztraja pri potrebi po jasnih ureditvah financiranja in spoštovanju mednarodnih obveznosti;

165.

je seznanjen, da se je število finančnih instrumentov znatno povečalo, kar nudi nove možnosti kombiniranja v sektorju prometa, obenem pa glede proračuna Unije ustvarja zapleteno mrežo ureditev; je zaskrbljen, da bi lahko ti instrumenti skupaj s proračunom Unije ogrozili raven odgovornosti in preglednosti, saj poročanje, revizije in javni nadzor niso usklajeni; poziva Komisijo, naj poišče možnosti za reformo proračunskega sistema Unije, zlasti v zvezi s tem, kako bi bilo najlažje zagotoviti, da splošne ureditve financiranja ne bodo bolj zapletene, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovijo odgovornost, preglednost in možnost revizije;

EFSI

166.

poudarja, da je proračunski organ povečal jamstvo EFSI s 16 na 26 milijard EUR, ciljni obseg naložb pa s 315 na 500 milijard EUR ter da je do konca leta 2017 skupina EIB podpisala pogodbe v vrednosti 36,7 milijarde EUR (2016: 21,3 milijarde EUR);

167.

ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča 64 % skupne vrednosti pogodb EFSI, ki jih je skupina EIB podpisala do konca leta 2017, omejene na šest držav članic: Francijo, Italijo, Španijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo in Poljsko;

168.

obžaluje, da je samo 20 % financiranja EFSI podprlo projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, medtem ko je standardni portfelj EIB dosegel prag 25 %; poziva Komisijo, naj predlaga vzdržne finance ali možnosti financiranja in okolje, ki bo spodbudno za naložbe, ki bodo odražale zaveze in splošne cilje Unije, da bi spodbudila inovacije ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Uniji ter okrepila socialno razsežnost naložb s premostitvijo vrzeli v naložbah v socialnem sektorju in na področju varnosti infrastrukture;

169.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi vodenja EFSI pri podpisovanju pogodb upoštevali potrebo po ustrezni geografski uravnoteženosti in poročali Parlamentu o doseženem napredku;

Raziskovalni prostor

170.

ugotavlja, da je Komisija leta 2017 v smislu plačil v področje raziskav in inovacij vložila 11,2 milijarde EUR, pri čemer se 58 % sredstev upravlja neposredno, 42 % pa jih je dodeljenih prek pooblaščenih organov, ter da je bilo od slednjih 18,2 % sredstev (583 milijonov EUR) izvršenih prek skupnih podjetij, 16,8 % sredstev (540 milijonov EUR) pa porazdeljenih prek Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIF);

171.

poziva Komisijo, naj v drugi polovici leta 2019 poroča Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o izvajanju in rezultatih finančnih instrumentov na področju raziskav;

Skrbniški skladi

172.

poudarja, da so se za pomoči državam, ki niso članice Unije, vse bolj uporabljali alternativni modeli financiranja, kot so skrbniški skladi in instrument za begunce v Turčiji, kar povečuje zapletenost obstoječih finančnih struktur; vseeno priznava, da ti instrumenti omogočajo hitro odzivanje na težavne okoliščine in zagotavljajo prožnost;

173.

poudarja, da združevanje sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, proračuna Unije in drugih donatorjev v skrbniških skladih ne bi smelo imeti za posledico, da sredstva, namenjena za politiko razvoja in sodelovanja, ne bi dosegla svojih običajnih upravičencev oziroma ne bi uresničevala prvotnih ciljev, kot sta izkoreninjenje revščine in spodbujanje temeljnih pravic;

174.

poudarja, da povečana uporaba skrbniških skladov izhaja tudi iz premajhne prožnosti, ki jo trenutno omogoča proračun Unije;

175.

poudarja, da čedalje pogostejša uporaba drugih finančnih mehanizmov za izvajanje politik Unije ob proračunu Unije pomeni tveganje, da se bo raven odgovornosti in preglednosti zmanjšala, saj ureditve za poročanje, revizijo in javni nadzor niso usklajene; zato poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi skrbniških skladov, zlasti kadar njihova „nujna“ narava ni dobro utemeljena, če ne morejo pritegniti večjih prispevkov drugih donatorjev in če obstaja tveganje, da pride do kršitev temeljnih pravic ali da so vključeni organi tretjih držav, ki ne spoštujejo temeljnih pravic;

Instrument za Turčijo

176.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 27/2018 o instrumentu za begunce v Turčiji ugotovilo, da so bile s tem instrumentom v zahtevnih okoliščinah hitro mobilizirane 3 milijarde EUR za hiter odziv na begunsko krizo, vendar pa instrument ni v celoti dosegel svojega cilja glede učinkovitega usklajevanja tega odziva ali zadostne stroškovne učinkovitosti; poziva Komisijo, naj upošteva vsa priporočila Računskega sodišča v zvezi z instrumentom za begunce v Turčiji, zlasti o izboljšanju spremljanja in poročanja o projektih denarne pomoči ter izboljšanju okolja za delovanje (mednarodnih) nevladnih organizacij s turškimi oblastmi, poleg tega pa naj zagotovi, da bodo sredstva zares namenjena projektom za begunce in ne bodo uporabljena za druge namene; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o skladnosti financiranih ukrepov z ustrezno pravno podlago;

177.

poleg tega ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča revidirani projekti zagotovili koristno podporo beguncem in da je večina od njih dosegla svoje rezultate, vseeno pa polovica svojih pričakovanih rezultatov še ni dosegla;

178.

ugotavlja, da bi moral Evropski varuh človekovih pravic storiti več za zagotovitev, da izjava EU in Turčije spoštuje temeljne pravice EU, in zato poziva Komisijo, naj v svoje odločitve v okviru tega instrumenta sistematično vključuje vidike temeljnih pravic, tudi z ocenami učinka na temeljne pravice; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o tem;

179.

obžaluje, da je preiskava Evropskega omrežja za preiskovalno sodelovanje (EIC) vzbudila dvome o uporabi sredstev iz instrumenta; poziva Komisijo, naj temeljito razišče to zadevo in o rezultatih poroča Parlamentu;

180.

poziva GD DEVCO, naj do leta 2020 ponovno prouči obstoječe smernice za upravičence projektov, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja, da bi zagotovili pravočasno izvedbo načrtovanih dejavnosti in prispevali k praktični uporabi rezultatov projektov ter tako dosegli največjo stroškovno učinkovitost;

181.

je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da stopnja napake na področju uprave ni bila pomembna; z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da se je stopnja napake v primerjavi z letom prej povečala (0,55 % leta 2017 in 0,2 % leta 2016);

182.

ugotavlja, da Računsko sodišče sicer ni odkrilo večjih slabosti, je pa ugotovilo, da se ponavljajo na istih področjih, kjer bi bile mogoče izboljšave;

Organizacija International Management Group (IMG)

183.

je seznanjen, da je Sodišče Evropske unije v svoji pravnomočni sodbi, zoper katero se ni mogoče pritožiti, z dne 31. januarja 2019 v zadevi International Management Group (IMG) (7) razglasilo za nična dva sklepa Komisije, in sicer: 1) da z organizacijo IMG od 8. maja 2015 ne bo več sklepala novih sporazumov o prenosu pooblastil iz naslova posrednega upravljanja in 2) da bo 10 milijonov EUR prerazporedila od IMG k nemškemu javnemu izvajalcu GIZ za pogodbo o tehnični pomoči za trgovinsko politiko Mjanmara; je seznanjen tudi, da je Sodišče razsodilo, da je treba odločiti o znesku finančnega nadomestila, do katerega je upravičena organizacija IMG, zaradi škode, ki jo je povzročil sklep Komisije z dne 8. maja 2015, pa tudi, da mora Komisija umakniti nasprotni pritožbi, ki ju je vložila;

184.

je seznanjen z ugotovitvijo Sodišča EU, da gre pri pravnih argumentih Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), na katerih je Komisija utemeljila svoje odločitve v zvezi z IMG, za napačno uporabo prava v okviru tako mednarodnega prava kot finančne uredbe EU; obžaluje, da je OLAF, kot je pojasnilo Sodišče EU, v svoji preiskavi v zvezi z organizacijo IMG prekoračil svoja pooblastila in ni upošteval zahtev kodeksa jamstva, na katere se Parlament pogosto sklicuje; v zvezi s tem podpira vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev, da bo potekajoča revizija uredbe OLAF vzpostavila potreben nadzor nad postopkovnim jamstvom in možnostmi pritožbe, da bi preprečili takšne škodljive ukrepe, ki škodijo ugledu in zmanjšujejo zaupanje državljanov v EU;

185.

je seznanjen tudi s sodbo Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu z dne 13. februarja 2019 (8), po kateri mora Komisija plačati 2 milijona EUR – česar ni želela storiti na podlagi obtožb proti IMG in preiskave urada OLAF – za stroške, ki jih je organizacija IMG zaračunala v zvezi s 7 pogodbami o skupnem upravljanju, podpisanimi s Komisijo;

186.

globoko obžaluje, da se od leta 2012 s postopkom Parlamenta za podelitev razrešnice Komisiji niso razkrile lažne obtožbe proti organizaciji IMG niti se ni prispevalo k preprečitvi resne finančne škode in omalovaževanja ugleda IMG, vključno z izgubo več kot 200 delovnih mest;

187.

poziva Komisijo, naj uveljavi sodne odločbe in v celoti prizna status IMG kot mednarodne organizacije, ki sta ga z uradom OLAF neupravičeno omajala in zanikala; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi popravila in nadomestila škodo, nastalo organizaciji IMG, in zagotovila, da bo lahko ta organizacija sodelovala v pravičnem postopku, kot je za mednarodne organizacije določen v finančni uredbi; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice čim prej poroča o sprejetih ukrepih;

Uprava

Postopek za imenovanje generalnega sekretarja Komisije

188.

ni zadovoljen z odzivi Komisije na utemeljene pomisleke, ki so jih mediji in širša javnost glede postopka izrazili takoj po imenovanju generalnega sekretarja Komisije, niti s pojasnili Komisije, predstavljenimi na plenarnem zasedanju Parlamenta, ali s pisnim odgovorom Komisije na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije glede poštenosti, zlasti imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije (9), ki so bili izmuzljivi, defenzivni in legalistični, kar kaže na pomanjkanje razumevanja pomena, ki ga evropski državljani polagajo v pregledne, pravične in odprte postopke zaposlovanja;

189.

v zvezi s tem opozarja na ugotovitve iz priporočil evropske varuhinje človekovih pravic v združenih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/KR o štirih primerih upravnih nepravilnosti; je seznanjen, da so ugotovitve Evropskega varuha človekovih pravic „v veliki meri podobne ugotovitvam Evropskega parlamenta“ in da se ta strinja z oceno Evropskega parlamenta, da je bilo dvojno imenovanje na meji oziroma morda celo onkraj meja zakonitosti; izpostavlja končno priporočilo varuha človekovih pravic Komisiji, da bi morala razviti poseben postopek za svojega generalnega sekretarja, ki bi bil ločen in neodvisen od drugih imenovanj visokih uradnikov; zato obžaluje kljubovalni odgovor Komisije varuhu človekovih pravic z dne 3. decembra 2018, ki kaže slabo poznavanje vprašanj, ki jih je po pregledu 11 000 strani dokumentacije izpostavil varuh človekovih pravic; poziva naslednji kolegij komisarjev in njihovega predsednika, naj ponovno pregledajo imenovanje v luči ugotovitev varuha človekovih pravic in resolucije Parlamenta;

190.

upošteva dejstvo, da je komisar Oettinger 25. septembra 2018 organiziral medinstitucionalno okroglo mizo o izbiri in imenovanju višjega vodstva, čeprav se zdi, da srečanje ni prineslo zaključkov; zato poziva Komisijo, naj v praksi uresniči točko 29 njegove zgoraj navedene resolucije z dne 18. aprila 2018;

191.

poziva Komisijo in vse evropske institucije, naj po potrebi pregledajo postopke za imenovanje, zlasti za višje uradnike in, kjer je to potrebno, za člane kabineta, ter sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje preglednosti, pravičnosti in enakih možnosti med postopki imenovanja na podlagi ugotovitev Evropskega varuha človekovih pravic in študije Evropskega parlamenta o postopkih imenovanja v institucijah EU; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu do 31. avgusta 2019 poroča o doseženem napredku;

192.

zahteva takojšen odstop generalnega sekretarja in začetek poštenega, povsem preglednega in javnega natečaja za to delovno mesto;

Evropske šole

193.

ugotavlja, da so evropske šole v letu 2017 iz evropskega proračuna prejele 189,9 milijona EUR;

194.

priznava, da pregled Računskega sodišča ni razkril pomembnih napak v končnih konsolidiranih računovodskih izkazih evropskih šol za leto 2017 ter da so evropske šole in osrednji urad svoje letne računovodske izkaze pripravili v zakonitem roku; vendar ugotavlja, da je treba sistem notranjih kontrol evropskih šol še izboljšati, da bo ustrezal priporočilom Računskega sodišča in službe Komisije za notranjo revizijo;

195.

je ogorčen, da po več kot 15 letih za evropske šole še vedno ni vzpostavljen sistem dobrega finančnega poslovodenja;

196.

še vedno ostaja zaskrbljen zaradi velike šibkosti v sistemih notranje kontrole osrednjega urada in izbranih šol, zlasti v plačilnih sistemih, notranjem nadzoru in pri postopku zaposlovanja;

197.

ugotavlja, da Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je finančno upravljanje šole v letu 2017 potekalo v skladu s finančno uredbo in njenimi izvedbenimi pravili: zato zahteva dodaten trud pri uresničevanju preostalih priporočil v zvezi z upravljanjem zunaj proračunskih računov, izboljšanjem računovodstva in sistemi notranje kontrole ter postopki zaposlovanja in plačil in razvojem smernic za izboljšanje upravljanja proračuna;

198.

znova izraža stališče Parlamenta, da je nujno potreben temeljit pregled sistema evropskih šol, da se preuči možnost „reforme, ki zajema vodstvena, finančna, organizacijska in pedagoška vprašanja“, in znova poziva Komisijo, „naj vsako leto Parlamentu predloži poročilo z oceno napredka na teh področjih“;

199.

meni, da je nesprejemljivo, da po navedbah Komisije še vedno ni upoštevanih osem nujnih ali zelo pomembnih priporočil, ki jih je v obdobju 2014–2017 dala služba Komisije za notranjo revizijo; zahteva, da se mu do 30. junija 2019 predloži poročilo o napredku pri izvajanju teh priporočil;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016

200.

ugotavlja, da je Komisija v sporočilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 izbrala 394 vprašanj, ki jih je Parlament postavil v zvezi s proračunskim letom 2016, glede 108 odstavkov pa se ni odzvala; zahteva, naj Komisija podrobno odgovori na vsa vprašanja, ki jih je Evropski parlament postavil v svojih resolucijah, ki so sestavni del sklepov o razrešnici;

201.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na pripombe Parlamenta o poročilih o upravljanju zunanje pomoči in ključnih kazalnikih uspešnosti, ki jih je ta izrazil v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o razrešnici za proračunsko leto 2016 (10), in da je uvedla spremembe, da bi odpravila pomanjkljivosti; ugotavlja, da je Komisija poročila o upravljanju zunanje pomoči v letu 2017 Parlamentu posredovala brez omejitev zaupnosti, vendar obžaluje, da je vpogled v te dokumente dejansko postal bolj težaven; pričakuje, da bo dostop Parlamenta do teh poročil v prihodnje lažji;

Razno

202.

je zaskrbljen, ker Komisija odlaša z obravnavo vse večjih težav zaradi neenakosti pri korekcijskem koeficientu, ki se uporablja za evropske javne uslužbence, napotene v Luksemburg, saj se je do leta 2018 ta neenakost več kot potrojila (16,8 %) glede na 5-odstotni prag, določen v kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije, kar je zmanjšalo privlačnost Luksemburga in predstavlja nepošteno diskriminacijo 11 000 uradnikov Evropske unije, ki morajo v več kot tretjini primerov prebivati v sosednjih državah, to pa še povečuje čezmejni promet; ugotavlja, da so druge mednarodne institucije, ki se nahajajo v Luksemburgu, že pozitivno rešile ta problem; poziva Komisijo, naj tudi sama preuči to težavo s sedanjim korekcijskim koeficientom in sprejme potrebne ukrepe;

203.

poudarja, da so ocene učinka nepogrešljiv del cikla politik; obžaluje, da zakonodajni predlogi Komisije včasih ne vsebujejo celovite ocene učinkov; obžaluje tudi to, da Komisija v nekaterih primerih ni upoštevala temeljnih pravic; znova poudarja, da mora ocena učinkov temeljiti na dokazih in pri tem vedno spoštovati temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah;

204.

poziva Komisijo, naj čim prej, kot je že storila leta 2018 s konvencijo z zdravniki in zobozdravniki, konvencijo z luksemburškimi bolnicami glede zaračunavanja višjih tarif za oskrbo uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije v Luksemburgu, ki stane več kot 2 milijonov EUR letno in je v nasprotju z Direktivo 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) o enaki obravnavi evropskih bolnikov, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 3. oktobra 2000 (12);

205.

poziva Komisijo, naj opravi najdoslednejšo in kolikor je mogoče aktualno analizo vpliva zasnove „odprtega prostora“, kot je tista v novi stavbi JMO II, kar zadeva učinek na produktivnost ter zagotavljanje dostojnih delovnih mest in delovnih pogojev za zadevne zaposlene; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o rezultatih te analize;

206.

poudarja, da je treba še naprej izvajati dejavne in učinkovite ukrepe za preprečevanje vseh vrst nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter boj proti njim; poudarja, da so nujno potrebni strožji standardi glede nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu in da je treba gojiti etično kulturo, da se preprečijo vse oblike zlorabe na Komisiji in v drugih institucijah EU;

2014–2017: kako je Evropski parlament prispeval in kako še naprej prispeva k vzpostavitvi struktur za dobro finančno poslovodenje v Komisiji in državah članicah

Priprava proračuna in revidiranje na podlagi smotrnosti

207.

vztraja, da bi moralo načrtovanje in izvrševanje proračuna Evropske unije ter poročanje o doseženih rezultatih temeljiti na politikah;

208.

vztrajal je, da bi se moralo izvrševanje proračuna Unije osredotočati na rezultate in doseganje širših pozitivnih rezultatov ter da bi bilo treba njegovo strukturo spremeniti, da bi omogočala merjenje napredka in smotrnosti;

209.

v zvezi s tem je spodbujal Komisijo in Računsko sodišče, naj večjo pozornost namenita poenostavitvi, doseženim rezultatom in širšim vplivom, revizijam smotrnosti in končnemu učinku politik;

210.

poudarja, da bi morale biti vse revizije osredotočene na področja, na katerih so napake najbolj verjetne, še posebej pa tista z najvišjimi ravnmi financiranja;

211.

je tesno sodeloval s Komisijo pri oblikovanju poročila o vrednotenju na podlagi člena 318 v celovito zbirno poročilo, v katerem je zabeležen napredek na različnih področjih politik in ki je pozneje postal prvi del letnega poročila o upravljanju in smotrnosti;

Integriran okvir notranje kontrole

212.

podpiral je vključitev člena 63 v revidirano finančno uredbo, ki uvaja „shemo enotne revizije“ v deljeno upravljanje, pri čemer poudarja, da so dobro delujoči sistemi upravljanja in nadzora na nacionalni in evropski ravni ključni element v verigi enotne revizije; soglaša, da pristop enotne revizije omogoča boljšo uporabo virov in da bi se moral izogibati podvajanju revizij na ravni upravičencev; je seznanjen, da namerava Komisija z enotno revizijsko strategijo ugotoviti zanesljivost revizijskih rezultatov in stopenj napak, ki jih vsako leto sporočijo revizijski organi, ter spremljati njihovo delo prek zanesljivega in usklajenega okvira kontrole in revizije; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja in pregleduje delo revizijskih organov, da bi zagotovila skupen revizijski okvir in zanesljive rezultate;

Raziskave

213.

zagovarjal je jasnejša pravila in večjo uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, tj. pavšalnih plačil v okviru programa Obzorje 2020;

Strukturni skladi

214.

vztrajal je pri povečanju odgovornosti nacionalnih organov upravljanja in revizijskih organov v zvezi z izvrševanjem proračuna;

215.

podprl je premik s „povračila“ (povračilo nastalih stroškov) k sistemom „pravic“, pri katerih je tveganje za napake znatno manjše;

Kmetijstvo

216.

zagovarjal je okrepitev okoljskih zahtev, pravičnejše dodeljevanje dohodkovne podpore s shemo progresivnih plačil, ki bi bila naklonjena malim kmetijam ter vzdržnemu in okolju prijaznemu kmetijstvu, in da bi bilo treba nujno in dokončno povečati privlačnost SKP za mlade kmete;

217.

pozval je, naj SKP v večji meri upošteva okolje in naj bo obenem prijaznejša do kmetov;

Migracije

218.

prispeval je k temu, da je bilo mogoče s financiranjem Unije obravnavati čedalje večje migracijske izzive v obdobju 2015–2018 s podvojitvijo sredstev na 22 milijard EUR;

219.

pozval je države članice, naj obravnavajo temeljne vzroke migracij, tako da se usklajujejo z razvojno politiko in tudi zunanjo politiko;

Zunanje zadeve Unije

220.

pozval je, naj bodo zunanje zadeve Unije skladne in dobro usklajene ter naj se ERS, skrbniški skladi in finančni instrumenti upravljajo ob upoštevanju notranjih politik;

Uprava

221.

vztrajal je pri spremembi kodeksa ravnanja za komisarje, ki je 31. januarja 2018 končno začel veljati;

222.

vztrajal je, da je treba pregledati postopke zaposlovanja na vodilne položaje v evropskih institucijah in organih ter objaviti vsa prosta delovna mesta v interesu preglednosti, integritete in enakih možnosti;

223.

še naprej je zagovarjal politiko ničelne tolerance do goljufije;

Priporočila za prihodnost

Poročanje

224.

opozarja, da za prihodnja leta člen 247(1)(c) finančne uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti celosten sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, vključno z dolgoročno napovedjo prihodnjih prilivov in odlivov za naslednjih 5 let;

225.

vztraja, da bi bilo treba v tem poročilu analizirati učinek obveznosti na obseg zaostankov pri plačilih v danem večletnem finančnem okviru;

226.

poziva Komisijo, naj za namene upravljanja in poročanja določi način evidentiranja proračunskih odhodkov Unije, ki bo omogočil poročanje o vseh sredstvih, povezanih z begunsko in migracijsko krizo, ter k prihodnji politiki Unije za upravljanje migracijskih tokov in vključevanja;

227.

se sprašuje, zakaj Komisija za merjenje smotrnosti finančnega poslovodenja uporablja dva sklopa ciljev in kazalnikov: na eni strani generalni direktorji Komisije v letnih poročilih o dejavnostih ocenjujejo uresničitev ciljev, opredeljenih v načrtu upravljanja, na drugi strani pa Komisija ocenjuje smotrnost programov za porabo sredstev prek programskih izjav o odhodkih iz poslovanja, priloženih predlogu proračuna; poziva Komisijo, naj svoje poročanje pripravi na podlagi enotnega sklopa ciljev in kazalnikov;

228.

poudarja, da se informacije o smotrnosti uporabljajo predvsem na ravni generalnih direktoratov za upravljanje programov in politik; je zaskrbljen, da generalni direktorati običajno ne uporabljajo glavnih poročil Komisije o smotrnosti za upravljanje svoje smotrnosti v zvezi s proračunom Unije, ker informacije o smotrnosti, ki izpolnjujejo potrebe vsakodnevnega upravljanja, niso usklajene z odgovornostmi Komisije za zunanje poročanje;

229.

poudarja, da generalni direktorati ali Komisija v svojih poročilih o smotrnosti niso dolžni pojasniti, kako so informacije o smotrnosti uporabili pri odločanju; poziva Komisijo, naj te informacije vključi v prihodnja poročila o smotrnosti;

230.

znova obžaluje, da letna poročila o dejavnostih ne vsebujejo izjave o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti in da kolegij komisarjev pri sprejemanju letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja zato prevzema splošno politično odgovornost za finančno upravljanje proračuna Unije, ne pa tudi za informacije o smotrnosti in rezultatih;

231.

poudarja, da sporočilo Komisije o upravljanju v Evropski komisiji, sprejeto 21. novembra 2018 (C(2018)7703), ne spreminja razlikovanja med „politično odgovornostjo komisarjev“ in „operativno odgovornostjo generalnih direktorjev“, ki je bilo uvedeno z upravno reformo iz leta 2000; ugotavlja, da ni bilo vedno pojasnjeno, ali „politična odgovornost“ zajema odgovornost za generalne direktorate ali je ločena od odgovornosti zanje;

232.

ponovno poudarja ugotovitve iz revizije Računskega sodišča za leto 2017, v katerih je navedeno, da bi „morala Komisija svoje informacije o smotrnosti bolje uporabljati in razviti notranjo kulturo, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost“; zato poziva Komisijo, naj vključi pripravo proračuna na podlagi smotrnosti v celoten politični cikel;

233.

obžaluje, da Komisija vse bolj zamuja z objavo letnih poročil o izvajanju instrumentov Evropske unije za financiranje zunanjega delovanja, kar Parlament ovira pri nadzoru in javni odgovornosti, saj je bilo poročilo za leto 2016 objavljeno šele marca 2018, poročila za leto 2017 pa še vedno ni; poziva Komisijo, naj poročilo za leto 2018 objavi najpozneje do konca septembra 2019 in se tega roka drži tudi v prihodnjih letih;

234.

ugotavlja, da so bile odkrite pomanjkljivosti v sistemih za merjenje smotrnosti organov držav članic v veliki meri povezane s projekti, dokončanimi v obdobju 2007–2013; poziva Komisijo, naj izboljša sistem za merjenje splošne smotrnosti, med drugim uvede kazalnike rezultatov na ravni projektov, da bo mogoče oceniti prispevke posameznih projektov k določenim ciljem operativnih programov; ugotavlja, da je zakonodaja o programskem obdobju 2014–2020 izboljšala logiko ukrepov in osredotočenost na rezultate.

235.

ponavlja zahtevo, naj Komisija zaradi številnih virov financiranja omogoči enostaven dostop do projektov v obliki enotne kontaktne točke, da bodo lahko državljani natančno spremljali dogajanje in financiranje infrastruktur, ki jih sofinancirajo skladi Unije in EFSI; zato spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami objavi letni pregled projektov na področjih prometa in turizma, ki so se sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in kohezijskih skladov, kot se to izvaja za IPE;

236.

poziva Komisijo, naj:

(a)

poenostavi poročanje o smotrnosti, tako da:

—	zmanjša število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za različna poročila o smotrnosti, in se osredotoči na tiste, s katerimi se najbolje meri smotrnost porabe proračuna Unije,

—	izboljša usklajenost splošnih ciljev na visoki ravni s posameznimi programi in cilji politike;

(b)	bolj uravnovesi poročanje o smotrnosti tako, da bo jasno predstavila informacije o glavnih izzivih Unije, ki jih je treba še obravnavati;

(c)	predloži izjavo o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti;

(d)	prevzame splošno politično odgovornost v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za informacije o smotrnosti in rezultatih;

(e)	v poročanje o smotrnosti, tudi v letno poročilo o upravljanju in smotrnosti, vključi najnovejše informacije o smotrnosti v zvezi z napredkom pri doseganju ciljev in sprejme ali predlaga ukrepe vedno, kadar ti cilji niso doseženi;

(f)	navede, kako so bile informacije o smotrnosti v zvezi s proračunom Unije uporabljene pri odločanju;

(g)	uvede ali izboljša ukrepe in spodbude za večjo osredotočenost na smotrnost v notranji kulturi Komisije, pri čemer naj zlasti upošteva priložnosti, ki jih ponujajo revidirana finančna uredba, pobuda za proračun EU, usmerjen v rezultate, poročanje o smotrnosti za projekte v teku in drugi viri;

(h)	razvije metode za obdelavo podatkov za veliko količino podatkov, ustvarjenih s poročanjem o smotrnosti, da bi se ustvarila pravočasna, poštena in dejanska slika o dosežkih; vztraja, da bi bilo treba poročanje o smotrnosti uporabiti za popravne ukrepe, kadar cilji programov niso doseženi;

237.

priporoča, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu še naprej vključi ločeni poglavji za varnost in državljanstvo ter poglobi analizo v zvezi s tem, saj je javni in politični interes za varnostni in migracijski del proračuna Unije veliko večji od njegovega finančnega deleža;

238.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži pregled primerov – v kohezijskih projektih in projektih za razvoj podeželja, ki jih financira Unija –, pri katerih povračila EU presegajo dejanske stroške posameznih projektov brez DDV;

239.

pozdravlja predlog, ki ga je Računsko sodišče podalo v posvetovalnem dokumentu o rednem poročanju o smotrnosti ukrepov Unije, da vsakoletno novembra v leta N+1 objavila oceno smotrnosti ukrepov Unije, ki bi zajemala natančen pregled informacij o smotrnosti, ki jih Komisija navede v svojem poročilu o oceni iz člena 318 PDEU; ponovno vztraja, da mora to poročilo v drugem delu vsebovati podroben pregled sinteze finančnega upravljanja Komisije, kot je navedeno v drugem delu letnega poročila o upravljanju in smotrnosti;

240.

opozarja, da bi moral biti končni cilj analize, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost, vzpostavitev globalnega in doslednega modela, ki ne bi temeljil le na ocenjevanju izvrševanja evropskega proračuna, ampak tudi na doseganju dodane vrednosti in ciljev politične strategije EU za obdobje 2021–2027, ki naj bi nadomestila strategijo Evropa 2020;

241.

vztraja, da bi moralo Računsko sodišče izboljšati usklajevanje med ocenami smotrnosti na ravni projekta, ki se izvajajo v okviru izjave o zanesljivosti, in svojim ostalim delom na področju smotrnosti, zlasti s poročanjem o glavnih sklepih v posebnih poročilih Računskega sodišča v sektorskih poglavjih njegovega letnega poročila; meni, da je to koristno za izboljšanje in okrepitev sistematičnega povezovanja odborov Parlamenta za sektorsko politiko pri uporabi produktov Računskega sodišča;

242.

poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice zagotovi oceno skladnosti in smotrnosti vsake evropske politike, in sicer razčlenjeno po poglavjih proračuna v letnem poročilu Računskega sodišča;

243.

vztraja, naj Računsko sodišče vzpostavi razširjeno spremljanje svojih priporočil iz revizij smotrnosti;

244.

poudarja, da je treba v vsa bistvena področja politik vključiti pravice žensk in enakost spolov ter jih upoštevati; zato znova poziva k pripravi proračuna, ki bo vidik spola upošteval v vseh fazah proračunskega postopka, tudi pri izvrševanju in oceni izvrševanja;

245.

znova zahteva, da se v skupni sistem kazalnikov rezultatov za izvrševanje proračuna Unije ob ustreznem upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, natančneje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vključijo tudi kazalniki glede na spol;

Izračun stopnje napake in poročanje

246.

meni, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije, v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov in letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti pa je uporabljena zapletena terminologija, ki lahko povzroči zmedo;

247.

zlasti ugotavlja, da službe Komisije uporabljajo vsaj naslednje koncepte: stopnjo preostalih napak, sporočeno stopnjo napake, stopnjo napake ob plačilu, stopnjo napake, ugotovljeno v letu, neto stopnjo preostalih napak, tehtano povprečno stopnjo napak, stopnjo napake ob zaključku ali skupno reprezentativno stopnjo napake;

248.

poleg tega opozarja na dejstvo, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2017 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije (GD AGRI in GD REGIO) mogoče razbrati, da je zanesljivost kontrolnih poročil držav članic še vedno vprašljiva;

249.

ugotavlja, da sporočen splošni znesek s tveganjem ob plačilu, ki ga je Komisija ocenila v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za leto 2017, temelji na podatkih posameznih služb, odgovornih za programe porabe, ki uporabljajo različne metode za izračun stopnje napake in odražajo različne pravne in organizacijske okvire; poudarja, da bi dodatna uskladitev metod izračuna povečala verodostojnost, odgovornost in preglednost sporočenega celotnega tveganega zneska ter omogočila jasno sliko, kar zadeva stopnjo preostale napake in stopnjo tveganja pri plačilih v prihodnosti;

250.

je poleg tega zaskrbljen, ker letno poročilo o upravljanju in smotrnosti primerja zelo različne številke in je zato zavajajoče, glede na to, da je Računsko sodišče ocenilo stopnjo napake ob plačilu in brez odbitkov popravkov, medtem ko je skupni tvegani znesek, ki ga navaja Komisija v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti, izračunan po odbitku popravkov; zato meni, da niso mogoče niti ustrezne primerjave niti zanesljivi zaključki; podpira Računsko sodišče pri izračunavanju stopnje napake brez upoštevanja popravkov; poziva Komisijo, naj v vseh letnih poročilih o dejavnostih in v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti navede stopnje napake brez popravkov in s popravki; meni, da bi bilo primerno, kot rešitev za to neprimerljivost, da bi Računsko sodišče izrazilo svoje mnenje o stopnji napake Komisije po popravkih;

251.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še bolj uskladi svoje metode za izračun stopenj napak z Računskim sodiščem, pri čemer naj upošteva različne načine upravljanja in pravne podlage in obenem zagotovi primerljivost stopenj napak, ter naj jasno razlikuje med tveganim zneskom z vključenimi finančnimi popravki in brez njih; zahteva tudi, da Komisija predstavi informacije o popravni zmogljivosti za izterjavo neupravičenih plačil iz proračuna Unije;

252.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi razlike med metodami za izračun napak, ki jih uporabljata Komisija in Računsko sodišče, zaradi katerih ni mogoča ustrezna primerjava stopenj napak, ki jih sporočata; poudarja, da bi morala Komisija za ocenjevanje stopnje napake uporabiti enakovredno metodologijo, kot je tista, ki jo uporablja Računsko sodišče, ter da bi morali obe instituciji v zvezi s tem nujno skleniti sporazum, da bi omogočili zanesljivo primerjavo stopenj napak, ki jih Komisija navede v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti ter v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov, Računsko sodišče pa zanje ponudi oceno; poziva Komisijo, naj podatke predstavi na način, skladen z metodologijo, ki jo je sprejelo Računsko sodišče, in vključi predvidene ocenjene popravke;

253.

znova poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter v pojasnilih k računovodskim izkazom predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov; poziva Računsko sodišče, naj navede stopnjo popravka, uporabljeno za izračun stopnje napake v svojem letnem poročilu, pa tudi prvotno stopnjo napake pred popravki;

254.

obžaluje dejstvo, da Računsko sodišče ni revidiralo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti, medtem ko je nekatera letna poročila o dejavnostih, zlasti poročila GD EMPL in GD REGIO; poziva Računsko sodišče, naj v svojem letnem poročilu skrbno prouči in pregleda letno poročilo o upravljanju in smotrnosti;

Pravočasno črpanje sredstev in smotrnost

255.

ugotavlja, da je nizka stopnja črpanja sredstev predvsem posledica poznega zaključka prejšnjega večletnega finančnega okvira, poznega sprejetja pravnih aktov, težav pri izvajanju novih zahtev za sedanji večletni finančni okvir, spremembe pravil o razveljavitvi obveznosti z N+2 na N+3 ter upravnega bremena, povezanega s prekrivanjem obdobij večletnih finančnih okvirov;

256.

obžaluje dejstvo, da Komisija še ni pripravila celovite in dolgoročne napovedi za pomoč pri odločanju o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bi bila v celoti skladna z medinstitucionalnim sporazumom;

257.

ugotavlja, da je počasno črpanje sredstev še vedno težava v nekaterih državah; zato meni, da je primerno ohraniti delovno skupino za boljše izvajanje; ugotavlja tudi, da je Komisija začela pobudo za dohajanje regij; v zvezi s tem opozarja na tveganje, da bi do konca finančnega obdobja nastali veliki zaostanki pri odobritvah za prevzem obveznosti;

Nasprotja interesov, pravna država, boj proti goljufijam in korupciji

258.

obžaluje vsakršno tveganje, da bi prišlo do kršenja vrednot iz člena 2 PEU in nespoštovanja člena 61(1) finančne uredbe glede navzkrižja interesov, kar bi lahko ogrozilo izvrševanje proračuna Unije in spodkopalo zaupanje državljanov Unije v dobro upravljanje denarja davkoplačevalcev Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v zvezi z vsakim kršenjem prava Unije in navzkrižjem interesov veljala politika ničelne tolerance brez dvojnih meril;

259.

poziva Komisijo, naj izvaja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem (13), priporočilo Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem, ki dopolnjuje priporočila Komisije (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520 (14), ter predlog Sklepa Sveta, ki ga je predložila Komisija 20. decembra 2017, o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017) 835);

260.

opozarja na preiskave, ki jih je OLAF opravil v zvezi s projektoma ELIOS in Srce Budimpešte, kjer so bile ugotovljene resne nepravilnosti; v prvem primeru je bil izterjan majhen znesek sredstev, medtem ko so v drugem primeru madžarski organi sprejeli finančni popravek, ki pa še ni bil izveden; ugotavlja, da so dejstva, povezana s četrto progo podzemne železnice, še vedno v sodnem postopku; poleg tega ugotavlja, da na Slovaškem poteka preiskava urada OLAF o obtožbah zaradi goljufij in da trenutno Komisija izvaja 6 preiskav o skladnosti v zvezi z neposrednimi plačili;

261.

z zaskrbljenostjo opozarja na rezultate misij Odbora parlamenta za proračunski nadzor na Slovaškem, ki so razkrile vrsto pomanjkljivosti in tveganj za upravljanje sredstev Unije in nadzor nad njimi ter tveganje vpletenosti organiziranega kriminala, zlasti v povezavi z umorom preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka; v zvezi s tem poziva Komisijo in urad OLAF, naj se seznanita z zaključki in priporočili odbora, navedenimi v njegovem poročilu o misiji, Komisijo pa poziva, naj dejavno spremlja razmere, sprejme potrebne ukrepe in Parlament sproti obvešča o nadaljnjih ukrepih;

262.

poziva Komisijo, naj oblikuje enotno vseevropsko strategijo za dejavno preprečevanje navzkrižja interesov kot eno od svojih prednostnih nalog s prilagojeno strategijo predhodnega in naknadnega nadzora; poziva Komisijo, OLAF in prihodnje Evropsko javno tožilstvo, naj v to strategijo vključijo zaščito žvižgačev in preiskovalnih novinarjev;

263.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se akcijski načrti o nasprotju interesov pripravijo in izvajajo v vseh državah članicah, ter naj Parlamentu poroča o doseženem napredku.

264.

pozdravlja, da Komisija objavlja spored sestankov komisarjev z zastopniki interesov; vendar obžaluje, da se v registru ne beleži vsebina razprav na teh sestankih; poziva Komisijo, naj register dopolni z vključitvijo vsebine sestankov;

265.

ugotavlja, da se glede na indeks zaznave korupcije za leto 2018 razmere v številnih državah članicah niso izboljšale ali so se celo poslabšale; poziva Komisijo, naj Parlamentu končno predstavi nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom o boju proti korupciji iz leta 2015, pri čemer naj po možnosti opiše – za vsako leto posebej – stanje v zvezi s protikorupcijskimi politikami v državah članicah in evropskih institucijah;

266.

poudarja, da bivši komisarji v skladu s kodeksom ravnanja za komisarje, ki velja od januarja 2018, ne smejo lobirati komisarjev ali njihovega osebja v imenu svojega podjetja, stranke svojega delodajalca ali o zadevah, za katere so bili odgovorni v okviru svojega portfelja, v obdobju dveh let po prenehanju funkcije; poziva Komisijo, naj to obdobje mirovanja uskladi z obdobjem, ki velja za predsednika, in sicer tri leta;

267.

pozdravlja ugotovitve in priporočila varuhinje človekovih pravic v njenem sklepu o strateški preiskavi OI/3/2017/NF o tem, kako Komisija obvladuje primere pojava vrtljivih vrat med svojimi uslužbenci; se strinja z varuhinjo, ki je Komisijo spodbudila, naj bo še naprej zgled, da pa naj sprejme odločnejši pristop pri ocenjevanju višjih uslužbencev, ki zapustijo javno službo EU; poziva Komisijo, naj uvede izboljšave, ki jih je predlagala varuhinja človekovih pravic, in naj sprejme dodatne ukrepe v zvezi z dobrimi praksami glede preglednosti, ki jih je varuhinja opredelila;

268.

poudarja, da mora Odbor za etiko proaktivno pripravljati mnenja o navzkrižju interesov, zlasti za komisarje, ki so prenehali opravljati to funkcijo; poleg tega poudarja, da bi bilo treba okrepiti sestavo Odbora za etiko s člani iz mednarodnih organizacij, kot je OECD, in nevladnih organizacij s strokovnim znanjem s področja politik integritete;

269.

opozarja, da je Evropski parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 18. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede postopkov imenovanja njenih višjih uradnikov; poziva Komisijo, naj nadaljuje razpravo s Parlamentom o izvajanju različnih priporočil iz njegove resolucije;

270.

je močno zaskrbljen zaradi izjave, ki jo je Komisija podala v odzivu z dne 15. marca 2019 in s katero priznava, da je „generalni sekretar prispeval k pravilni pripravi odgovorov v zvezi z njim ter zagotovil, da so popolni in izčrpni“, kar je nedvomno v nasprotju s členom 11a kadrovskih predpisov (Naslov II: pravice in obveznosti uradnikov) (15).

(1) Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna, str. 81 – „V primerjavi z letom 2016 je glavna sprememba znatno zmanjšanje na področju kohezije, migracij in ribištva. Sedanji programi za obdobje 2014–2020 na tem področju dosegajo želeno hitrost, ti programi pa so zaradi novouvedene letne potrditve izkazov in mehanizma zadržanja 10 % vmesnih plačil, dokler se ne izvedejo kontrole in popravljalni ukrepi, povezani z manjšim tveganjem (glej razdelek 2.2 „Napredek“).“

(2) Agrofert Holding je največja samostojna skupina v češki kmetijski in živilski industriji, druga največja na področju kemije, pomembno vlogo ima tudi v gozdarstvu, je lastnik založniške hiše MAFRA, ki objavlja nekatere najbolj priljubljene tiskane in spletne medije, kot so MF DNES, Lidové noviny in iDnes.

(3) (a) seznam vseh projektov od leta 2012 (ko je sedanji predsednik vlade kot finančni minister vstopil v vlado), financiranih iz ESRR, Kohezijskega sklada, ESS in EKSRP in ki se nanašajo na skupino AGROFERT, pa tudi, ali so projekti še v teku ali zaključeni; (b) zneske, ki so bili tem podjetjem ali drugim podjetjem skupine AGROFERT odobreni, že izplačani, in zneski, ki jim še bodo izplačani (vključno z zadevnim skladom); (c) obdobja, v katerih so bili ti zneski odobreni in izplačani; (d) ali so bila v zvezi s financiranjem projektov opravljena preverjanja (upravna in/ali na kraju samem), in rezultat teh preverjanj;

(5) Posebno poročilo št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi

(6) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(7) Sodba Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-183/17 P in C-184/17 P o razveljavitvi sodbe Splošnega sodišča EU z dne 2. februarja 2017 v zadevi T-381/15.

(8) Zadeva Stalnega arbitražnega sodišča št. 2017-03.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0117.

(10) UL L 248, 3.10.2018, str. 29.

(11) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(12) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 3. oktobra 2000, Angelo Ferlini v Centre hospitalier de Luxembourg, zadeva C-411/98, ECLI:EU:C:2000:530.

(13) UL C 307, 30.8.2018, str. 75.

(14) UL L 17, 23.1.2018, str. 50.

(15)

„Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.“

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/59

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1412

z dne 26. marca 2019

o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0370/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju sklepa z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija (5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05824/2019 – (C8-0053/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0088/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.	ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico;

C.	ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija;

Del I Posebno poročilo št. 15/2017: Predhodne pogojenosti in rezerva za smotrnost poslovanja na področju kohezije: inovativna instrumenta, ki pa še nista uspešna

je seznanjen z ugotovitvami in priporočili Računskega sodišča in obžaluje, da jih Komisija ni upoštevala pri pripravi predlogov za ustrezne uredbe za naslednje programsko obdobje;

zlasti obžaluje, da nekatera merila, ki jih je v svojem predlogu uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 predlagala Komisija, verjetno ne bodo vplivala na uresničevanje povezanih specifičnih ciljev in ne bi bistveno izboljšala učinkovitosti in smotrnosti kohezijske politike, kar pa je v nasprotju s priporočilom Računskega sodišča v zvezi s tem;

opominja, da je bila predhodna pogojenost v obdobju 2014–2020 uvedena zato, da bi bila uporaba sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov lažja, in sicer tako, da so izpolnjeni osnovni pogoji za učinkovito in smotrno uporabo podpore Unije;

opozarja pa, da je Računsko sodišče podvomilo, ali je predhodna pogojenost uspešno privedla do sprememb na terenu, čeprav je po mnenju sodišča ponudila okvir za ocenjevanje, ali so države članice pripravljene na izvajanje kohezijske politike;

poudarja, da mora predhodna pogojenost, če bo v naslednjem programskem obdobju ohranjena in nadomeščena z ugodnimi razmerami, ustrezati nacionalnim in regionalnim okoliščinam, biti osredotočena na spodbude in voditi k nemotenemu uresničevanju ciljev regionalnega razvoja, poleg tega pa je treba odpraviti prekrivanje in nejasnosti ter možnost različnih razlag;

ugotavlja, da je bilo ob sprejetju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov izpolnjenih približno 75 % vseh veljavnih predhodnih pogojev, v začetku leta 2017 jih je bilo izpolnjenih 86 %, do maja 2018 pa 99 %, kar pomeni, da je izpolnjevanje teh pogojev trajalo dlje, kot je predvideno v Uredbi (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah), in da je ob izteku roka decembra 2016 ostajalo neizpolnjenih približno 15 % teh pogojev;

se zaveda, da je bila predhodna pogojenost dodatno upravno breme, po ugotovitvah Komisije pa tudi eden od možnih razlogov za zamude pri uporabi sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020; priznava tudi, da Komisija sicer do izteka leta 2016 niti enkrat ni začasno ustavila izplačil za programe zaradi neizpolnjevanja te pogojenosti, vendar zadevni organi upravljanja niso predložili zahtevkov za izplačilo in so si tako sami naložili neke vrste prekinitev in upočasnili izvajanje, zaradi česar je bilo črpanje ob koncu četrtega leta tega obdobja (2017) občutno nižje kot na isti dan (konec leta 2010) prejšnjega obdobja 2007–2013 (17 % oziroma 41 %), kar še bolj postavlja pod vprašaj dodano vrednost predhodne pogojenosti kot instrumenta, katerega namen je lažje izvajanje kohezijske politike;

poudarja, da je zaradi izteka sedanjega programskega obdobja nujno, da Komisija državam članicam ponudi potrebno pomoč, da bodo lahko izpolnile še preostale predhodne pogoje ter v praksi uveljavile ustrezne določbe, zlasti o javnih naročilih in državni pomoči;

je seznanjen s stališčem Računskega sodišča, da je bila rezerva za uspešnost vključena v okvir smotrnosti zato, da bi učinkovito spodbudila doseganje načrtovanih izložkov in rezultatov;

10.

se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da okvir smotrnosti za obdobje 2014–2020 v splošnem ni veliko bolj usmerjen v rezultate kot podobne ureditve v preteklih obdobjih, saj ostaja osredotočen predvsem na izdatke in izložke projektov, pri čemer je večina kazalnikov, ki so osnova za dodeljevanje rezerve za smotrnost, kazalnikov izložkov (57,1 %), finančnih kazalnikov (33,4 %) in ključnih faz izvajanja (9,2 %), medtem ko je delež kazalnikov rezultatov na žalost zanemarljiv (0,3 %);

11.

v zvezi s tem ugotavlja, da je v Prilogi II uredbe o skupnih določbah predvideno, da se mejniki za vmesne cilje glede izvajanja kazalnikov rezultatov v okviru smotrnosti uporabljajo samo, kadar je to potrebno, medtem ko je treba mejnike za izvajanje kazalnikov izložkov, tesno povezanih s podprtimi političnimi ukrepi, obvezno vključiti;

12.

meni, da bodo lahko države in regije, ki so že dosegle mejnike, zaradi roka za pregled smotrnosti programov držav članic, ki je bil določen za leto 2019, sredstva, ki so jim bila dodeljena, uporabile šele v zadnjem letu obdobja, saj so blokirana v rezervi za uspešnost; zato poziva, naj se pregled smotrnosti opravi prej, da bodo ta sredstva na voljo hitreje;

13.

poziva Komisijo, naj v primeru, da bo rezervo za uspešnost ohranila tudi po letu 2020, pri pripravi predloga upošteva spoznanja iz obdobja 2014–2020 in predlaga ustrezno revizijo okvira smotrnosti, da bo ustvarila dejanske spodbude za sistem, usmerjen v rezultate; meni, da bi moral ta sistem ponujati potrebno ravnovesje med poenostavitvami, ki bodo omogočile nemoteno izvajanje projektov, in nujnimi določbami za dobro finančno poslovodenje in nadzor;

14.

spominja, da sta glavna namena kohezijske politike podpora in solidarnost, zato so pomožni instrumenti in spodbude primernejši kot novi disciplinski ukrepi in kazni.

Del II Posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2017: Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU

15.

poziva Komisijo, naj posreduje informacije o primanjkljaju pri pobiranju carin, ki ga je odkrila pri inšpekcijah tradicionalnih lastnih virov, in izvede analizo na osnovi teh podatkov;

16.

poziva Komisijo, naj posreduje informacije o zneskih carin, ki jih poberejo države članice in se stečejo v proračun Unije; meni, da je mogoče sedanji sistem spodbud za carinske kontrole izboljšati;

17.

poziva Komisijo, naj pripravi analizo ukrepov, ki so jih zahtevale države članice v sporočilih o vzajemni pomoči, pa tudi stanja pri uresničevanju glavnega cilja, da bi dosegle enakovredne rezultate;

18.

poziva Komisijo, naj oceni kvantitativne rezultate pri izvajanju programov Unije Carina 2020 in Herkul III, namenjenih financiranju izmenjave informacij in sodelovanja med carinskimi organi pri zaščiti finančnih interesov Unije v sedanjem večletnem finančnem okviru;

19.

poziva Komisijo, naj analizira zlorabe pri oprostitvi carin za pošiljke majhnih vrednosti pri e-trgovanju s tretjimi državami;

Del III Posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2017: Instrumenti za posojilna jamstva, ki jih financira EU: rezultati so pozitivni, vendar sta potrebna boljša ciljna usmerjenost v upravičence in boljše usklajevanje z nacionalnimi shemami

20.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, njegove ugotovitve in priporočila;

21.

pozdravlja, da je Komisija sprejela večino priporočil in se bo ravnala po njih;

22.

skupaj z Računskim sodiščem meni, da je treba finančne instrumente uporabljati samo, če ni mogoče pridobiti komercialnih posojil, ker so projekti premajhni ali preveč tvegani, ali ker posojilojemalec ne more zagotoviti potrebnega zavarovanja; poziva Komisijo, naj razvije metodologijo za analizo učinka jamstev na ponudbo posojil, konkurenco med bankami in inovacijsko dejavnost podjetij ter za analizo delitve implicitne subvencije med ponudnika in upravičenca.

23.

opozarja Komisijo in Računsko sodišče, da jamstvena shema za posojila in jamstveni sklad za mala in srednja podjetja InnovFin ustvarjata potencialne posojilne portfelje posrednikov v vrednosti 24,42 milijard EUR, o katerih organ za podelitev razrešnice ve zelo malo, saj je sistem zelo zapleten in nepregleden;

24.

ponavlja stališče Parlamenta iz resolucije z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (8):

„20.

opozarja na vse pogostejšo uporabo finančnih instrumentov, ki jih v glavnem sestavljajo posojila, kapitalski instrumenti, jamstva in instrumenti za delitev tveganja, pri posrednem upravljanju v obdobju 2014–2020 in dodatno poudarja, da je skoraj vse te finančne instrumente posredno upravljala skupina Evropske investicijske banke; meni, da informacije o doseženih rezultatih ne zadostujejo za oceno teh instrumentov, zlasti glede njihovega vpliva na družbo in okolje; poudarja, da finančni instrumenti lahko dopolnijo nepovratna sredstva, ne bi pa jih smeli nadomestiti;“

25.

spominja komisarja Oettingerja na njegovo namero, da bi te vzporedne proračune dolgoročno ponovno vključili v proračun Unije; meni, da bi to v veliki meri povečalo demokratično odgovornost; poziva Komisijo, naj pred junijem 2019 pripravi sporočilo o tem, kako bi to bilo mogoče doseči.

Del IV Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2017: Misije za opazovanje volitev – prizadevanja za spremljanje izvajanja priporočil, vendar je potreben boljši nadzor

26.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

27.

opominja, da so misije za opazovanje volitev EU zelo prepoznaven instrument zunanje politike Unije in strateški parlamentarni cilj, saj je glavni opazovalec teh misij poslanec Evropskega parlamenta, so pa tudi instrument za spodbujanje demokratizacije in izboljšanje volilnih postopkov;

28.

je prepričan, da so ustrezno, pošteno in nepristransko izvedene dejavnosti opazovanja volitev osrednjega pomena v javni diplomaciji, saj omogočajo nepristransko oceno in konstruktivna priporočila, ki jih lahko upoštevajo nacionalni deležniki, tudi organizacije civilne družbe;

29.

opominja, da za dobro upravljanje tega področja ne obstaja enoten model, ki ustreza vsem, in da je treba poskrbeti za prilagodljivost ob upoštevanju posebnih značilnosti držav gostiteljic;

30.

meni, da je neposredno posvetovanje z deležniki o možnih priporočilih misij za opazovanje volitev pred dokončanjem poročila vprašljivo in v nobenem primeru ne bi smelo biti rešitev za glavnega opazovalca, saj so misije za opazovanje volitev neodvisne;

31.

meni, da bi bilo treba po misijah za opazovanje volitev še izboljšati nadaljnje ukrepanje v okviru političnih dialogov, vključno z ad hoc delegacijami Evropskega parlamenta, ter iskati nove načine, kot so volilni dialogi, za izpopolnitev procesa opazovanja volitev nasploh, zlasti pa za ocene dejanskih volilnih procesov;

32.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj čim pozorneje spremlja dejansko izvajanje priporočil misij za opazovanje volitev v tretjih državah, ob tem pa spoštuje suverenost držav in vključi Parlament, med drugim tako, da te pomembne politične naloge, ki so po oceni misij za opazovanje volitev potrebne na nekaterih področjih, poveri zadostnemu številu uslužbencev v delegacijah Unije z ustreznim strokovnim znanjem;

33.

meni, da bi bilo koristno, če bi glavni opazovalec že v zgodnji fazi sodeloval pri izbiri osrednjih članov misij za opazovanje volitev (zlasti za nekatere funkcije, kot so politični svetovalec, strokovnjak za volitve in namestnik vodje misije za opazovanje volitev), da se omogoči hitra, učinkovitejša in doslednejša napotitev teh misij;

34.

meni, da bi bila glede na to uvedba podatkovne zbirke za misije za opazovanje volitev koristna operativna možnost, da se srednjeročno utrdi verodostojnost in preglednost tega instrumenta in procesa Unije;

35.

na splošno zahteva, da se večji poudarek nameni trajnosti ukrepov, ki se financirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, zlasti v okviru misij za opazovanje volitev, kjer obstajajo precejšnje možnosti za obsežnejši prenos znanja na lokalne akterje in izboljšanje ukrepanja na osnovi priporočil;

Del V Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2017: Enotni odbor za reševanje: izvajanje zahtevne naloge vzpostavitve bančne unije se je začelo, vendar je pot do cilja še dolga

36.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

37.

kritizira, da Enotni odbor za reševanje ni posredoval vse dokumentacije, zahtevane v sklopu revizije; spominja ta odbor, da mora imeti Računsko sodišče v skladu s PDEU popoln dostop do dokumentacije revidiranca, saj je to potrebno za revizijo;

38.

obžaluje, da ima Enotni odbor za reševanje že od začetka svoje operativne neodvisnosti premalo uslužbencev; poziva ga, naj okrepi zaposlovanje, zlasti z zaposlovanjem strokovnjakov za reševanje in politiko, tudi na višji ravni;

39.

je zaskrbljen nad veljavnim memorandumom o soglasju med Enotnim odborom za reševanje in Evropsko centralno banko (ECB), ki ne zagotavlja, da bi prvi dosledno in pravočasno prejemal informacije slednje; poziva Enotni odbor za reševanje, naj začne z ECB razpravljati o izboljšanju stanja;

Del VI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2018: Skupna pomoč pri podpori projektom v evropskih regijah (JASPERS) – čas za boljše usmerjanje

40.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, njegove ugotovitve ter pripravljenost Komisije, da začne izvajati priporočila;

41.

pozdravlja, da se je po zaslugi prizadevanj v okviru pomoči JASPERS v nekaterih primerih izboljšala sposobnost držav članic za pripravo projektov, ki so bili kakovostni, o čemer priča tudi dejstvo, da jih je Komisija hitro potrdila;

42.

poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), naj poskrbita, da se bo program izvajal tako, da bo izboljšal rezultate na področju upravne zmogljivosti držav članic;

43.

opaža, da so se v obdobju 2006–2016 dejanski stroški pomoči JASPERS in finančni prispevek Komisije sprva povečali, nato pa ostali stabilni na ravni približno 30 milijonov EUR letno, prispevek Komisije pa se je gibal med 70 in 80 %;

44.

meni, da bi morali upravičenci ustrezno prispevati k stroškom pomoči JASPERS;

45.

meni, da bi morala postati naloga pomoči JASPERS, in sicer da državam članicam, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, zagotovi neodvisno brezplačno svetovanje in jim pomaga pri pripravi visokokakovostnih predlogov za velike naložbene projekte, ki bi se financirali iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj Unije, dejansko enostavnejša, s tem ko se novejše države članice prilagajajo sistemom in postopkom Unije;

46.

je zelo zaskrbljen zaradi naslednje ugotovitve Računskega sodišča: „VIII. EIB ni želela zagotoviti informacij o dejanskih stroških za Jaspers, Komisija pa je lahko le deloma dokazala verodostojnost standardnih stroškov Jaspersa za zaposlene, ki jih je zagotovila EIB, do leta 2014.“;

47.

vztraja, da mora EIB priskrbeti vse informacije, ki jih Računsko sodišče potrebuje za svoje revizijsko delo; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi EIB pri tem sodelovala;

Del VII Posebno poročilo št. 2/2018: Operativna učinkovitost kriznega upravljanja ECB za banke

48.

pozdravlja poročilo Računskega sodišča, njegova priporočila in pripravljenost Komisije, da upošteva vsa, razen enega;

49.

je zelo zaskrbljen, ker ECB Računskemu sodišču ni omogočila vpogleda v vse zahtevane dokumente oziroma dostopa do informacij, ki jih je potrebovalo pri opravljanju svojih nalog, ter poziva ECB, naj to prakso spremeni;

50.

meni, da je polno sodelovanje ECB nujno potrebno, in da bi moralo biti na razpolago ter povečati preglednost in odgovornost;

51.

z obžalovanjem ugotavlja, da Računsko sodišče ni glavni zunanji revizor ECB in da je upravičeno nadzorovati samo operativno učinkovitost njenega upravljanja (člen 27 protokola št. 4, priloženega PEU in PDEU);

52.

opozarja na naslednje očitno medinstitucionalno neravnovesje: medtem ko ima Sodišče Evropske unije pomembno vlogo pri nadzoru dejavnosti ECB (člen 35 protokola št.o4), je Računsko sodišče dobilo samo manjšo vlogo pri preverjanju finančnega poslovodenja banke (operativne učinkovitosti upravljanja), kar škoduje preglednosti in odgovornosti;

53.

zato poziva države članice in institucije Unije, naj pri naslednji reviziji pogodb dopolnijo vlogo Računskega sodišča v razmerju z ECB;

Del VIII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2018: Revizija postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji

54.

je seznanjen s poročilom Računskega sodišča, njegovimi priporočili in pripravljenostjo Komisije, da jih večino upošteva;

55.

poudarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji del evropskega semestra, ki se začne s pregledom letne rasti in poročilom o mehanizmu opozarjanja v jeseni leta n–1; če mehanizem opozarjanja na osnovi sistema kazalnikov in pragov pokaže, da bi lahko prišlo do posebnih težav, se za zadevno državo članico opravi poglobljeni pregled;

56.

ugotavlja, da če Komisija pri poglobljenem pregledu ugotovi makroekonomska neravnotežja, mora o tem obvestiti Evropski parlament, Svet in Evroskupino; ugotavlja, da lahko Svet na priporočilo Komisije na zadevno državo članico naslovi priporočilo v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU; ugotavlja še, da so ta preventivna priporočila v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji del priporočil za posamezne države;

57.

podobno kot Računsko sodišče ugotavlja, da so priporočila Sveta odvisna od političnih odločitev; meni, da je to prej pravilo kot izjema;

Del IX Posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2018: Pomoč EU za Mjanmar/Burmo

58.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

59.

je seznanjen s težkimi političnimi razmerami in zapletenimi operativnimi izzivi, s katerimi se soočajo Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), službe Komisije in delegacija Unije, zlasti v državah Rakhine, Kajin in Šan;

60.

poziva ESZD in Komisijo, naj dokončata dolgoročen, celovit in ambiciozen program razvojnega sodelovanja in pri tem uporabita vse razpoložljive instrumente ter pomagata Mjanmaru razviti in izpopolniti celostno strategijo za razvoj ter postopoma oblikujeta nacionalni okvir rezultatov z orodji za merjenje učinka in trajnosti pomoči;

61.

poziva k opredelitvi dobre kombinacije politik v skladu s posredovanjem Unije in v izboru glavnih sektorjev za razvoj na podlagi redne sektorske ocene potreb, da bi povečali izvedljivost, dopolnjevanje in trajnost projektov; poziva, naj se rezultati strateške ocene države, ki bo zaključena leta 2018, čim prej posredujejo Parlamentu;

62.

meni tudi, da je treba zagotoviti zadostno prožnost pri načrtovanju programov pomoči in njihovem izvajanju v še posebej težkih političnih in operativnih razmerah, da bi bolj sistematično okrepili nacionalne zmogljivosti in zagotovili primerno geografsko kritje ob upoštevanju realne absorpcijske sposobnosti države;

63.

obžaluje, da Komisija ni zadostno opredelila regionalnih geografskih prednostnih nalog za svojo pomoč; ugotavlja, da je bila prva študija o posebnih potrebah države Rakhine izvedena leta 2017; meni, da bi morala biti posebna ocena te države prednostna naloga delegacije Unije, ko je prispela v državo leta 2013;

64.

spodbuja krepitev zmogljivosti javnega sektorja in institucionalnih struktur, da bi ustvarili odgovornejši okvir upravljanja, z zagotavljanjem bolj strateške podpore glavnim nadzornim institucijam v državi;

65.

opozarja, da mora biti „krepitev države“ v središču razvojne strategije Unije v skladu z načeli posredovanja v nestabilnih razmerah, s poudarkom na krepitvi institucij, preglednosti in učinkovitosti upravljanja javnih financ, skupaj z okrepljenim političnim dialogom;

66.

podpira okrepljeno sodelovanje na terenu z mednarodnimi partnerji za povečanje stroškovne učinkovitosti ukrepov z več donatorji, saj učinkovito usklajevanje donatorjev ostaja bistveno za preprečevanje podvajanja in razdrobljenosti pomoči;

67.

obžaluje pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij med GD DEVCO in GD ECHO v državah Rakhine in Kajin; obžaluje, da je bilo treba počakati do septembra 2016, da se je začel postopek izmenjave informacij med obema generalnima direktoratoma; v zvezi s tem poziva k večji usklajenosti humanitarne in razvojne pomoči ter močnejši povezavi med pomočjo v izrednih razmerah, rehabilitacijo in razvojem prek stalne medresorske platforme LRRD (za povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja); meni, da je treba, kadar koli je mogoče, vzpostaviti celosten pristop z jasno opredeljenimi cilji na področju usklajevanja in državno strategijo, ki bo usklajena z GD ECHO in GD DEVCO, ter izmenjavo najboljše prakse; v zvezi s tem poziva k sistematični vključitvi pristopa LRRD v cikel financiranja operacij;

68.

med drugim poziva službe Komisije, naj več pozornosti namenijo povezovanju in prehodu od kratkoročnih humanitarnih dejavnosti do dolgoročnih razvojnih ukrepov in vzpostavijo boljše usklajevanje, ne le med različnimi razvojnimi deležniki na terenu, temveč tudi z nacionalnimi prednostnimi nalogami, in sicer prek skupne strategije in okvira za humanitarno pomoč in razvoj;

69.

priporoča, da se boljše spremlja izvajanje projektov in ukrepov, in sicer z boljšo utemeljitvijo dodeljenih sredstev po prednostnih sektorjih v dokumentih za načrtovanje in upravljanje, da bi po potrebi predvideli prilagoditve pomoči za nove potrebe do leta 2020, hkrati pa zagotovili večjo prepoznavnost ukrepov Unije; meni, da sta prepoznavnost donatorjev in zagotavljanje ustreznih informacij o vodenju projektov pomembna, da bi priznali njihove prispevke in ohranili odgovornost poročanja;

70.

obžaluje, da največja postavka skupnega sklada za mir ni bila namenjena državi Rakhine; meni, da je to zamujena priložnost za to izredno ranljivo regijo; poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe sklada na državo Rakhine;

71.

poudarja, da če je proračunska podpora izbrana kot eden od pomembnih načinov izvajanja pomoči, bi morala Komisija v sodelovanju z drugimi donatorji:

—	zagotoviti ustrezno podporo za krepitev zmogljivosti in se osredotočiti na ključne funkcije upravljanja javnih financ, vključno z mehanizmi odgovornosti in boja proti korupciji,

—	podpreti pravočasno pripravo ustreznega programa reforme upravljanja javnih financ,

—	če je ustrezno, določiti kratkoročne ukrepe za zaščito sredstev Unije pred potrato, odtekanjem in neučinkovitostjo;

Del X Posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2018: Energija iz obnovljivih virov za trajnostni razvoj podeželja: znatne potencialne sinergije, ki pa so večinoma neizkoriščene

72.

poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju prihodnje politike za energijo iz obnovljivih virov upoštevajo okoliščine in specifične potrebe posamezne podeželske skupnosti in gospodarstva, pa tudi morebitne pozitivne in negativne učinke politike ter zagotovijo, da so izidi politike pravični za podeželska območja; v ta namen naj Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi ustrezen mehanizem, ki bi lahko temeljil na mehanizmu preverjanja učinkov na podeželje, kot je predviden v „usmeritvi politike 1“ Deklaracije iz Corka 2.0 iz leta 2016;

73.

poziva Komisijo, naj ta instrument vključi v postopek posvetovanja z državami članicami o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki jih je treba Komisiji predložiti do 1. januarja 2019, in usmerja države članice pri njegovi uporabi;

74.

poziva Komisijo, naj skupaj s sozakonodajalcema prihodnji okvir politike za bioenergijo zasnuje tako, da bo zagotavljal zadostno zaščito pred netrajnostnim pridobivanjem biomase za energijo; okvir bi moral priznavati in obravnavati tveganja za trajnost, ki jih pomeni povečanje uporabe bioenergije zaradi ciljev in programov finančne podpore, ter zagotavljati blaženje s tem povezanih okoljskih in socialno-ekonomskih tveganj;

75.

poziva Komisijo, naj določi, kaj bi bilo treba doseči z naložbami Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v energijo iz obnovljivih virov; kako bi morale te naložbe prinesti dodano vrednost na podeželskih območjih; in kako bi moral ta sklad dopolnjevati sedanje programe financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, ne da bi obstajalo tveganje, da bi postal zgolj še en vir financiranja energije iz obnovljivih virov, ki se pri oblikovanju prihodnje politike za razvoj podeželja ne bo prednostno osredotočal na razvoj podeželja;

76.

v tem smislu poziva Komisijo, naj uporabi ustrezne izkušnje iz dobre prakse, ugotovljene med revizijo Računskega sodišča (ocena obnovljive energije na podeželju, projekti za oskrbo tretjih oseb z energijo, ki se financirajo iz EKSRP, projekti na področju energije iz obnovljivih virov za lastno porabo), pa tudi podobne izkušnje, opisane v študiji OECD o povezovanju energije iz obnovljivih virov z razvojem podeželja;

77.

poziva države članice, naj v zvezi s podporo iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov Komisiji v razširjenih letnih poročilih o izvajanju za leto 2019 zagotovijo ustrezne informacije o programskih dosežkih projektov na področju energije iz obnovljivih virov; te informacije bi morale Komisiji omogočati, da se seznami s tem, koliko odhodkov EKSRP je bilo izplačanih za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, z obstoječo energetsko zmogljivost ali količino energije, proizvedene v okviru takih projektov. poziva Komisijo, naj pri pripravi programskega obdobja po letu 2020 natančneje opredeli vrste kazalnikov;

78.

poziva Komisija, naj države članice spomni na uporabo ustreznih izbirnih postopkov, da bodo podprle le rentabilne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki bodo nedvomno povečali korist za trajnostni razvoj podeželja;

Del XI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2018: Prosto gibanje delavcev – temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala

79.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo njegova priporočila;

80.

poudarja, da je prosto gibanje delavcev temeljno načelo Unije in ena največjih prednosti enotnega trga, saj koristi obema stranema v delovnem razmerju in zagotavlja varstvo pravic delavcev in odpravo diskriminacije na podlagi državljanstva med delavci držav članic, kar zadeva zaposlitev, plačo ter delovne in zaposlitvene pogoje;

81.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v Uniji še vedno obstajajo številne ovire za prosto in pravično mobilnost delavcev in da ukrepi, ki so jih sprejele Komisija in države članice, ne morejo v celoti odpraviti težav, s katerimi se soočajo delavci, ki želijo delati v drugi državi članici, kot so na primer nezadostne informacije o pravicah delavcev v zvezi z zaposlitvijo in delovnimi pogoji in o pravicah socialne varnosti, neustrezni pa so tudi ukrepi za preprečevanje diskriminacije mobilnih delavcev in ustrezno uveljavljanje njihovih pravic;

82.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je Komisija uvedla orodja za obveščanje državljanov o njihovih pravicah in vzpostavila sisteme za poročanje o diskriminaciji pri prostem pretoku delavcev; je vseeno zaskrbljen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da kljub obstoju teh orodij in sistemov Komisija nima informacij o stopnji obveščenosti o teh orodjih in o obsegu diskriminacije pri prostem gibanju na ravni Unije;

83.

ugotavlja, da morebitni upravičenci pogosto ne poznajo orodij za mobilnost delavcev, ki jih je uvedla Komisija, in je zaskrbljen, da več držav članic na portalu za mobilnost EURES objavlja samo manjše število prostih delovnih mest; opozarja, da se ta orodja financirajo iz proračuna Unije in da Evropski socialni sklad in program za zaposlovanje in socialne inovacije v sklopu večletnega finančnega okvira 2014–2020 omogočata financiranje ukrepov in dejavnosti v zvezi z mobilnostjo delavcev v Uniji in na državni ravni, vendar se ne uporabljata dovolj;

84.

poziva Komisijo in države članice, naj možnosti financiranja izkoristijo za izvedbo ukrepov, da bodo obstoječa orodja ponujala popolne informacije o prostih delovnih mestih in pravicah delavcev, da bodo državljani obveščeni o teh orodjih in informacijah, ki jih ponujajo, in da se bo spremljala obveščenost z namenom nadaljnjih izboljšav; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj se zavzame za oglaševanje praktičnih informacij o mobilnosti delavcev, in sicer prek novih tehnologij, spletnih iskalnikov in publicitete, in vztraja pri tesnejšem sodelovanju z državami članicami; še zlasti poziva odgovorne državne organe in koordinatorje Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES), naj dejavneje sodelujejo z delodajalci in predstavijo portal ter priložnosti za mobilnost delavcev v Uniji; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za ustrezno dopolnjevanje in dodatnost med ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada in programa za zaposlovanje in socialne inovacije;

85.

se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je treba pridobiti informacije in vpogled v obseg in vrsto diskriminacije pri prostem gibanju delavcev, da bo mogoče te primere ustrezno obravnavati; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za večjo učinkovitost obstoječih sistemov, da bo mogoče odkrivati primere diskriminacije ter nadaljnje ukrepati za preprečevanje in odpravljanje ovir in diskriminacije za pravično mobilnost delavcev;

86.

poudarja, da prispevkov za socialno varnost ni mogoče preprosto prenašati med državami, zato so delavci prikrajšani za nekatere socialne pravice, kar jih odvrača od mobilnosti; poziva Komisijo, naj razmisli o ustreznih zakonodajnih predlogih, in se zavzema za uvedbo spodbud za države članice, ki so pripravljene izvajati prenosljivost pokojninskih pravic, ob polnem spoštovanju obstoječe zakonodaje;

87.

ugotavlja, da pri vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih kvalifikacij med državami še vedno obstajajo težave, kar močno ovira mobilnost delavcev; poudarja, da bi moral biti ta postopek preprost, cenovno ugoden in uporabniku prijazen, tako za državljane kot za državne uprave; spodbuja Komisijo, naj se zavzame za izmenjavo praktičnih zgledov med državami članicami v delovnih skupinah Sveta in po potrebi na platformah OECD;

88.

je zaskrbljen, ker podatki o delovni mobilnosti, ki jih posredujejo države članice, niso dovolj primerljivi; poziva Komisijo, naj državam članicam posreduje smernice o tem, katere podatke morajo zbirati za posamezen namen; vztraja tudi, da mora Komisija izboljšati zbiranje in predstavitev statističnih podatkov o prostem gibanju delavcev in zlasti težavah, s katerimi se ti soočajo v tujih državah;

89.

obžaluje, da je usklajevanje med ponudbo delovne sile na trgih dela v državah članicah ter povpraševanju po delavcih in veščinah še vedno samo cilj, ki naj bi ga dosegli s politiko mobilnosti delavcev; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo Evropski socialni sklad, program za zaposlovanje in socialne inovacije ter mreža EURES za spodbujanje mobilnosti delavcev, da bi zmanjšale brezposelnost v nekaterih državah in regijah ter zagotovile ponudbo potrebne delovne sile in veščin drugod;

90.

se z zaskrbljenostjo seznanja s težavami, povezanimi z zahtevami za projekte čezmejne mobilnosti, ki se financirajo iz programa za zaposlovanje in socialne inovacije, in poziva Komisijo, naj jih skuša rešiti na prihodnjih javnih razpisih, in sicer z določitvijo obveznih kazalnikov rezultatov, ki bodo omogočili meritve dodane vrednosti financiranja Unije in učinkov dodeljene podpore v praksi;

91.

glede na ugotovitve Računskega sodišča, da so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje delovne mobilnosti v Uniji in odstranitev obstoječih ovir, poziva Komisijo in države članice, naj v obdobju 2021–2027 zagotovijo zadostna finančna sredstva za ukrepe za pravično mobilnost delavcev, ki bodo omogočili nadaljnje nemoteno delovanje orodij in sistemov na tem področju; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za nadaljevanje in večjo učinkovitost ukrepov in dejavnosti, ki omogočajo prosto gibanje delavcev, tako z boljšim usmerjanjem finančnih sredstev kot s tesnejšim sodelovanjem in usklajevanjem med odgovornimi službami Komisije, državnimi organi in vsemi zadevnimi deležniki na ravni Unije in držav članic;

Del XII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2018: Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati

92.

meni, da bi moral program predpristopne pomoči (IPA) za leto 2018 Komisiji pomagati, da bo bolje usmerjala sredstva instrumenta IPA na področja, na katerih bi reforme že morale biti izvedene in so potrebne za kredibilen napredek pri pristopanju k EU, zlasti za neodvisnost in nepristranskost sodstva, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu na visoki ravni, krepitev svobode tiska, preprečevanje navzkrižja interesov in krepitev zunanje revizije in civilne družbe;

93.

poziva Komisijo, naj pri svoji naslednji posodobitvi ocen za sektorski pristop celovito vključi vse osrednje elemente usklajevanja donatorjev v Turčiji, sektorsko proračunsko analizo in še posebej okvir Turčije za ocenjevanje smotrnosti;

94.

glede na učinek, ki ga nazadovanje že ima na trajnostnost projektov v Turčiji, Komisijo poziva, naj poveča uporabo političnih in projektnih pogojev, in sicer naj:

—	Odboru IPA II predloži predloge za prilagoditev skupnih dodelitev instrumenta IPA II za leto n, vključno s preusmeritvijo ali zmanjšanjem sredstev IPA II, da bi se obravnavali primeri nazadovanja v sektorjih pravna država in upravljanje, ugotovljeni v letnem poročilu o Turčiji v letu n – 1,

—	se do konca leta 2017 in leta 2020 odloči, ali bo Turčiji dodelila nagrado za smotrnost. Ta odločitev naj pravilno odraža napredek pri pristopanju k EU, učinkovito izvajanje instrumenta IPA in doseganje dobrih rezultatov,

—	vedno več uporablja neposredno upravljanje za obravnavanje temeljnih potreb v primerih, v katerih ni dovolj politične volje, zlasti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu na visoki ravni, pri krepitvi svobode tiska, preprečevanju navzkrižja interesov in krepitvi civilne družbe,

—	za nove projekte in v primerih, v katerih je ustrezno, določi pogoje v obliki minimalnih zahtev za podporo pravočasnega zagotavljanja pričakovanih izložkov in trajnostnosti. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti popravljalne ukrepe (npr. začasno ustavitev plačil, preklic projekta);

95.

spodbuja Komisijo, naj razširi obseg svojih poročil o v rezultate usmerjenem spremljanju v zvezi z operacijami v Turčiji, ki jih je financirala EU, in izboljša relevantnost in zanesljivost svojih projektnih kazalnikov, in sicer z vključitvijo izhodiščnih podatkov o razpoložljivosti, kadar je to ustrezno;

96.

meni, da bi morala Komisija v okviru instrumenta IPA II selektivno uporabljati posredno upravljanje, pri tem pa naj upošteva količino sredstev, zapletenost projektov, ki se pripravljajo in za katere bodo turški organi objavili razpise, ter zmogljivost agencije, ki je pristojna za pogodbe in financiranje programov, ki se financirajo s sredstvi Unije;

Del XIII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2018: Podpora EU za produktivne naložbe v podjetja – večji poudarek je treba nameniti trajnosti

97.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, zlasti kot pravočasno opozorilo, da so nujni dodatni mehanizmi spremljanja in jamstva, ki so potrebni tako na ravni Unije kot držav članic, da bi zagotovili trajnost rezultatov projektov; v zvezi s tem poudarja ugotovitve Računskega sodišča, da v preučenih operativnih programih niso bile ustrezno opredeljene posebne potrebe podjetij v različnih sektorjih in različnih velikosti (nedelovanje trga), uresničitev dolgotrajnih rezultatov pa ni bila prednostna naloga;

98.

meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo produktivnih naložb iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) kot ključnega dejavnika za rast, trajnostna delovna mesta, zmanjšanje razlik in neenakosti v okviru prihodnjega razvoja kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju, z namenom doseči navzgor usmerjeno zbliževanje, skupaj z ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo med državami članicami in regijami;

99.

ugotavlja, da so se pri številnih revidiranih projektih sicer spoštovala ustrezna pravila in so se dosegli predvideni rezultati, da pa ni bilo mogoče zagotoviti dokazov o uspešnosti teh projektov ali o tem, da so bile dosežene trajne izboljšave;

100.

v zvezi s tem ugotavlja, da uredba o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 (člen 71) ne vključuje določb, ki bi doseganje rezultatov in njihovo trajnost določale kot merilo za trajnost operacij; zato opozarja na ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z znatno razliko med merjenjem izložkov namesto rezultatov z vidika ocenjevanja trajnosti projekta;

101.

meni, da je za zagotovitev resnične dodane vrednosti produktivnih naložb treba doseganje rezultatov vključiti v ocenjevanje trajnosti projektov kot temeljni premislek; v zvezi s tem odločno podpira Računsko sodišče, ki je trajnost opredelilo kot „zmožnost projekta, da svoje koristi obdrži še dolgo časa po tem, ko je bil zaključen“;

102.

obžaluje, da Komisija v svojih zakonodajnih predlogih uredb za obdobje 2021–2027 ni upoštevala izrecnega priporočila Računskega sodišča o jasnem dodeljevanju prednosti ne samo izložkom, temveč tudi potrebnim kazalnikom za merjenje rezultatov;

103.

se strinja s pomisleki Računskega sodišča v zvezi z zagotavljanjem trajnosti naložb v mala in srednja podjetja glede na njihove omejene poslovne zmogljivosti, visoko stopnjo pomanjkljivosti in/ali posebno ranljivost na neugodne gospodarske razmere; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na načine in sredstva za spodbujanje uspešnih in trajnih povezav med zainteresiranimi malimi in srednjimi podjetji, pri tem pa upoštevajo tako pozitivne kot težavne izkušnje iz preteklosti;

104.

poleg tega meni, da bi prihodnje produktivne naložbe dosegle trajne rezultate, če bi bile vključene v posodobljeno celovito industrijsko strategijo v okviru bodoče kohezijske politike; meni, da bi morale produktivne naložbe na tak način pomembno prispevati k preseganju velikih razlik v stopnjah industrijskega razvoja med državami članicami in regijami, kot je bilo opisano v šestem in sedmem kohezijskem poročilu;

105.

poziva Komisijo, naj si v celoti prizadeva izvesti priporočila Računskega sodišča in državam članicam zagotoviti pravočasne in ustrezne smernice, tudi z objavo jasnih in preglednih smernic o načinih za opredelitev in uporabo meril za trajnost projektov, pa tudi uporabiti vse razpoložljive mehanizme, kot so potrjevanje operativnih programov, spremljanje in nadzor, da bi države članice spodbudila, da izvajajo svoje ustrezne odgovornosti, pri tem pa se izognila dodatnemu upravnemu bremenu za upravičence ali ustrezne nacionalne organe;

106.

v splošnem poziva Komisijo, naj se v pripravljalni fazi in fazi pogajanja za prihodnje programsko obdobje bolj osredotoči na trajnost projekta, ter določi jasen okvir kazalnikov in ciljev; poleg tega poziva organe držav članic, naj upoštevajo in izvajajo priporočila Računskega sodišča ter sodelujejo s Komisijo, da bi preučile obstoječe prakse in vzpostavile skupna pravila in postopke za zagotovitev trajnosti rezultatov projektov;

Del XIV Posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi

107.

meni, da Komisija in države članice ne bi smele spodbujati intenzivnejše in širše uporabe javno-zasebnih partnerstev, dokler se ne odpravijo težave, opredeljene v tem poročilu, in dokler se ne začnejo uspešno izvajati priporočila v nadaljevanju; še zlasti je treba izboljšati institucionalni in pravni okvir ter upravljanje projektov, hkrati pa zagotoviti, da bodo javno-zasebnega partnerstva omogočila čim večjo stroškovno učinkovitost in da bo mogoče projekte javno-zasebnih partnerstev uspešno upravljati; poudarja, da imata lahko nepravilna opredelitev in porazdelitev tveganj v okviru projekta finančne posledice za javnega partnerja in ovirata doseganje projektnih ciljev;

108.

da bi stroške zamud in ponovnih pogajanj čim bolje porazdelili med partnerji ter tako ublažili finančne posledice zamud, za katere je odgovoren javni partner, in ponovnih pogajanj o pogodbah za končne stroške javno-zasebnega partnerstva, ki jih mora kriti javni partner, Računsko sodišče priporoča, naj:

—	države članice oblikujejo in predlagajo standardne pogodbene določbe, ki omejujejo zneske morebitnih dodatnih stroškov, ki jih mora plačati javni partner,

—	države članice ocenijo vsa predčasna ponovna pogajanja o pogodbah, da bodo stroški, ki so posledica ponovnih pogajanj in jih nosi javni partner, ustrezno utemeljeni in skladni z načeli stroškovne učinkovitosti;

109.

da bo javno-zasebno partnerstvo čim bolj stroškovno učinkovito ter doseglo svoje potencialne koristi, Računsko sodišče priporoča, naj:

—	države članice izbiro javno-zasebnega partnerstva utemeljijo z zanesljivo primerjalno analizo, kot je primerjalnik za javni sektor, in ustreznimi pristopi, da bo javno-zasebno partnerstvo izbrano samo, če zagotavlja največjo stroškovno učinkovitost tudi v primeru pesimističnega poteka dogodkov,

—	Komisija zagotovi, da bo imelo Računsko sodišče neoviran vpogled v potrebne informacije, da bo lahko ocenilo izbiro javnega naročanja in povezanega naročila javnih organov, četudi se podpora Unije prek finančnih instrumentov izplača neposredno zasebnim subjektom;

110.

da bodo države članice vzpostavile upravne zmogljivosti ter oblikovale jasne politike in strategije na področju javno-zasebnih partnerstev, potrebne za izvajanje uspešnih projektov javno-zasebnih partnerstev, ki jih financira EU, Računsko sodišče priporoča, naj:

—

države članice pripravijo jasne politike in strategije za javno-zasebna partnerstva, v katerih bodo jasno opredelile vlogo javno-zasebnih partnerstev v svojih naložbenih politikah na področju infrastrukture, da se opredelijo sektorji, v katerih so javno-zasebna partnerstva najprimernejša, in določijo morebitne omejitve glede uspešne uporabe javno-zasebnih partnerstev,

—	Komisija predlaga zakonodajne spremembe, da bo prihodnja finančna podpora za javno-zasebna partnerstva osredotočena na sektorje, ki so po njenem mnenju strateško pomembni ter združljivi z dolgoročnimi obveznostmi javno-zasebnih partnerstev, kot je osrednje omrežje TEN-T;

111.

da bi se zmanjšalo tveganje pristranskosti pri izbiri javno-zasebnih partnerstev, povečala preglednost in zagotovilo uspešno financiranje javno-zasebnih partnerstev s sredstvi EU, Računsko sodišče priporoča, naj:

—	Komisija podporo Unije za projekte javno-zasebnega partnerstva poveže z zagotovilom, da je izbira partnerstva utemeljena s stroškovno učinkovitostjo in da nanjo ne bodo neustrezno vplivale proračunske omejitve ali njihova statistična obravnava,

—

države članice izboljšajo preglednost z rednim objavljanjem seznamov projektov javno-zasebnega partnerstva, vključno z ustreznimi in smiselnimi podatki o financiranih sredstvih, svojih prihodnjih obveznostih in njihovo obravnavo v bilanci stanja države, pri tem pa še naprej varuje zaupne in poslovno občutljive podatke,

—	Komisija preuči dodatno zapletenost projektov javno-zasebnega partnerstva, ki se financirajo iz sredstev, kombiniranih s sredstvi Unije, da bi se poenostavila ustrezna pravila in postopki za programe Unije;

Del XV Posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2018: Shema osnovnega plačila za kmete je operativno na dobri poti, a ima omejen vpliv na poenostavitev, ciljno usmerjanje in konvergenco na ravni pomoči

112.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice ustrezno izvajajo bistvene kontrole in popravijo pravice sheme osnovnega plačila, na vrednosti katerih sta pomembno vplivala neuporaba ustreznih pravil ali pomanjkanje posodobljenih informacij o rabi zemljišč;

113.

poziva Komisijo, naj:

—	pregleda in preuči uspešnost svojih sistemov za razširjanje informacij med državami članicami, da bi izboljšala njihovo dosledno razlaganje in uporabo pravnega okvira sheme osnovnega plačila,

—	oceni možnosti za prihodnjo zakonodajo, na podlagi katere bi lahko uveljavljala predložitev bistvenih informacij o izvajanju shem neposredne podpore,

—	pojasni svojo vlogo in vlogo certifikacijskih organov pri preverjanju, ali so na voljo učinkovite ključne kontrole za shemo osnovnega plačila, in preverjanju centralnega izračuna pravic sheme osnovnega plačila;

114.

poziva Komisijo, naj pred pripravo predloga za prihodnjo zasnovo skupne kmetijske politike preuči dohodkovni položaj vseh skupin kmetov in analizira njihovo potrebo po dohodkovni podpori ob upoštevanju trenutnih razdelitev podpore Unije in nacionalne podpore, kmetijskega potenciala zemljišč, razlik med površinami, ki so predvsem namenjene kmetijski proizvodnji ali vzdrževanju, stroškov in trajnosti kmetijstva, prihodkov iz proizvodnje hrane in druge kmetijske proizvodnje ter nekmetijskih virov, dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in konkurenčnost kmetij, ter vrednosti javnih dobrin, ki jih kmetje zagotavljajo; Komisija bi morala od samega začetka povezati predlagane ukrepe z ustreznimi operativnimi cilji in izhodišči, s katerimi se bo lahko primerjala smotrnost podpore;

Del XVI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2018: Nove možnosti za financiranje projektov na področju razvoja podeželja so enostavnejše, vendar niso osredotočene na rezultate

115.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

116.

obžaluje, da se nove poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov uporabljajo samo za majhen delež izdatkov za razvoj podeželja in da ne povečujejo potenciala tega vira financiranja, čeprav bi morala poenostavitev upravičence spodbuditi k udeležbi v projektih;

117.

obžaluje, da je na voljo zelo malo kazalnikov, na osnovi katerih bi lahko ocenili, ali so bili cilji tega ukrepa doseženi ali ne;

118.

poziva države članice, pa tudi upravičence in njihova združenja, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sistem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov pri razvoju podeželja;

119.

spominja, da mora poenostavitev omogočati ustrezno raven nadzora, odgovornost zanj pa je treba jasno opredeliti;

120.

spominja, da mora poenostavitev koristiti tako upravam kot izvajalcem projektov;

Del XVII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2018: Širokopasovne povezave v državah članicah EU: kljub napredku vsi cilji strategije Evropa 2020 ne bodo doseženi

121.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe;

122.

pozdravlja željo Komisije, da vlaga v prihodnjo digitalno preobrazbo, kot izhaja iz predloga večletnega finančnega okvira 2021–2027;

123.

priznava pomembno zakonodajno pobudo Komisije na področju digitalizacije in izpostavlja pobude, kot je „WiFi4EU“, ki podpira namestitev najsodobnejše opreme za brezžično omrežje v središčih življenja v skupnosti;

124.

je seznanjen s prizadevanji Komisije za izboljšanje pokritosti s širokopasovnim omrežjem po vsej Uniji, vendar obžaluje, da na številnih podeželskih območjih še vedno ni širokopasovnih povezav;

125.

priznava prizadevanja Komisije za znatno povečanje in razpršitev virov financiranja v podporo dostopa do širokopasovne povezljivosti; spominja, da je Unija v programskem obdobju 2007–2013 vložila 2,74 milijarde EUR, medtem ko v sedanjem programskem obdobju naložbe Unije znašajo skoraj 15 milijard EUR, kar je več kot petkrat več;

126.

je prepričan, da so hitre internetne povezave bistveni element enotnega digitalnega trga, ki lahko državam članicam zagotovijo konkurenčno prednost na gospodarskem, socialnem in izobraževalnem področju; dobra internetna hitrost in dostop sta bistvenega pomena za naše življenje, podjetja in nacionalne vlade;

127.

poudarja, da bodo naložbe v širokopasovne povezave prispevale k spodbujanju socialne vključenosti in boju proti odseljevanju s podeželskih in izoliranih območij; Podeželska in oddaljena območja bi morala imeti dostop do širokopasovne povezave, saj je to v interesu ustvarjanja homogenega enotnega trga;

128.

v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije o revidiranih telekomunikacijskih pravilih Unije, katerih namen je spodbujanje naložb, zlasti na gospodarsko manj uspešnih območjih z nizko gostoto prebivalstva ali na podeželskih območjih;

129.

se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da bi morale države članice pripraviti revidirane načrte za čas po letu 2020;

130.

zato poziva vse države članice, naj zagotovijo, da se bodo pravočasno izpolnili tako cilji strategije Evropa 2020 za širokopasovne povezave, kot tudi cilji Komisije za gigabitno družbo za leto 2025; vsa mestna območja in vse večje prizemne prometne poti bi morala imeti neprekinjeno pokritost z omrežji 5G ter vsa evropska gospodinjstva, mala in srednja podjetja ter lokalne javne uprave na podeželju ali v mestih, zlasti na najmanj in redko poseljenih območjih, bi morala imeti dostop do internetne povezljivosti s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost;

131.

se strinja s stališčem Računskega sodišča, da bi morale države članice pregledati pooblastila nacionalnih regulativnih organov skladno s spremenjenim regulativnim okvirom Unije za telekomunikacije, da se zagotovi, da ti organi lahko operaterjem naložijo obveznost izvrševanja svojih priporočil in popravljalnih ukrepov (vključno s kaznimi za neizpolnjevanje obveznosti) v zvezi z operaterji;

132.

meni, da bi morala biti finančna podpora za širokopasovne povezave uravnotežena mešanica nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, pri čemer je treba naložbe voditi z logiko posredovanja ter upoštevati regionalne in tržne razmere;

133.

je prepričan, da je podpora za širokopasovne povezave s finančnimi instrumenti pretežno osredotočena na ekonomsko uspešne regije in dobro razvite lokalne trge; ugotavlja, da so nepovratna sredstva primernejša za podeželska, gorska in odročna območja, kjer so zasebne naložbe in poslovanje s finančnimi instrumenti privzeto bolj tvegani;

134.

se strinja s stališčem Računskega sodišča, da mora Komisija zbirati in razširjati najboljšo prakso na področju širokopasovnih povezav, natančneje pri načrtovanju naložb in izvajanju projektov;

135.

je prepričan, da bo Komisija državam članicam še naprej pojasnjevala uporabo državnih pomoči za širokopasovne povezave, in pozdravlja namero Komisije, da bo vključila dodatne informacije v zvezi s cilji za 100 Mb/s in gigabitno družbo;

Del XVIII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2018: Radikalizacija, ki vodi v terorizem: Komisija je obravnavala potrebe držav članic, toda pri usklajevanju in vrednotenju je bilo nekaj pomanjkljivosti

136.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

137.

poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče poenostaviti upravljanje ukrepov za preprečevanje radikalizacije, na primer s združitvijo nekaterih skladov, na katere se opirajo ti ukrepi, ali z združevanjem upravljanja, ki ga trenutno izvaja osem njenih generalnih direktoratov, pa tudi Europol, Eurojust in države članice, da bi se izboljšala usklajevanje in učinkovitost;

138.

priznava, da utegne smotrnostna priprava proračuna predstavljati še poseben izziv v primeru ukrepov, namenjenih preprečevanju radikalizacije, vendar poudarja, da kazalniki, povezani na primer s številom strokovnjakov, ki se udeležujejo sestankov, sami po sebi niso dovolj za merjenje uspešnosti; poziva Komisijo, naj zlasti preuči, zakaj se ravni sodelovanja pri njenih dejavnostih tako zelo razlikujejo med državami članicami, in naj se osredotoči na tiste dejavnosti, ki so pomembne za večino držav članic;

139.

poziva Komisijo, naj obvešča Parlament o nadaljnjih ukrepih po vmesnem poročilu strokovne skupine Komisije na visoki ravni za vprašanje radikalizacije, kar zadeva razprave z državami članicami o tem, kako bi bilo mogoče bolje oceniti ustrezne programe in posredovanja;

140.

priznava, da je za preprečevanje radikalizacije pogosto potrebno poglobljeno poznavanje razmer na lokalni ravni, torej v soseskah, in da teh informacij ni mogoče posploševati, saj ima lahko vsaka soseska svoje izzive in priložnosti; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo lokalnih izobraževalnih ustanov, lokalnih socialnih in dobrodelnih organizacij ter lokalnih organov, vključno s policisti, pristojnimi za določeno sosesko; poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo pri izmenjavi najboljših praks in naj se izogibajo stereotipom in posploševanju;

141.

poudarja, da bodo dejavnosti Komisije za pomoč državam članicam pri preprečevanju radikalizacije verjetno najuspešnejše in najučinkovitejše, če bodo usmerjene v čezmejne primere, zlasti kar zadeva informacije, ki se posredujejo po internetu; podpira postopek za pomirjanje konfliktov enote Europola za prijavljanje internetnih vsebin in odločitev, da se ta enota osredotoča na spletno propagando, ki jo uporabljajo teroristi, da bi pritegnili kar največje število pristašev; poziva Komisijo, naj izboljša svoje metode za merjenje učinkovitosti enote Europola za prijavljanje internetnih vsebin, in sicer naj preuči, koliko terorističnih vsebin so odstranila internetna podjetja zgolj na zahtevo te enote, ne da bi na te vsebine opozorile tudi nacionalne enote za prijavljanje internetnih vsebin, civilne družbe ali sama internetna podjetja; prav tako naj razvije metode za dokazovanje učinkovitosti v smislu količine teroristične propagande, ki ostaja dostopna na internetu, na primer ker je bila odstranjena propaganda enostavno ponovno naložena ali premeščena na druge platforme;

Del XIX Posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2018: Centri odličnosti EU na področju zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj: potreben je večji napredek

142.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in z zadovoljstvom ugotavlja, da se Računsko sodišče, Komisija in ESZD strinjajo glede večine priporočil;

143.

poziva Komisijo in ESZD, naj izvedeta skupno analizo Unije, v kateri bi opredelili zunanja kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja za Unijo, da bi celovito povezali notranje in zunanje ukrepanje;

144.

poziva Komisijo, naj sistemska tveganja vključi v metodologije za ocene sistemskih tveganj in nacionalne akcijske načrte ter se hitro odzove vsem partnerskim državam, ki prosijo za pomoč, da bi dokončale svojo oceno potreb in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov;

145.

poziva Komisijo, naj poveča število regionalnih dejavnosti, kot so terenske in teoretične vaje;

146.

poziva Komisijo in ESZD, naj dodelita odgovornosti na področju zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj ustreznim nacionalnim kontaktnim točkam in/ali strokovnjakom za dolgoročno regionalno sodelovanje v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru v vseh delegacijah Unije ter vključita ta tveganja v dialog na področju politike in varnosti;

147.

poziva GD DEVO Komisije ter ESZD, naj sodelujeta z drugimi ustreznimi generalnimi direktorati Komisije, zlasti z GD NEAR, in drugimi donatorji, da bi opredelili možne sinergije in razpoložljive vire financiranja, ki bi jih bilo mogoče bolje uporabiti za podpiranje dejavnosti na področju zmanjševanja kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj;

148.

poziva Komisijo, naj splošni cilj pobude pretvori v bolj specifične cilje, ki se lahko uporabijo na ravni projektov in ki bodo omogočili merjenje rezultatov od projektne ravni do nacionalne in regionalne ravni ter ravni celotne pobude;

149.

poziva Komisijo, naj opredeli tudi kazalnike izidov in učinka, ki bodo omogočili oceno uspešnosti pobude glede na zastavljene cilje;

150.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse ustrezne informacije na voljo na njenem spletnem portalu z ustreznimi ravnmi pooblastil za dostop; najboljše prakse in smernice pa na portalu o kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganjih;

Del XX Posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek

151.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in navaja svoje pripombe in priporočila v nadaljevanju;

152.

najprej želi poudariti prizadevanja vseh pomembnejših deležnikov pri pripravi in izvajanju teh dveh misij Unije ter osebja, ki je bilo napoteno na teren, da bi izvajalo trajno strukturno krepitev zmogljivosti institucij za notranjo varnost v Maliju in Nigru, in sicer v regionalnih geopolitičnih razmerah, ki so bile sprva zelo težavne in so zaradi kombinacije obstoječih groženj postale kritične;

153.

obžaluje, da se osebje misije pred napotitvijo ni usposabljalo in da ni prejelo nobene pomoči pri seznanjanju s postopki in projekti na kraju samem; meni, da je to pomanjkanje usposabljanja očitno povzročilo zamude pri izvajanju operacij;

154.

meni, da bi morali ESZD in Komisija stalno spremljati podporne funkcije, da bi spodbujali hitro, učinkovito in dosledno uporabo misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zagotovili usposabljanje o postopkih in politikah EU za vse osebje pred njihovo napotitvijo ter razvili celovite smernice o operativnih nalogah (ocena potreb ter načrtovanje in spremljanje nalog in poročil); meni tudi, da bi bilo treba izkušnje, pridobljene iz prejšnjih misij SVOP, uporabiti tudi za izboljšanje operativne učinkovitosti napotenih misij ter za lažji prenos znanja in sinergije med različnimi misijami;

155.

obžaluje, da je bila v Nigru ogrožena varnost osebja, saj je bilo prisiljeno šest mesecev stanovati in delati v hotelu brez posebnih varnostnih ukrepov;

156.

poudarja, da je varno delovno okolje bistveno za učinkovito izvajanje operacij in za pritegnitev usposobljenega osebja; poziva ESZD in Komisijo, naj v proračunih za misije ohranita zadostno raven izdatkov za varnost, da bi lahko misije ustrezno izvajale svoje mandate;

157.

poleg tega ponovno poudarja, da je treba za prihodnje misije SVOP učinkovito uporabiti vse ustrezne poti financiranja (instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, Evropski razvojni sklad, nujni skrbniški sklad Unije za Afriko in humanitarna pomoč), da bi zagotovili uresničevanje političnih ciljev misij in dobro finančno poslovodenje;

158.

spodbuja ESZD, naj sodeluje z državami članicami, da se zagotovi, da bodo imele sedanje in prihodnje misije SVOP dovolj osebja, da bodo lahko hitro začele delovati po svoji največji zmogljivosti (oziroma skupnega števila razpoložljivih delovnih mest), in, če bo mogoče, za obdobja, ki bodo ustrezala trajanju mandatov misij;

159.

poudarja, da je operativna neučinkovitost teh dveh misij predstavljala veliko oviro za nemoteno ukrepanje Unije; obžaluje, da je misija EUCAP v Nigru potrebovala 18 mesecev, da je pridobila status pravnega subjekta;

160.

meni, da bi morala Svet in Komisija zagotoviti, da bodo prihodnje misije v okviru SVOP kar najhitreje pridobile status pravnega subjekta in potrebne proračune;

161.

poziva ESZD in Komisijo, naj posebno pozornost namenita postopkom javnih naročil in zaposlovanju človeških virov, da bodo ustrezali operativnim potrebam SVOP; ugotavlja, da je bilo izvajanje operacij slabo zaradi zapletenih postopkov javnega naročanja;

162.

je seznanjen s težavami pri zapolnjevanju prostih delovnih mest; opozarja, da je bila stopnja zasedenosti delovnih mest v Nigru 72 %, v Maliju pa 77 %; spodbuja ESZD in Komisijo, naj predlagata daljše napotitve na misije za osebje iz držav članic Evropske unije, naj v večjem obsegu zaposlujeta pogodbeno osebje in pripravita splošne pozive za prispevke, ki se lahko uporabijo za pripravo rezervnih seznamov možnega osebja za pospešitev napotitev, kadar se pojavijo prosta delovna mesta;

163.

da bi se izboljšala vzdržnost rezultatov misij v okviru SVOP spodbuja ESZD, naj zagotovi, da se pri operativnem načrtovanju vseh dejavnosti misij upoštevajo vidiki trajnosti, in sicer s sistematičnim ocenjevanjem lokalnih potreb ter z zmogljivostmi, s kakršnimi bodo te dejavnosti pustile trajne rezultate v lokalnem okolju;

164.

poziva ESZD, naj okrepi spremljanje dejavnosti misij (usposabljanje, svetovanje ali zagotavljanje opreme) z rednim ocenjevanjem rezultatov in prevzemanja odgovornosti s strani zadevnih nacionalnih organov ter pri tem uporabi kazalnike;

165.

poziva ESZD in Komisijo, naj učinkoviteje usklajujeta misije SVOP z drugimi prizadevanji Unije na regionalni ravni (npr. z misijo za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya) ter skupino G5 Sahel), z dvostranskimi misijami in z mednarodnimi prizadevanji s podobnimi cilji; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med Unijo in njenimi državami članicami, da bi se izboljšale sinergije;

166.

poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita, da zaključek misij SVOP in likvidacija z njimi povezanih sredstev potekata pod čim boljšimi pogoji; v zvezi s tem meni, da bi morala ESZD in Komisija razviti skupno in celovito strategijo umika, ki bi jasno opredeljevala vloge in odgovornost ob zaključku misij SVOP ter istočasno kar najbolj zmanjšala tveganja, povezana s tem postopkom;

167.

ponovno potrjuje, bolj splošno, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami na področju njihovih zunanjih in varnostnih politik, da bi se ustvarile ekonomije obsega in omejili stroški; poudarja, da je za države članice bistvenega pomena, da so sposobne odločno se odzvati na skupna varnostna vprašanja in upravljanje migracijskih tokov v obdobju, ko ti izzivi očitno postajajo večji in izrazitejši kot kdajkoli prej;

Del XXI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2018: Naknadni pregled zakonodaje EU: sistem je dobro uveljavljen, vendar ni popoln

168.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

169.

ugotavlja, da se bo kmalu začelo spremljanje rezultatov medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) (v nadaljevanju: medinstitucionalni sporazum) za leto 2018 in da bo konec tega leta medinstitucionalni sestanek na visoki ravni;

170.

ugotavlja, da je Računsko sodišče opravilo zelo temeljito in obsežno raziskavo (tj. ustrezna velikost vzorca), kar bi bil lahko zgled za prihodnje analize na drugih področjih medinstitucionalnega sporazuma; ugotavlja tudi, da bi bilo treba razmisliti o oblikovanju dodatnih kazalnikov uspešnosti za spremljanje izvajanja medinstitucionalnega sporazuma;

171.

meni, da bosta dejavna udeležba in sodelovanje Računskega sodišča koristila medinstitucionalnemu sporazumu, saj bosta izboljšala njegovo spremljanje; meni, da bi tudi pogostejša uporaba informativnih poročil Računskega sodišča lahko prispevala k uresničitvi tega cilja;

172.

meni, da bi skupni medinstitucionalni priročnik o spremljanju in pregledu s smernicami in navodili za pisanje določb lahko izboljšal zakonodajni nadzor, če seveda ne bi posegal v pravico zakonodajalca do politične izbire;

173.

meni, da bi bilo treba pri naslednjem pregledu medinstitucionalnega sporazuma razmisliti o skupnih smernicah za naknadne preglede;

174.

ugotavlja, kako pomembno je vzpostaviti okvir, v katerem bodo lahko države članice Komisiji posredovale informacije o prenosu prava EU v nacionalno zakonodajo;

Del XXII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2018: Ukrepi Komisije in držav članic v zadnjih letih programskega obdobja 2007–2013 so obravnavali slabo črpanje sredstev, vendar so bili premalo osredotočeni na rezultate

175.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in dragoceno primerjavo med prejšnjim in sedanjim programskim obdobjem, s čimer je bila pozornost osredotočena na pričakovane izzive za države članice in Komisijo v zvezi z dobrim in v rezultate usmerjenim črpanjem sredstev kohezijske politike;

176.

meni, da je odgovor Komisije na priporočilo, naj predlaga načrt z glavnimi roki za sprejetje zakonodajnega okvira, da se bo lahko izvajanje operativnih programov začelo pravočasno, nezadovoljiv; zato poziva Komisijo, naj pripravi konkreten predlog na osnovi svoje ocene, koliko časa bo potrebnega za pravočasno izvedbo programov;

177.

se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da je sicer črpanje pomembno za doseganje ciljev politik, vendar ni cilj samo po sebi in je namenjeno doseganju rezultatov v skladu s cilji kohezijske politike; je trdno prepričan, da stroškovna učinkovitost ne pomeni samo, koliko denarja se porabi, temveč kaj je bilo s tem denarjem doseženo;

178.

je zelo zaskrbljen, ker Komisija kljub opozorilom Računskega sodišča očitno podcenjuje tveganje, da bi utegnile biti zamude pri proračunskem izvrševanju v obdobju 2014–2020 še večje kot v obdobju 2007–2013, zaradi česar bi lahko ob izteku programskega obdobja nastali hudi pritiski v želji po zadostnem črpanju sredstev, s tem pa bi se povečala tudi bojazen, da stroškovna učinkovitost in doseganje rezultatov ne bosta dovolj upoštevana;

179.

je zaskrbljen, ker Komisija po ugotovitvah Računskega sodišča zanemarja tveganje, ki je posledica zelo nezadovoljive stopnje črpanja na sredini programskega obdobja (ta je kar dvakrat nižja kot v primerljivem trenutku preteklega obdobja), pa tudi pospešenega črpanja zaradi prekrivanja izteka sedanjega obdobja s prvimi leti naslednjega obdobja;

180.

poziva Komisijo, naj za vsako državo članico predloži napoved in oceno nakopičenih obveznosti, za katere bi se sredstva utegnila črpati pravočasno, pred iztekom tega obdobja, in predlaga ukrepe, da bi državam članicam pomagala omiliti morebitne negativne učinke na nezadostno črpanje razpoložljivih sredstev;

181.

Poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ukrepi, s katerimi naj bi preprečili samodejen preklic obveznosti s strani držav članic, usklajeni s pričakovanimi cilji in rezultati operativnih programov in projektov ter da se bo izvajalo ustrezno spremljanje spremenjenih operativnih programov ter poročanje o njih;

182.

poziva Komisijo, naj sredstva za tehnično podporo uporablja na lastno pobudo in državam članicam proaktivno pomaga, da bodo pospešile v rezultate usmerjeno črpanje kohezijskih sredstev;

183.

spominja, da je glavni namen kohezijske politike podpreti ekonomsko in socialno kohezijo med regijami in državami v Uniji ter prispevati k zmanjševanju razlik in neenakosti v njej; poudarja, da mora biti to vodilno načelo za države članice, Komisijo in vse ustrezne deležnike pri izvrševanju in črpanju sredstev Unije;

Del XXIII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2018: Ali je dosežen glavni cilj preventivnega dela pakta za stabilnost in rast?

184.

meni, da posebno poročilo Računskega sodišča v pravem trenutku ponuja pomembno analizo o tem, kako je Komisija izvajala določbe o preventivnem delu pakta za stabilnost in rast z vidika njegovega glavnega cilja, tj. da bi se države članice uspešno približale uresničitvi svojih srednjeročnih ciljev v zvezi s proračunskimi saldi;

Del XXIV Posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2018: Evropsko železniško omrežje za visoke hitrosti ni realnost, temveč neuspešen mozaik prog

185.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča;

186.

se strinja s stališči Računskega sodišča in podpira njegove ugotovitve;

187.

z zadovoljstvom ugotavlja, da bo Komisija uresničila priporočila Računskega sodišča;

188.

poudarja, da ostaja malo možnosti za izboljšanje razmer, razen če prav vse države članice pokažejo politično voljo za izboljšanje razmer;

189.

v zvezi s tem izpostavlja pomembno vlogo „evropskih koordinatorjev“ na tem področju (TEN-T);

190.

spominja na mandat evropskih koordinatorjev, ki vsebuje:

—	pripravo delovnega načrta za ustrezni koridor (skupaj z zadevnimi državami članicami) ali delovnega načrta za horizontalno prednostno nalogo,

—	podporo pri izvajanju delovnega načrta in njegovo spremljanje; če in kadar je to potrebno, opozarjanje na težave in iskanje ustreznih rešitev,

—	redno posvetovanje s forumom koridorja (posvetovalni organ, ki združuje države članice in različne deležnike),

—	priprava priporočil na področjih, kot sta razvoj prometa vzdolž koridorjev ali dostop do virov financiranja,

—	letno poročanje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in zadevnim državam članicam o doseženem napredku;

191.

poudarja evropsko dodano vrednost čezmejnih projektov, ki so financirani iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in instrumenta za povezovanje Evrope; poudarja, da se je treba še naprej zanašati na te mehanizme financiranja, da bi presegli politične in infrastrukturne ovire ter pospešili ozemeljsko in socialno-ekonomsko kohezijo regij Unije z železniškimi povezavami visoke hitrosti;

192.

spominja Komisijo na pomen spodbujanja ne le dostopnega in kakovostnega potniškega železniškega prometa, temveč tudi tovornega železniškega prometa glede na njegove gospodarske, okoljske, logistične in varnostne koristi;

Del XXV Posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2018: Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU

193.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

194.

je seznanjen, da sta ESZD in Komisija v Afriki soočeni z zelo zapleteno situacijo ter številnimi političnimi in operativnimi izzivi in ovirami na mnogih področjih, zlasti pri sodelovanju z glavnimi deležniki, financiranju in pomanjkljivostih institucij ter politični volji za posredovanje, preprečevanje in upravljanje konfliktov;

195.

se zaveda kompleksnosti zadevnega institucionalnega okvira za preprečevanje konfliktov ter spodbujanje miru in varnosti skupaj z Afriško unijo, mirovno pomočjo za Afriko, podregionalnimi organizacijami, regionalnimi gospodarskimi skupnostmi in regionalnimi mehanizmi za preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov;

196.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Afriška struktura za mir in varnost (APSA) močno odvisna od zunanjih finančnih virov (zaradi majhnih prispevkov držav članic v mirovni sklad in omejenega dodatnega financiranja, ki ga APSA pridobi iz drugih virov);

197.

obžaluje, da nezadostna afriška odgovornost in finančna vzdržnost v povezavi z veliko odvisnostjo od donatorjev in mednarodnih partnerjev vodi k operativnim pomanjkljivostim, zlasti kadrovskim težavam, na primer ko slabo usposobljeni uslužbenci ali vojaški strokovnjaki vodijo ključne mirovne in varnostne misije na afriški celini;

198.

je prepričan, da bi si bilo treba nenehno prizadevati za ustrezno usklajevanje donatorjev, čeprav je podpora Unije za APSA načrtovana na osnovi strateškega okvira, opredeljenega v časovnih načrtih;

199.

obžaluje tudi, da se podpora Unije namenja predvsem za osnovne stroške delovanja brez dolgoročnih načrtov; poudarja, da bi morala Unija opustiti kritje stroškov APSA in podpreti jasne dolgoročne možnosti in cilje, ki bodo prispevali k stabilnosti Afrike in širše k partnerstvu med Afriško unijo in Evropsko unijo;

200.

znova opozarja, da je pomembno spodbujati načrte za gradnjo zmogljivosti ter podpreti operativne zmogljivosti Afriške unije in podregionalnih organizacij in boljši okvir za usklajevanje med vsemi akterji, da bo mogoče čim bolj povečati skladnost dejavnosti in rezultatov podpore EU na dolgi rok;

201.

je močno zaskrbljen zaradi pomanjkljivih sistemov za spremljanje, saj ne dajejo ustreznih podatkov o rezultatih dejavnosti; poziva Komisijo, naj poveča zmogljivosti sistema za ocenjevanje, kar zadeva dejavnosti in smotrnost, da se bo jasno pokazalo, da je mogoče prispevke Unije večinoma povezati z oprijemljivimi in pozitivnimi učinki za mir in varnost na terenu;

202.

opozarja na osrednje načelo, da je treba oblikovati sistem spremljanja, ki bo zbiral in analiziral podatke/kazalnike na ravni dejavnosti, rezultatov, posameznih ciljev in strateških ciljev, da bo mogoče oceniti, ali je izvajanje dogovorjenega časovnega načrta za APSA učinkovito, bistveno in trajnostno;

203.

poziva službe Komisije, naj začnejo misijo spremljanja, osredotočenega na rezultate, in čim prej poročajo Parlamentu;

Del XXVI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2018: Izbor in spremljanje projektov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v obdobju 2014–2020 sta še vedno usmerjena predvsem v izložke

204.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo njegova priporočila;

205.

je zaskrbljen, ker je zaradi nizkih stopenj izvajanja na sredini sedanjega programskega obdobja ogroženo doseganje rezultatov, ki so na področjih, ki jih podpirata ESRR in ESS, najnujnejši, zaradi česar je odložen pričakovani učinek naložb iz proračuna Unije za kohezijo in zmanjševanje regionalnih razlik;

206.

zato poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pospešiti črpanje sredstev iz skladov ESI ter okrepi svoje spremljanje in ocenjevanje smotrnosti poslovanja skladov ESI in tako zagotovi, da ti skladi prispevajo k uresničevanju ciljev kohezijske politike in ciljev strategije Evropa 2020;

207.

poziva Komisijo, naj sprejeme vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v sedanjem okviru smotrnosti poslovanja skladov ESI ter na podlagi izkušenj, pridobljenih v obdobju 2014–2020, izboljša okvir smotrnosti poslovanja za naslednje obdobje in zagotovi, da so za kazalnike, spremljanje in ocenjevanje doseganja rezultatov določena jasna pravila;

208.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta v obdobju prehoda na nov kolegij komisarjev spremljanje doseganja rezultatov in poročanje o njem potekala nemoteno in neprekinjeno ter da poslovanje skladov ESI, usmerjeno v rezultate, ob koncu programskega obdobja ne bo omajano zaradi potrebe po pospešenem črpanju sredstev;

209.

je seznanjen z odgovori Komisije, da njen zakonodajni predlog za programsko obdobje po letu 2020 vključuje seznam skupnih kazalnikov rezultatov za ESRR, Kohezijski sklad in ESS;

210.

je vseeno zaskrbljen, ker zakonodajni predlogi Komisije za ESRR, Kohezijski sklad in ESS ne vključujejo določb, ki bi omogočale, da se ukrepi, določeni v skladu s pravili za posamezne sektorje, kot je določeno v finančni uredbi pri opredelitvah izrazov „rezultat“ in „izložek“, opredelijo kot rezultati, ki naj bi se predvidoma dosegli in zato merili s kazalniki rezultatov v okviru teh skladov;

211.

poziva Komisijo, naj to pomanjkljivost odpravi in zagotovi, da se bodo preprečili morebitni negativni učinki na vzpostavitev okvira smotrnosti poslovanja s strani držav članic za programsko obdobje 2021–2027;

212.

močno obžaluje, da Komisija ni predstavila celostnega predloga za politično strategijo Unije po letu 2020, ki bi določal mejnike za cilje naslednjega večletnega finančnega okvira ter potrebne usmeritve za države članice glede doseganja rezultatov, ki prispevajo k skupnim prednostnim nalogam EU ter doseganju skladnejše in bolj povezane Unije;

Del XXVII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2018: Mobilnost v okviru programa Erasmus+: milijoni izmenjav in večplastna evropska dodana vrednost, toda merjenje smotrnosti je treba še izboljšati

213.

pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča o dodatnih oblikah evropske dodane vrednosti, ki jih prinaša program Erasmus+ (2014–2020) in ki presegajo to, kar predvideva njegova ustanovitvena pravna podlaga; meni, da bi morali biti metode vrednotenja in kazalniki za program Erasmus+ karseda celoviti in kvalitativni, ob upoštevanju večdimenzionalne narave učinkov tovrstnih dolgoročnih ukrepov;

214.

ugotavlja, da opredelitev udeležencev iz prikrajšanih okolij oziroma udeležencev z manj možnostmi še ni usklajena in se po državah članicah razlikuje; ugotavlja, da bi enotna opredelitev omogočila natančnejšo oceno učinka programa in ponudila trdno osnovo za to, da bo dosegel še več takšnih udeležencev, pa tudi za razvoj pozitivnih ukrepov v njihovo podporo;

215.

pozdravlja ponovno uvedbo individualne mobilnosti za šolarje v sklopu ključnega ukrepa 1 v predlogu novega programa Erasmus (2021–2027);

216.

se zaveda pomena spletne jezikovne podpore; meni, da bi moral biti ta instrument na voljo vsem udeležencem in biti prilagojen njihovim posebnim potrebam, hkrati pa bi moral biti dopolnjen s klasičnimi jezikovnimi tečaji v učilnicah;

217.

pozdravlja uvedbo poenostavljenih metod financiranja (pavšalni zneski, pavšalne stopnje in stroški na enoto); se vseeno zaveda, da je treba prilagoditi in redno pregledovati zneske nepovratnih sredstev za življenjske stroške in stroške bivanja v gostiteljski državi ali regiji, da se zagotovi pravičnejši dostop do individualne mobilnosti programa Erasmus za udeležence z manj možnostmi;

218.

meni, da bi bilo treba razmisliti o vnaprejšnjem financiranju novega programa Erasmus v okviru ključnega ukrepa 1, da se spodbudi dostop do individualne mobilnosti za udeležence iz prikrajšanih okolij in udeležence z manj možnostmi;

219.

ugotavlja, da bi boljše spodbujanje mobilnosti za doktorande zahtevalo večjo prilagodljivost v zvezi z minimalnim obdobjem mobilnosti, ki trenutno znaša tri mesece;

220.

se zaveda, da jamstvena shema za študentska posojila ni prinesla pričakovanih rezultatov, in je seznanjen, da ni vključena v predlog za novi program Erasmus (2021–2027).

Del XXVIII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2018: Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno

221.

meni, da bi morala Komisija za sprejetje uspešnejših ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka:

—

omogočati izmenjavo najboljše prakse držav članic, ki so zahteve direktive (10) o kakovosti zunanjega zraka uspešno vključile v svoje načrte za kakovost zraka, tudi na področjih, kot so informacije, pomembne za spremljanje: ciljni, s proračunom podprti in kratkoročni ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka ter načrtovana zmanjšanja stopenj koncentracije na posameznih lokacijah,

—	dejavno upravljati vsako fazo postopka ugotavljanja kršitev, da bi se skrajšal čas, preden se zadeve rešijo ali predložijo Sodišču Evropske unije,

—	pomagati državam članicam, ki so najbolj prizadete zaradi čezmejne onesnaženosti zraka znotraj Unije, pri njihovem sodelovanju in skupnih dejavnostih, vključno z uvedbo ustreznih ukrepov v njihove načrte za kakovost zraka;

222.

poziva Komisijo, naj pri pripravi svojega predloga za zakonodajalca obravnava naslednja vprašanja:

—

razmislek o posodobitvi mejnih in ciljnih vrednosti Unije (za PM, SO2 in O3) v skladu z najnovejšimi smernicami SZO; o zmanjšanju števila, kolikokrat lahko koncentracije presežejo standarde (za PM, NO2, SO2 in O3); ter o določitvi kratkoročne mejne vrednosti za PM2,5 in mejnih vrednosti za opozarjanje v zvezi s PM,

—	izboljšanje načrtov za kakovost zraka, predvsem tako, da bodo usmerjeni v rezultate ter da se bo zahtevalo vsakoletno poročanje o njihovem izvajanju in njihova posodobitev, kadar koli bo to potrebno; Število načrtov za kakovost zraka po posameznih območjih kakovosti zraka bi moralo biti omejeno,

—	natančnost zahtev za umestitev industrijskih in prometnih merilnih postaj, da bi se bolje merila največja izpostavljenost prebivalstva onesnaženemu zraku; in določitev najmanjšega števila merilnih postaj glede na vrsto postaje (prometna, industrijska ali neizpostavljena),

—	možnost, da bi Komisija zahtevala dodatna merilna mesta, če bi menila, da je to potrebno za boljše merjenje onesnaženosti zraka,

—	določitev zgodnejšega roka (zdaj 30. september leta n+1) za sporočanje potrjenih podatkov, ki naj bo vsaj 30. junij leta n+1, in izrecna zahteva za države članice, da morajo zagotavljati najnovejše podatke (v realnem času),

—	izrecne določbe, ki bodo zagotovile pravico državljanov do dostopa do pravnega varstva;

223.

za nadaljnje vključevanje vprašanja kakovosti zraka v politike Unije bi morala Komisija pripraviti ocene:

—	drugih politik Unije, ki vsebujejo elemente, ki lahko negativno vplivajo na čist zrak, pri čemer bi morala sprejeti ukrepe za boljšo uskladitev teh politik s ciljem kakovosti zraka,

—	dejanske uporabe ustreznih virov financiranja, ki so na voljo za doseganje ciljev Unije glede kakovosti zraka za boj proti emisijam, ki onesnažujejo zrak, zlasti PM, NOX in SOX;

224.

za izboljšanje kakovosti informacij za državljane Komisijo poziva, naj:

—	ob pomoči zdravstvenih delavcev opredeli in zbere najbolj ključne informacije, ki bi jih morali Komisija in organi držav članic dajati na voljo državljanom (vključno z vplivi na zdravje in priporočili glede ravnanja),

—	podpre države članice, da bi sprejele najboljše prakse za komuniciranje z državljani in njihovo vključevanje v zadeve v zvezi s kakovostjo zraka,

—	objavlja lestvice območij kakovosti zraka glede na to, kje je bil vsako leto dosežen največji in najmanjši napredek, in deli najboljšo prakso, ki se uporablja na najuspešnejših lokacijah,

—	razvije spletno orodje, s katerim bi državljani lahko sporočali kršitve kakovosti zraka in ki bi Komisiji zagotavljalo povratne informacije o vprašanjih, povezanih z ukrepi držav članic za kakovost zraka,

—	podpira države članice pri razvoju uporabnikom prijaznih orodij za dostop splošne javnosti do informacij o kakovosti zraka in njenem spremljanju (na primer aplikacij za pametne telefone in/ali namenskih spletnih strani v okviru družbenih medijev),

—	skupaj z državami članicami doseže dogovor o uskladitvi indeksov kakovosti zraka;

Del XXIX Posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2018: Demonstracija komercialnega zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter inovativnih obnovljivih virov energije v EU: načrtovani napredek v preteklem desetletju ni bil dosežen

225.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

226.

pozdravlja ambiciozne zaveze Unije, da bo zmanjšala svoje emisije v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, in sicer za najmanj 20 % do leta 2020 in 40 % do leta 2030, ter da bo vsaj 20 % svojega proračuna v proračunskem obdobju 2014–2020 porabila za podnebne ukrepe;

227.

pozdravlja, da želi Unija prevzeti vodilno vlogo v svetu na področju obnovljivih virov energije; meni, da je izjemno pomembno, da Komisija nenehno dokazuje vodstvene sposobnosti in predanost problematiki podnebnih sprememb, s čimer utrjuje svojo mednarodno verodostojnost in vpliv svojih instrumentov, s katerimi se vzpostavljajo razmere za podnebno politiko in zeleno diplomacijo Unije v prihodnosti;

228.

meni, da je treba povečati sinergije med različnimi organi Unije, ustreznimi službami Komisije in industrijskimi partnerji, prizadevanja pa združiti, da bi s prilagoditvijo in oblikovanjem naložbenih razmer in instrumentov vzpostavili okolje, ki bi spodbujalo prehod na nizkoogljično gospodarstvo z inovativnimi nizkoogljičnimi tehnologijami;

229.

poudarja, da so še zmeraj potrebne izboljšave v usklajevanju med službami Komisije na področju podnebnih vprašanj, da bi po eni strani uresničili mednarodne zaveze, po drugi strani pa Uniji omogočili, da bi obdržala vodilni položaj na področju boja proti podnebnim spremembam;

230.

znova poziva Komisijo, naj začne natančneje usklajevati dejavnosti na področju razvoja novih tehnologij in okoljskih inovacij;

231.

poudarja, da mora Komisija poskrbeti predvsem za boljše usklajevanje med državami članicami na področju politik, povezanih s podnebnimi spremembami, da bo mogoče uresničiti cilj, v skladu s katerim se vsaj 20 % proračuna Unije nameni za nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno družbo;

232.

obžaluje, da države članice nimajo nizkoogljičnih strategij, to pa povečuje negotovost, ogroža naložbene pogoje, vpliva na finančno vzdržnost in napredek inovativnih predstavitvenih projektov nizkoogljične tehnologije ter ponuja zgolj omejene možnosti za izterjavo sredstev za projekte, ki jim grozi neuspeh; poziva Komisijo, naj poveča dejavno udeležbo držav članic pri uresničevanju ciljev v zvezi z nizkimi emisijami ogljika;

233.

obžaluje, da je v splošnem le malo financiranih projektov uspešnih in trajnostnih, prav tako pa se ne uporabljajo njihovi oprijemljivi rezultati;

234.

meni, da so za uspeh na tem področju potrebne bolje usmerjene strategije na ravni Unije in na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj za uresničitev zadanih ciljev oblikuje konkretno splošno strategijo, ki bo zajemala akcijske načrte za posamezna področja, vključno s poglobljenimi ocenami, podrobnimi ukrepi in instrumenti, metodologijo za merjenje in poročanje ter kazalniki uspešnosti;

235.

poziva Komisijo, naj v splošnem poveča združljivost različnih proračunskih področij za dopolnjevanje programov, katerih cilj je oblikovanje nizkoogljičnega gospodarstva; obžaluje, da v precejšnjih delih proračuna Unije ni specifičnih ciljev;

236.

poziva Komisijo, naj hitro vzpostavi ugodno okolje za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, v ta namen pa prilagodi naložbene pogoje in okvire porabe ter instrumente za inovacije in posodobitev v vseh pomembnih sektorjih;

Del XXX Posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2018: Direktiva o poplavah: napredek pri oceni tveganj, izboljšati pa je treba načrtovanje in izvajanje

237.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah (11) pri pregledu načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti v drugem ciklusu in poznejših ciklusih preveri, ali so države članice za ukrepe, povezane s poplavami, določile količinsko opredeljive in časovno omejene cilje ter tako omogočile, da se v skladu z direktivo o poplavah oceni napredek pri doseganju teh ciljev; poziva Komisijo, naj državam članicam posreduje primere dobre prakse v zvezi z določanjem ciljev;

238.

poziva Komisijo, naj v drugem ciklusu izvajanja direktive o poplavah v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah oceni in poroča o tem, ali so države članice:

—	opredelile vire financiranja, s katerimi se bodo pokrile potrebe po naložbah iz načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, in določile časovni okvir za izvajanje v skladu z razpoložljivimi sredstvi,

—	obravnavale čezmejne naložbe za ukrepe, povezane s poplavljanjem mednarodnih povodij;

239.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in v okviru deljenega upravljanja, ko se zaprosi za sredstva Unije, sofinancira le ukrepe, povezane s poplavami, ki imajo prednost v skladu s prihodnjimi načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti; ta prednostna razvrstitev v državah članicah naj temelji na objektivnih in relevantnih merilih, med drugim tudi na:

—	kakovostni analizi stroškov in koristi, da bi se dosegla čim večja stroškovna učinkovitost naložb, in

—	po potrebi na merilu, pri katerem se upošteva čezmejni vpliv projektov;

240.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in okvirno direktivo o vodah zagotovi skladnost nove protipoplavne infrastrukture, ki so jo v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti predlagale države članice, z okvirno direktivo o vodah;

241.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah in okvirno direktivo o vodah, kadar se zaprosi za sofinanciranje Unije, preveri, ali so države članice analizirale izvedljivost pomembnih zelenih ukrepov, in sicer samostojno ali v kombinaciji s sivo infrastrukturo;

242.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah preveri, ali načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti vključujejo ukrepe za izboljšanje poznavanja vpliva podnebnih sprememb na poplave in njegovega modeliranja;

243.

poziva Komisijo, naj pri pregledu dokumentov, potrebnih v drugem ciklusu izvajanja direktive o poplavah, in v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo preveri, ali so države članice:

—	v okviru študij in raziskav ocenile in modelirale vpliv podnebnih sprememb na poplave,

—

razvile ustrezna orodja za boljšo analizo in napovedovanje:

(a)	deževnih poplav, vključno s hudourniškimi poplavami,

(b)	poplav na obalnih območjih zaradi dviganja morske gladine,

—	pripravile fleksibilne ukrepe za prilagoditev ravni zaščite, če je to potrebno, kadar vpliva podnebnih sprememb ni mogoče količinsko opredeliti;

244.

poziva Komisijo, naj pri pregledu načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti za drugi ciklus preuči, ali države članice načrtujejo ukrepe za:

—	ozaveščanje javnosti o koristih zavarovanja proti poplavni ogroženosti in

—	povečanje kritja, npr. s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem v zvezi z zavarovanjem za primer poplave;

245.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje nadzorne funkcije v skladu z direktivo o poplavah:

—	preveri, ali so države članice v okviru svojih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti ocenile, kako ustrezno so zasnovana pravila o načrtovanju rabe zemljišč v državah članicah in kako uspešno se izvajajo na območjih, ki jih ogrožajo poplave, in

—	državam članicam posreduje dobre prakse in smernice;

Del XXXI Posebno poročilo Računskega sodišča št. 26/2018: Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT: kakšni so bili problemi?

246.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča pri ocenjevanju izvajanja carinskih informacijsko tehnoloških sistemov;

247.

izreka pohvalo analizi razmer in sklepom, ki jih je predstavilo Računsko sodišče;

248.

pozdravlja priporočila Komisiji, namenjena modernizaciji carinskih procesov, ki je bistvena za delovanje Unije; ceni pristop, po katerem so se upoštevale pridobljene izkušnje iz programa Carina 2020;

249.

poudarja, da Komisija kljub dodatnim pojasnilom in nestrinjanjem z nekaterimi ugotovitvami sprejema vsa priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča;

250.

čeprav Komisija za naslednji program načrtuje 950 milijonov EUR v trenutnih cenah in je ta znesek usklajen s Parlamentom, poudarja, da je bistvenega pomena, da bo izvajanje pravočasno, popolno in v okviru finančnih omejitev;

251.

poudarja, da je treba vzpostaviti premišljen večletni strateški načrt, v katerem bodo določeni strateški okvir in mejniki za skladno in učinkovito upravljanje projektov IT; v tem načrtu morajo biti ustrezno določeni cilji, kazalniki, časovni načrt in nujna finančna sredstva;

252.

poudarja, da je tako kot pri začetku novega večletnega finančnega okvira bi morali številni programi, na primer Program EU za boj proti goljufijam ter programa FISCALIS in Carina, pa tudi Sklad za integrirano upravljanje meja, delovati v sinergiji, potrebna tudi ocena učinka negativnega vpliva morebitnih zamud pri izvajanju enega od teh elementov na delovanje celotnega sistema;

253.

poudarja, da je pomembno uvesti pripravo proračuna na podlagi smotrnosti, da bi izboljšali rezultate in zagotovili izpolnitev ciljev programa;

254.

medtem ko države članice niso uporabile svojega 20-odstotnega deleža stroškov pobiranja, zadržanih pri carinskih dajatvah, za kritje odhodkov za uvedbo carinskega sistema IT, podpira predlog Komisije glede lastnih sredstev, da bi delež stroškov pobiranja znižali na 10 %;

Del XXXII Posebno poročilo Računskega sodišča št. 31/2018: Dobrobit živali v EU: zmanjševanje vrzeli med ambicioznimi cilji in izvajanjem v praksi

255.

poziva Komisijo, naj za usmerjanje bodočih ukrepov na področju dobrobiti živali:

—	ovrednoti strategijo za dobrobit živali za obdobje 2012–2015 predvsem v povezavi s prevozom živih živali, da bi ugotovila, v kakšni meri so bili njeni cilji doseženi in ali so bila navodila, ki jih je izdala, upoštevana,

—	določi izhodiščne in ciljne kazalnike za merjenje in primerjavo stopnje skladnosti držav članic na preostalih področjih tveganja, opredeljenih z vrednotenjem,

—	razmisli o tem, kako bi bilo mogoče upoštevati zaključke zgoraj navedenega vrednotenja (na primer z novo strategijo ali akcijskim načrtom in/ali pregledom zakonodaje o dobrobiti živali), in objavi rezultate svoje ocene;

256.

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da so v primeru ustreznega izvajanja ukrepi Unije na področju dobrobiti živali bolj skladni z zahtevami za dobrobit živali in prispevajo k višjim standardom z jasnim pozitivnim učinkom na dobrobit živali;

257.

priporoča, naj Komisija za boljše obravnavanje tveganih področij in širjenje dobre prakse:

—	razvije strategijo izvrševanja, da bi okrepila ureditve za izpolnjevanje priporočil GD SANTE, in sicer z namenom skrajšanja časa za sprožitev zadovoljivih ukrepov v zvezi s priporočili, ki jih je dala po revizijah, in uveljavljanja zakonodajnih določb, zlasti tistih, ki veljajo že dlje časa,

—	skupaj z državami članicami opredeli, kako lahko orodja, ki so na voljo v okviru sistema TRACES (celoviti računalniški veterinarski sistem), olajšajo pripravo analiz tveganja za inšpekcijske preglede v zvezi s prevozom živih živali, in objavi navodila o uporabi teh orodij;

258.

za okrepitev povezanosti med sistemom navzkrižne skladnosti in dobrobitjo živali priporoča, naj Komisija:

—

pri revizijah skladnosti v zvezi z navzkrižno skladnostjo oceni popolnost poročanja držav članic o primerih kršitev, ugotovljenih med uradnimi inšpekcijskimi pregledi, ki jih je opravil isti nadzorni organ kot preglede navzkrižne skladnosti, na primer z navzkrižnim preverjanjem rezultatov uradnih inšpekcijskih pregledov s podatkovno zbirko upravičencev, za katere velja navzkrižna skladnost,

—	na podlagi prejšnjih ukrepov z državami članicami še naprej deli najboljše prakse o navzkrižni skladnosti in jih obvešča o ugotovitvah glede skladnosti, na katerih temeljijo odločitve o finančnih popravkih, zaradi prizanesljivih sistemov sankcioniranja v zvezi z dobrobitjo živali;

259.

za spodbujanje uspešne uporabe podpore za razvoj podeželja v zvezi z dobrobitjo živali priporoča, naj Komisija:

—

države članice pri odobritvi sprememb obstoječih programov za razvoj podeželja in novih programskih dokumentov za programsko obdobje za razvoj podeželja po letu 2020 pozove, naj v sektorjih, v zvezi s katerimi so na voljo dokazi o obsežni neskladnosti (kot je krajšanje repov pri prašičih), uporabijo ukrep za dobrobit živali, in preveri morebitno prekrivanje z zasebnimi shemami, ki zajemajo podobne obveznosti,

—	spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami v zvezi z dodatnimi, prostovoljnimi kazalniki rezultatov in učinkov za ukrep plačila za dobrobit živali v okviru skupnega sistema spremljanja in vrednotenja, ki bo vzpostavljen za programsko obdobje po letu 2020,

—	državam članicam za programsko obdobje po letu 2020 zagotovi strukturirana navodila o uporabi drugih ukrepov za razvoj podeželja, ki spodbujajo izboljšane standarde za dobrobit živali, da kmetom omogoči širši nabor spodbud za izboljšanje dobrobiti živali z namenom popolne odprave krutega ravnanja;

260.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0242 (glej stran 31 tega Uradnega lista).

(8) UL L 252, 29.9.2017, str. 28.

(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(10) Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(11) Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/85

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1413

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES (10),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 2.

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 209.

(10) UL L 343, 19.12.2013, str. 46.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/87

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1414

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 1. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES (10),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 11.

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 213.

(10) UL L 341, 18.12.2013, str. 73.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/89

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1415

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES (10),

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (11),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 2

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 229.

(10) UL L 341, 18.12.2013, str. 69.

(11) UL L 363, 18.12.2014, str. 183.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/91

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1416

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES (10),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 9.

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 217.

(10) UL L 346, 20.12.2013, str. 58.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/93

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1417

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES (10),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 12.

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 225.

(10) UL L 346, 20.12.2013, str. 54.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/95

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euatom) 2019/1418

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017 (3),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (4),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), in zlasti člena 14(3),

—

—	ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU Komisije z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES (10),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.	ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 11.

(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 221.

(10) UL L 352, 24.12.2013, str. 65.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/97

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1419

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0318/2018) (2),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2017 (COM(2018) 457),

—	ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018) 661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018) 429),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij (3), in posebnih poročil Računskega sodišča,

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05824/2019 – C8-0053/2019),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8-0054/2019),

—	ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (7), zlasti člena 14(2) in (3),

—	ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(7) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0243 (glej stran 59 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/99

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1420

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IV – Sodišče Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0321/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Sodišča Evropske unije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0098/2019),

podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča Evropske unije glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Sodišču Evropske unije, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/100

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1421

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IV – Sodišče Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0098/2019),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2017 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišče);

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke sodišča za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ni bilo pomembnih napak;

ugotavlja, da so v letu 2017 odobrena sredstva znašala 399 344 000 EUR (380 002 000 EUR v letu 2016), stopnja izvrševanja pa 98,69 % (98,23 % v letu 2016); je seznanjen z visoko stopnjo izvrševanja proračuna v naslovu 1 (zaposleni v instituciji) in naslovu 2 (nepremičnine, pohištvo, oprema in razni odhodki iz poslovanja), ki je znašala 98,6 % oziroma 99,1 % (v primerjavi z 98,1 % in 98,6 % v letu 2016);

ugotavlja, da so odobrena sredstva, prenesena iz leta 2016 v leto 2017, znašala 22 240 120,22 EUR, v letu 2017 pa jih je bilo porabljenih 86,26 % (19 188 159,20 EUR), v primerjavi z 90 % v letu 2016;

ugotavlja, da so uveljavljene pravice do prejemkov v proračunskem letu 2017 znašale 51 677 001 EUR, kar je 3,6 % manj kot presežni ocenjeni prihodki v višini 53 595 000,00 EUR; ugotavlja, da je to odstopanje predvsem posledica poznega imenovanja 3 izmed 19 novih sodnikov v okviru reforme sodišča, zaradi česar so bili odhodki za zaposlene nižji od pričakovanih;

je seznanjen, da je sodišče v letu 2017 namenilo 850 000 EUR za plačilo odškodnin, ki jih je splošno sodišče prisodilo zaradi nespoštovanja razumnega roka sojenja v treh zadevah, ki jih je zaključilo v letih 2011 in 2013;

ugotavlja, da je sodišče precenilo obveznosti v več proračunskih vrsticah v poglavju 14 – „Drugi uslužbenci in zunanje storitve“, med drugim za misije (proračunska vrstica 162), saj je za leto 2017 prevzelo obveznosti v višini 342 000 EUR, medtem ko so plačila znašala samo 204 795,27 EUR, ter za nadaljnje usposabljanje (proračunska vrstica 1612), saj je prevzelo obveznosti v višini 1 457 644,07 EUR, plačila pa so znašala 579 000,04 EUR; ugotavlja, da je sodišče v odziv na ugotovitve Parlamenta iz poročila o razrešnici za leto 2016 v predlogu odhodkov za leto 2019 zmanjšalo zahtevana sredstva za misije članov na 299 750 EUR; poziva ga, naj si še naprej prizadeva za dobro finančno poslovodenje, da bi preprečilo velika odstopanja med obveznostmi in plačili;

je seznanjen, da je stopnja izvrševanja končnih sredstev v poglavju za seje in konference v letu 2017 znašala 81,40 %, v primerjavi s 95,5 % v letu 2016; poziva sodišče, naj si še naprej prizadeva, da bi v tem poglavju znova doseglo vsaj enako stopnjo izvrševanja končnih sredstev kot v letu 2016;

je seznanjen, da je bilo v proračunsko vrstico 2001 (najemnine/kupnine) zaradi proračunskega presežka prerazporejenih 8,72 milijona EUR za peto širitev stavb sodišča; ugotavlja, da je za to prerazporeditev v skladu z določbami člena 25(1) in (2) finančne uredbe veljala obveznost uradnega obveščanja proračunskega organa; ugotavlja, da so vnaprejšnja plačila v skupnem znesku 57,3 milijona EUR, opravljena v dogovoru s proračunskim organom od leta 2007, omogočila korenito zmanjšanje proračunskih posledic najemnin in kupnin, ki jih je treba plačati do leta 2026;

10.

ugotavlja, da je bilo skoraj 75 % proračuna sodišča namenjenih odhodkom za člane in zaposlene (naslov 1) in skoraj 25 % odhodkom za infrastrukturo (naslov 2), zlasti nepremičnine in informacijsko tehnologijo; pozdravlja zavezo sodišča, da bo metodologijo priprave proračuna glede na uspešnost uporabilo za ustrezne dele svojega proračuna; poziva ga, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o dosežkih v zvezi z uporabo načela priprave proračuna glede na uspešnost;

11.

poudarja, da se uvedba priprave proračuna glede na uspešnost ne bi smela uporabljati le za proračun sodišča kot celoto, temveč bi morala zajemati sklop posebnih, izmerljivih, dosegljivih, realnih in časovno določenih (SMART) ciljev v letnih načrtih za posamezne oddelke in enote ter zaposlene, prav tako pa bi bilo treba določiti ustrezne kazalnike za pripravo načrta prihodkov in odhodkov sodišča; v zvezi s tem sodišče poziva, naj načelo priprave proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

12.

je zaskrbljen, ker odgovornost v nasprotju s sorodnimi pojmi, kot so legitimnost, odzivnost in preglednost, do zdaj pri opredeljevanju avtoritete sodišča ni igrala večje vloge;

13.

pozdravlja namero sodišča, da poenostavi svoje postopke, da bo lahko letno poročilo o dejavnostih objavilo do 31. marca 2019 in tako optimiziralo in pospešilo postopek razrešnice;

14.

pozdravlja dejstvo, da je sodišče začelo razvijati integrirani sistem za obdelavo zadev, ki bo nadomestil več aplikacij, razvitih v zadnjih 25 letih, in bo vseboval komponento za digitalizacijo kazalnikov uspešnosti in instrumentov za poročanje;

15.

pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da naj sodišče razmisli o uvedbi aktivnejših postopkov za vodenje zadev na osnovi individualnega pristopa in stvarnih rokov, ob tem pa tesno spremlja razporeditev kadrovskih virov in uporabi dodatne metode za upravno poenostavitev;

16.

ugotavlja, da je bilo informacijski tehnologiji in telekomunikacijam namenjenih samo 4,8 % celotnega proračuna sodišča; poudarja pomen uvedbe podatkovnih in dokumentacijskih tokov brez papirja, da se zagotovi hitra in učinkovita komunikacija, in poziva sodišče, naj si še naprej prizadeva sprejeti ukrepe, da bi doseglo ta cilj; v zvezi s tem poudarja obsežnejšo uporabo aplikacije e-Curia in poziva sodišče, naj si prizadeva, da jo bo v bližnji prihodnosti uporabljalo za evidentiranje vseh postopkovnih dokumentov; je zadovoljen, ker jo od leta 2016 uporabljajo vse države članice, kar je dokaz, da je bila javnost uspešno obveščena o njenem obstoju in uporabnosti;

17.

ugotavlja, da je bilo število zadev, vloženih na sodišče v letu 2017 (1 656), večje kot v letu 2016 (1 604) in da je število zaključenih zadev v letu 2017 ostalo visoko (1 594 v primerjavi s 1 628 v letu 2016); ugotavlja, da se je povprečno trajanje postopkov skrajšalo s 16,7 meseca v letu 2016 na 16,3 meseca v letu 2017; pozdravlja povečanje učinkovitosti, zaradi katerega se je letno število zaključenih zadev v obdobju 2010–2017 povečalo za 29,6 %, čeprav je število novih zadev stalno naraščalo;

18.

ugotavlja, da bi lahko sodišče te pozitivne rezultate dodatno izboljšalo, če bi razmislilo o uvedbi aktivnejšega individualnega vodenja zadev, pri čemer bi uporabilo prilagojene roke in spremljalo uporabljene kadrovske vire; poudarja, da bi takšno merjenje smotrnosti namesto uporabe okvirnih rokov, ki jih je treba upoštevati nasploh, poslovodstvu zagotovilo informacije o problematičnih zadevah in elementih dobre prakse; poudarja, da bi se lahko te informacije uporabljale tudi za izboljšanje poročanja o smotrnosti, s čimer bi se povečala odgovornost, saj bi omogočale uvid v pravilno delovanje sodišča in uporabo virov, ki jih ima na voljo;

19.

je seznanjen s prizadevanji sodišča, da bi na priporočilo Računskega sodišča iz revizije smotrnosti vodenja zadev na sodišču povečalo učinkovitost obravnave zadev (1); pozdravlja dejstvo, da je sodišče razvilo časovne okvire in orodja za spremljanje, ki so prilagojeni določeni vrsti postopkov; ugotavlja, da je dolžina postopkov le eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri oceni sistema sodišča; poziva sodišče, naj še naprej povečuje smotrnost svojega delovanja z upoštevanjem priporočil Računskega sodišča, ne da bi ogrozilo kakovost, učinkovitost in neodvisnost odločanja;

20.

poudarja, da mora sodišče zagotoviti brezhibno kakovost pravosodja v razumnem času, pri tem pa mora kot institucija EU skrbeti tudi za to, da javna sredstva, ki so mu na voljo, porabi čim bolj učinkovito in uspešno ter v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

21.

je seznanjen s pojasnilom sodišča v zvezi z nadaljnjimi ukrepi na osnovi razrešnice za leto 2016, da se sodne dejavnosti med sodnimi počitnicami ne prekinejo; ugotavlja, da sodniki in njihovi kabineti bele tedne izkoristijo kot posebno priložnost, da se lahko posvetijo svojim zadevam, za katere so sodniki poročevalci;

22.

pozdravlja pobudo za ustanovitev sodne mreže Evropske unije, ki bo združevala ustavna in vrhovna sodišča držav članic ter promovirala sodno prakso Unije in držav članic;

23.

pozdravlja dosežke sodišča v smislu komunikacijskih dejavnosti, namenjenih povečanju prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega v družbenih medijih in organizacijo informativnih seminarjev za novinarje; spodbuja sodišče, naj si še naprej prizadeva za najboljšo možno uporabo različnih komunikacijskih kanalov za ozaveščanje državljanov o svojem delu;

24.

25.

je seznanjen, da je zmanjšanje števila zaposlenih ustvarilo hude pritiske na nekatere podporne službe; je še zlasti zaskrbljen, ker so jezikovne službe izgubile 64 delovnih mest, kar je približno 60 % celotnega zmanjšanja; ugotavlja, da je izguba delovnih mest škodovala interni produktivnosti teh služb in da je bilo zato potrebno obsežnejše sodelovanje z neodvisnimi prevajalci;

26.

pozdravlja medinstitucionalno sodelovanje pri ponovnem najemu pomožnih konferenčnih tolmačev, ki se jim je bilo treba odpovedati zaradi novega pristopa sodišča h konferenčnemu tolmačenju;

27.

pozdravlja visoko zasedenost delovnih mest v vseh službah (skoraj 98 %); kljub temu ugotavlja, da nizka raven osnovnih plač za začetne razrede in omejene možnosti poklicne poti v Luxembourgu zaradi majhnega števila institucij, ki imajo tam svoje prostore, neposreden vplivajo na zaposlovanje na sodišču; pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine novembra 2017, ki je podala 24 priporočil v zvezi z boljšimi poklicnimi obeti in prožnostjo zaposlovanja, boljšimi pogoji sprejema in naselitve v državi, boljšo vključitvijo uslužbencev institucije v lokalno skupnost in izboljšano komunikacijo;

28.

poudarja, da bi lahko bolj fleksibilno dodeljevanje obstoječih strokovnih sodelavcev pozitivno vplivalo na splošno učinkovitost sodišča;

29.

je seznanjen z malenkostnim povečanjem števila žensk na vodilnih položajih, ki je v letu 2017 doseglo 36 % v primerjavi s 35 % v letu 2016; poziva sodišče, naj še naprej izboljšuje uravnoteženost spolov na visokih in vodstvenih položajih; pozdravlja pilotni projekt za razvoj vodstvenih in upravljavskih sposobnosti, s katerim naj bi predvsem ženske spodbudili, da kandidirajo za vodstvene položaje; spodbuja sodišče, naj se zavzema za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem z ukrepi za zaposlene obeh spolov;

30.

pozdravlja informacije o prožnih ureditvah dela za vse zaposlene ob nastopu službe, ki so na voljo tudi v vodniku za uslužbence; pozdravlja pregledno ravnanje sodišča v primerih izgorelosti in ga spodbuja, naj oceni prerazporeditev delovnih obremenitev v organizaciji in preveri, ali se naloge in viri ujemajo;

31.

ugotavlja, da je bil disciplinski postopek za preiskavo obtožbe o nadlegovanju, sprožen leta 2016, leta 2017 zaključen; pozdravlja imenovanje mreže zaupnih svetovalcev, na katere se lahko zaposleni obrnejo za nasvet ali pomoč v primeru duševnega ali spolnega nadlegovanja; spodbuja sodišče, naj pozorno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem, še naprej ozavešča o problematiki nadlegovanja na delovnem mestu ter spodbuja politiko ničelne tolerance glede nadlegovanja;

32.

znova poudarja, da je treba pozorno spremljati geografsko uravnoteženost, tj. porazdelitev uslužbencev po državljanstvu na osnovi deleža prebivalstva posamezne države članice v prebivalstvu celotne Unije, zlasti na vodstvenih položajih; znova poudarja, da samo 15 izmed 56 vodij oddelkov na sodišču in 2 izmed njegovih 13 direktorjev prihaja iz držav članic, ki so se Uniji pridružile od maja 2004; ugotavlja tudi, da iz teh držav članic prihaja 31 % vseh uslužbencev sodišča; spodbuja sodišče, naj oblikuje politiko za izboljšanje geografske porazdelitve in o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

33.

pozdravlja povečanje števila plačanih praktikantov na sodišču s 57 v letu 2016 na 82 v letu 2017; prav tako pozdravlja, da je sodišče v proračunu za leto 2019 zahtevalo dodaten znesek 550 000 EUR; obžaluje pa, da 215 praktikantov v kabinetih članov v letu 2017 ni prejemalo plačila; poziva sodišče, naj poskrbi, da bodo vsi praktikanti ustrezno plačani za svoj trud, da ne bo prihajajo do ekonomske diskriminacije;

34.

ugotavlja, da lahko člani sodišča uporabljajo službena vozila tudi v prostem času in da stroške te uporabe v celoti krijejo sami; ugotavlja, da so povprečni stroški uporabe službenega vozila za zasebne namene v letu 2017 znašali 440 EUR in da so bili v celoti odbiti od prejemkov članov;

35.

ugotavlja, da so morali šoferji opraviti 26 poti v domovino članov sodišča, ne da bi se z njimi peljali tudi zadevni člani, in da so jim bili za te poti kriti stroški 53 noči; ugotavlja tudi, da je bilo v okviru uradnih misij s člani sodišča v njihovih domovinah za šoferje rezerviranih 22 letov, pet potovanj z vlakom in eno potovanje z ladjo; poudarja, da bi smeli šoferji člane v njihovih domovinah spremljati samo v ustrezno utemeljenih primerih;

36.

je seznanjen, da je bil seznam zunanjih dejavnostih članov sodišča objavljen na spletnem mestu sodišča; obžaluje, da ta seznam ne navaja namena, datuma, prizorišča ter potnih stroškov in dnevnic naštetih dogodkov, pa tudi tega ne, ali je stroške krilo sodišče ali kdo drug; poziva sodišče, naj še naprej objavlja sezname zunanjih dejavnosti svojih članov, vendar naj vključi več podatkov o omenjenih vidikih;

37.

znova poziva sodišče, naj na spletnem mestu objavi življenjepise in izjave o interesih vseh svojih članov; je seznanjen, da so na spletnem mestu objavljeni kratki življenjepisi članov, ki pa ne vsebujejo podatkov o članstvu v drugih organizacijah; ugotavlja, da so člani v skladu s kodeksom ravnanja ob nastopu dolžnosti predsedniku sodišča, kateremu pripadajo, dolžni podati izjavo o finančnih interesih; sodišče poziva, naj te izjave objavi na svojem spletnem mestu;

38.

pozdravlja revidirani kodeks ravnanja za člane, ki je začel veljati 1. januarja 2017 in ki prinaša nova pravila za preprečevanje nasprotja interesov in zagotavljanje neodvisnosti sodnikov;

39.

ugotavlja, da uprava sodišča za zaposlene pripravlja nova pravila o izmeničnem zaposlovanju v javnem in zasebnem sektorju; znova poziva sodišče, naj hitro uvede in začne upoštevati stroge obveznosti v zvezi s tem;

40.

poziva sodišče, naj sprejme jasna in stroga pravila o sponzoriranju, da bodo vse prireditve obravnavane enako, in pri tem ugotavlja, da je sodišče zanikalo, da bi sploh izvajalo dejavnosti sponzoriranja, čeprav je na 18. kongres Mednarodnega združenja za evropsko pravo (FIDE), ki je potekal maja 2018 na Portugalskem, poslalo 12 tolmačev, kar je stalo 10 859,05 EUR;

41.

ugotavlja, da v letu 2017 ni bilo poročil o nasprotju interesov; pozdravlja nova interna pravila o zaščiti žvižgačev, sprejeta v letu 2017; poziva sodišče, naj zagotovi, da bodo vsi uslužbenci ustrezno obveščeni o svojih pravicah, na primer med uvajanjem novih sodelavcev;

42.

pozdravlja zavezanost sodišča velikopoteznim okoljskim ciljem, zlasti glede na gradnjo novega poslopja, in ga spodbuja, naj te cilje izpolni pravočasno; pozdravlja dejstvo, da je bil cilj, da se zmanjša število javnih naročil z občutnim okoljskim vplivom, leta 2017 presežen; pozdravlja tudi ustanovitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih; spodbuja sodišče, naj še izboljšuje ravnanje z odpadki, povečuje energetsko učinkovitost in zmanjšuje ogljični odtis;

43.

ugotavlja, da bodo britanski sodniki sodišča in splošnega sodišča po izstopu Združenega kraljestva iz Unije prenehali opravljati svojo funkcijo; ugotavlja, da bi se lahko število tožb na kratki in srednji rok povečalo zaradi pravnih zapletov, ki jih utegnejo povzročiti sporazum o izstopu in ustrezajoče določbe prava Združenega kraljestva;

44.

ugotavlja, da je nekdanji sodnik sodišča za uslužbence trenutno zaposlen na sodišču kot posebni svetovalec, zlasti o zadevah, povezanih z odločitvijo Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije; ugotavlja, da je bil imenovan v skladu s členom 123(2) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev;

45.

ugotavlja, da je sodišče v letu 2017 zaposlovalo 63 britanskih uslužbencev, od tega 36 uradnikov, 24 začasnih uslužbencev in tri pogodbene uslužbence; pozdravlja namero sodišča, da bo pri odločanju, ali bo po izstopu Združenega kraljestva iz Unije podaljšalo pogodbe britanskih začasnih in pogodbenih uslužbencev, obravnavalo vsak primer posebej; poziva ga, naj čim prej pripravi skladno strategijo, da ti posamezniki ne bi bili v negotovem položaju.

(1) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 14/2017: Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/105

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1422

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek V – Računsko sodišče

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0322/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča organu za podelitev razrešnice o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0097/2019),

podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropski varuhinji človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/106

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1423

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek V – Računsko sodišče

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek V – Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0097/2019),

ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanjem koncepta priprave proračuna na podlagi uspešnosti in dobrim upravljanjem človeških virov;

ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so računovodski izkazi Računskega sodišča resničen in pošten prikaz njegovega finančnega stanja;

ugotavlja, da je končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2017 znašal 141 240 000 EUR (137 557 000 EUR v letu 2016) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 97,73 % (v primerjavi z 99 % v letu 2016);

poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave in da se velik del porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji (naslov 1) ter v zvezi s stavbami, pohištvom, opremo in raznimi odhodki iz poslovanja (naslov 2); poziva Računsko sodišče, naj še naprej izboljšuje stopnje izvrševanja plačil, zlasti v zvezi z naslovom 2, v katerem je stopnja plačil znašala 55,75 % končnih odobrenih sredstev ter 57,13 % obveznosti (v primerjavi z 52,8 % oziroma 53,8 % v letu 2016);

je seznanjen, da je stopnja odobritev za službena potovanja uslužbencev znašala 87,98 % končnih odobrenih sredstev (v primerjavi s 93,76 % v letu 2016); pozdravlja, da je Računsko sodišče zavezano sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo zagotovilo porabo sredstev za službena potovanja v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

pozdravlja sodelovanje Računskega sodišča v medinstitucionalnem projektu povezanega finančnega načrtovanja in načrtovanja dejavnosti (IFAP), ki je prvi korak na poti do priprave proračuna na podlagi uspešnosti v okviru pobude v rezultate usmerjenega proračuna EU; poziva Računsko sodišče, naj Odboru Parlamenta za proračunski nadzor poroča o napredku v zvezi s prihodnjim letnim poročilom o dejavnostih;

pozdravlja začetek delovanja spletnega portala „Javna revizija v Evropski uniji“, na katerem so zbrane informacije o vlogi in delu 29 vrhovnih revizijskih organov Unije in držav članic; poziva Računsko sodišče, naj na spletnem portalu objavlja kratka poročila o dejavnostih s konkretnimi podatki o analizah, ki jih opravijo Računsko sodišče in vrhovni revizijski organi, pa tudi konkretnimi rezultati, vključno z analizami stroškov in koristi ter izterjanimi zneski;

se zaveda, da je služba za notranjo revizijo preučila izvajanje strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017 in operativno strukturo direktorata za predsedstvo v zvezi z vprašanji, kot so licence za programsko opremo in obvladovanje tveganj; pozdravlja, da služba za notranjo revizijo meni, da uvedeni postopki upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole dajejo sprejemljivo zagotovilo o doseganju ciljev Računskega sodišča;

pozdravlja, da je Računsko sodišče končni zaključni račun objavilo do 31. marca 2018, kot je priporočil Parlament v prejšnjem postopku razrešnice; spodbuja Računsko sodišče, naj racionalizira svoje postopke, da bi zagotovilo tudi, da bo do 31. marca objavljeno letno poročilo o dejavnostih, da bi se tako optimiziral in pospešil postopek razrešnice; priporoča, naj v prihodnjih mnenjih preuči, v kolikšnem obsegu bi predlagane ureditve omogočile skrajšanje postopka razrešnice;

obžaluje, da Računsko sodišče že od leta 2012 ni objavilo posebnega poročila o obvladovanju nasprotja interesov v izbranih agencijah Unije; poziva Računsko sodišče, naj objavi letno posebno poročilo o obvladovanju nasprotja interesov v agencijah Unije, ki sodelujejo z industrijo, in sicer v Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski agenciji za zdravila (EMA); ugotavlja, da je tveganje za nasprotje interesov v agencijah, ki sodelujejo z industrijo, višje kot v drugih agencijah Unije;

10.

ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor; pozdravlja, da je bil delovni program predstavljen konferenci predsednikov odborov Parlamenta in da so bili vsi stalni parlamentarni odbori povabljeni, da predlagajo morebitne revizijske naloge; pozdravlja, da bosta približno dve tretjini teh predlogov vplivali na delo Računskega sodišča; je seznanjen, da je bilo v Parlamentu 60 predstavitev in da so potekali številni dvostranski sestanki;

11.

je seznanjen, da je revizijsko tveganje na področju upravnih odhodkov nizko in da so ocene stopnje napake že več let pod ravnjo pomembnosti; je seznanjen, da Računsko sodišče zato meni, da število preizkušenih transakcij zadošča za pripravo zaključkov revizije; vendar obžaluje, da obseg premislekov v poglavju 10 letnih poročil z naslovom Uprava omogoča le zelo omejen pregled pomanjkljivosti v upravnih odhodkih v vsaki od institucij; obžaluje, da Računsko sodišče ni opravilo analize napredka, ki sta ga glede na priporočila iz leta 2014 na področju uprave dosegla Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, saj Računsko sodišče v reviziji leta 2017 ni preverilo upravnih odhodkov teh institucij; poziva Računsko sodišče, naj se kmalu vrne k tem priporočilom in v prihodnje pospeši nadaljnjo obravnavo priporočil, navedenih v tem poglavju;

12.

pozdravlja sodelovanje Računskega sodišča z drugimi javnimi institucijami in deležniki; je zadovoljen zaradi sodelovanja med vodji vrhovnih revizijskih institucij in sprejetja skupnega delovnega načrta za obdobje od leta 2018; podpira tudi partnerstva, sklenjena z različnimi univerzami, v okviru politike Računskega sodišča za razširitev obsega usposabljanja;

13.

pozdravlja, da je bilo do konca leta 2017 izvedenih 92 % priporočil Računskega sodišča, izdanih leta 2014, pa tudi 53 % priporočil, izdanih leta 2017;

14.

ugotavlja, da Računsko sodišče v skladu s finančno uredbo zagotovi, da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v ustreznem obdobju, ki praviloma ni daljše od 13 mesecev; ugotavlja, da je bilo leta 2017 v povprečju potrebnih 14,6 meseca od začetka revizijske naloge do sprejetja posebnega poročila, ciljni časovni okvir za pripravo posebnih poročil, ki je 13 mesecev, pa ni bil dosežen niti leto poprej; obžaluje, da se je zgolj pri osmih posebnih poročilih (29 %), objavljenih v letu 2017, upošteval ciljni časovni okvir 13 mesecev; ugotavlja, da je v povprečju do trenutka objave preteklo 16 mesecev, kar je približno dva meseca manj kot leta 2016, in glede na to poziva Računsko sodišče, naj še naprej izboljšuje uspešnost, pri tem pa pazi, da ne bo ogrozilo kakovosti posebnih poročil in ciljne narave priporočil;

15.

z zanimanjem ugotavlja, da Računsko sodišče vedno bolj vključuje prevajalce v svoje osrednje dejavnosti, s tem pa ustvarja dodatne sinergije z revizorji; je seznanjen, da so prevajalci zagotavljali podporo revizorjem pri oblikovanju posebnih poročil in letnih poročil, pa tudi pri 38 revizijskih obiskih;

16.

pozdravlja strategijo Računskega sodišča na področju komunikacij, ki se ravna po načelu posredovanja jasnega sporočila ciljnemu občinstvu, pa tudi komunikacijske dejavnosti, namenjene povečanju njegove prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega na družbenih medijih; pozdravlja uporabo obsežnih analiz družbenih medijev, da bi bolje razumeli, v kolikšni meri se dosežejo ciljne skupine in ali so bile medijske kampanje uspešne; spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za kar najboljšo uporabo različnih komunikacijskih kanalov za ozaveščanje državljanov o svojem delu;

17.

pozdravlja podroben pregled tega, kako člani in generalni sekretar Računskega sodišča uporabljajo službena vozila, ki je razčlenjen glede na uporabnika, prevoženo razdaljo in plačan strošek, ki ga je Računsko sodišče predložilo v okviru postopka razrešnice za leto 2017; ugotavlja, da se za potovanja, ki jih zajema potni nalog, in druga potovanja, opravljena pri izvajanju uradnih dolžnosti, s povračilom največ 10 000 km letno, uporabljajo različni režimi; ugotavlja tudi, da za vsa druga potovanja člani in generalni sekretar sami nosijo vse druge povezane stroške; ugotavlja, da vozila v 17 % primerov niso uporabljena v službene namene; ugotavlja, da so vozniki, ki člane prevažajo na uradnih službenih in protokolarnih potovanjih, zaposleni tudi v različnih upravnih funkcijah, kakor je v okviru postopka podelitve razrešnice za leto 2017 navedlo Računsko sodišče; poziva Računsko sodišče, naj izvede natančno analizo potovanj v kategoriji „druga potovanja, opravljena pri izvajanju uradnih dolžnosti“;

18.

pozdravlja, da je sklep 81-2016, s katerim se je zmanjšala letna omejitev za povračila za potovanja pri izvajanju uradnih dolžnosti s 15 000 na 10 000 km, prinesel prihranke v višini približno 15 %; vendar je zaskrbljen, da sedanji režim še vedno pomeni nesorazmerno obremenitev v smislu administracije in dokumentacije; poziva Računsko sodišče, naj opravi nadaljnje poenostavitve, obenem pa poveča zanesljivost sistema za poravnave; priporoča, naj se članom Računskega sodišča izplača mesečno nadomestilo, ki se izračuna sorazmerno s kataloško vrednostjo njihovega službenega vozila, namesto sedanjega sistema, ki temelji na prevoženi razdalji;

19.

je seznanjen, da se specifičnim službenim vozilom dodelijo kartice za nakup goriva in da jih lahko oseba, ki vozi to vozilo, uporabi za plačilo goriva in cestnin na službenih potovanjih; je seznanjen, da lahko člani Računskega sodišča in generalni sekretar zaprosijo za kartice za nakup goriva za svoje lastno diplomatsko vozilo, da pa dejanski celotni strošek goriva plačajo sami;

20.

je seznanjen, da potekajoči projekt Računskega sodišča za okrepitev varnosti institucije in uslužbencev napreduje po načrtih; je seznanjen, da so začeli delovati novi varnostni in nadzorni center, zunanji akreditacijski center in center za nadzor dostopa osebja in obiskovalcev;

21.

pozdravlja, da je Računsko sodišče pridobilo certifikat v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS); pozdravlja ukrepe Računskega sodišča za izboljšanje ravnanja z odpadki, povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa ter ga spodbuja, naj nadaljuje s prizadevanji v tej smeri; pozdravlja občutno zmanjšanje energetskih stroškov;

22.

je seznanjen, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje števila uslužbencev v obdobju 2013–2017 doseženo ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (1), pri čemer se je število delovnih mest skupaj zmanjšalo za 45; ugotavlja, da je Računsko sodišče v obdobju 2013–2017 ukinilo še eno delovno mesto več, kot pa je bilo zahtevano; je seznanjen, da se je število pogodbenih uslužbencev v istem obdobju povečalo z 59 na 73, in sicer predvsem zaradi okrepitve varnostnih ukrepov v prostorih Računskega sodišča; je seznanjen, da je Računsko sodišče racionaliziralo postopke z uporabo orodij IT in digitalizacije ter prenosom različnih nalog na Urad Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic, da bi doseglo cilj zmanjšanja števila osebja;

23.

ugotavlja, da namerava Računsko sodišče svojim revizorjem v povprečju zagotoviti 40 ur (pet dni) strokovnega usposabljanja letno, da bi izpolnilo priporočila, ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov; ugotavlja, da je bil v letu 2017 cilj presežen, saj je bilo izvedenih 6,7 dni strokovnega usposabljanja na revizorja;

24.

je zaskrbljen zaradi povečanja bolniške odsotnosti uslužbencev s skupno 8 636 dni (za 687 uslužbencev) v letu 2015 na 10 327 dni (za 677 uslužbencev) v letu 2107; pozdravlja preglednost Računskega sodišča v zvezi s številom primerov izgorelosti uslužbencev, do katerih je prišlo leta 2017; poziva ga, naj prizna ta zaskrbljujoč trend in pripravi akcijski načrt za izboljšanje dobrega počutja uslužbencev ter posledično okrepi prizadevanja za povečanje dobrega počutja uslužbencev in boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

25.

je seznanjen, da imata nizka raven osnovnih plač za začetne razrede in omejena možnost razvoja poklicne poti v Luxembourgu zaradi majhnega števila institucij, ki so tu prisotne, neposreden vpliv na postopke zaposlovanja Računskega sodišča; pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine novembra 2017, ki je podala 24 priporočil v zvezi z boljšimi poklicnimi obeti in prožnostjo zaposlovanja, boljšimi pogoji sprejema in naselitve v državi, boljšo vključitvijo osebja institucije v lokalno skupnost in izboljšano komunikacijo;

26.

pozdravlja, da je bilo leta 2017 med revizorji in administratorji 43 % žensk in da je bila v okviru akcijskega načrta za politiko enakih možnosti za obdobje 2013–2017 dosežena uravnotežena zastopanost spolov v postopku napredovanja; je seznanjen, da se je delež žensk na vodstvenih položajih v revizijskih senatih povečal s 7 % leta 2015 na skoraj 20 % leta 2017; vendar obžaluje, da sta bili leta 2017 med 11 direktorji samo 2 ženski, med 29 vodji kabineta pa je bilo le 7 žensk; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za enake možnosti za obdobje 2018–2020 in poziva Računsko sodišče, naj nadaljuje svoja prizadevanja za spodbujanje uravnotežene zastopanost spolov na vodstvenih položajih;

27.

obžaluje, da je bilo dne 1. maja 2018 samo 6 od 28 članov Računskega sodišča žensk; želi spomniti, da je Parlament poudaril vprašanje neuravnotežene zastopanosti spolov med člani Računskega sodišča v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 o vlogi Evropskega računskega sodišča v prihodnosti: postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom (2), in poziva države članice, naj dejavneje spodbujajo ženske, da se prijavijo na prosta delovna mesta, razpisana v prihodnosti; ponavlja, da bi moral Svet Parlamentu med postopkom imenovanja predlagati vsaj dva kandidata, eno žensko in enega moškega;

28.

ugotavlja, da v letu 2017 ni bilo prijavljenih, preiskanih ali zaključenih primerov nadlegovanja; pozdravlja, da Računsko sodišče sprejema različne ukrepe za povečanje ozaveščenosti o nadlegovanju na delovnem mestu, vključno z usposabljanjem za nove sodelavce; z zadovoljstvom ugotavlja, da so predvideni postopki in kazni kot nadaljnji ukrep v zvezi s pritožbami proti uslužbencem, pa tudi proti članom Računskega sodišča; spodbuja Računsko sodišče, naj tesno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem in naj še naprej ozavešča o nadlegovanju na delovnem mestu ter sledi politiki ničelne tolerance glede nadlegovanja;

29.

ugotavlja, da leta 2017 ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja, da je pravna služba Računskega sodišča organ za razkritja, nasvete in napotitve za notranje in zunanje žvižgače; ugotavlja tudi, da je vzpostavljena mreža svetovalcev za etiko, ki svetujejo o zagotavljanju informacij v primeru resnih nepravilnosti, kot je določeno v pravilniku Računskega sodišča; poudarja, da so vsi uslužbenci zavezani o nepravilnostih, tudi takšnih, pri katerih gre za goljufije, poročati pravni službi Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj varuje identiteto uslužbencev, ki poročajo o nepravilnostih, da bi omogočilo ustrezno preiskavo; poziva Računsko sodišče, naj zagotovi, da bodo vsi uslužbenci ustrezno obveščeni o svojih pravicah, na primer med postopki uvajanja novih uslužbencev; pozdravlja mnenje, ki ga je Računsko sodišče objavilo oktobra 2018, potem ko je Komisija predlagala direktivo o zaščiti oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije, objavljeno 23. aprila 2018; poudarja, kako pomembno je ozaveščanje in usposabljanje uslužbencev, saj se s tem spodbuja pozitivno in zaupanja polno okolje, v katerem se žvižgaštvo sprejema kot del podjetniške kulture;

30.

je seznanjen, da je leta 2017 Računsko sodišče Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) posredovalo 13 primerov domnevnih goljufij (leta 2016 jih je bilo 11), ki so bile ugotovljene med delom v zvezi z izjavo o zanesljivosti za proračunski leti 2016 in 2017 in v okviru drugih revizijskih nalog; pozdravlja potekajoča pogajanja med Računskim sodiščem in uradom OLAF o novem upravnem dogovoru; želi biti obveščen o napredku pri odnosih z uradom OLAF, pa tudi o pripravah na sodelovanje s predlaganim Evropskim javnim tožilstvom (EJT);

31.

obžaluje, da so lahko člani Računskega sodišča dan ali več dni odsotni brez utemeljitve in ne da bi morali zaprositi za dopust; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče začelo uporabljati register navzočnosti, v katerega se vpišejo člani na sestankih Računskega sodišča, senatov in odborov; ugotavlja, da Računsko sodišče koledarje teh sestankov objavlja na svojem spletnem mestu; poziva Računsko sodišče, naj uvede postopke, s katerimi bi za člane beležilo letni dopust, bolniški dopust in odsotnost zaradi drugih razlogov, s čimer bi poskrbelo za to, da se bo vsaka odsotnost poslancev ustrezno zabeležila; poudarja, da bi utegnila sedanja praksa omajati zaupanje državljanov in institucij Unije v Računsko sodišče;

32.

želi spomniti, da so v skladu s členom 285 Pogodbe o delovanju Evropske unije člani Računskega sodišča popolnoma neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo izključno v splošnem interesu Unije; je zaskrbljen zaradi pogostih lastnih izjav glede upoštevanja tega merila in poziva Računsko sodišče, naj razvije strožji nadzor nad zunanjimi dejavnostmi članov, da bi zagotovilo, da bodo namesto izjav o odsotnosti nasprotja interesov predložili izjave o interesih; poudarja, da je treba okrepiti sedanje postopke, vključno z odborom za etiko, da bi preprečili pojav nasprotja interesov; pozdravlja pregled etičnega okvira Računskega sodišča, ki ga trenutno izvajajo zunanji partnerji, in poziva, naj se ga obvesti o izidu;

33.

obžaluje, da so informacije, ki so se v preteklosti zahtevale v potnih nalogih, nezadostne in Računskemu sodišču niso omogočale, da bi ocenilo, ali so dejavnosti, ki so jih načrtovali njegovi člani, sodili na njegovo področje interesa; poziva Računsko sodišče, naj ustrezno poveča zahtevano količino informacij, da bi preprečilo morebitne zlorabe, z uveljavljenimi spremembami pa seznani organ za podelitev razrešnice; ugotavlja, da je začelo Računsko sodišče, potem ko je opravilo revizijo pravil o uradnih službenih potovanjih članov (3), vsake četrt leta objavljati informacije o službenih potovanjih članov;

34.

vendar z zanimanjem ugotavlja, da je začelo Računsko sodišče oktobra 2016 zaostrovati notranje kontrole in finančne postopke v zvezi s potnimi stroški in upravljanjem službenih vozil, tako da je sprejelo nova pravila za uporabo vozil in voznikov, ki jih sedaj upravlja osrednja ekipa (4), nova pravila za odhodke v zvezi s službenimi potovanji (5) in nova pravila v zvezi s stroški za reprezentanco, ki jih uveljavljajo člani Računskega sodišča (6), pri čemer je generalni sekretar pri odhodkih, ki se nanašajo na službena potovanja članov Računskega sodišča (7), prevzel vlogo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, pri tem pa uporablja isti sistem kot za upravljanje službenih potovanj drugih uslužbencev institucije;

35.

je seznanjen z odločitvijo Računskega sodišča, da se za obdobje 2012–2018 opravi celovita notranja revizija stroškov za službena potovanja in uporabo službenih vozil za vse člane, generalnega sekretarja in direktorje, da bi se ugotovile morebitne nepravilnosti in izterjali zneski, ki izhajajo iz teh nepravilnosti; želi, da se ga hitro po koncu revizije obvesti o izidu, in poziva Računsko sodišče, naj brez odlašanja sprejme vse ukrepe za obravnavo morebitnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene; prav tako poziva Računsko sodišče, naj posreduje letni seznam opravljenih službenih potovanj, za vsakega od njih pa navede datum, skupne stroške in namen;

36.

želi spomniti na priporočena merila za imenovanje članov Računskega sodišča v državah članicah in v Svetu, kot jih je podprl Parlament v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014; poudarja, da so bili visoki standardi integritete in moralnosti pomembno merilo in da kandidati na dan imenovanja ne bi smeli zasedati položaja, na katerega so bili izvoljeni, ali imeti odgovornosti v zvezi s politično stranko; meni, da bi bilo treba postopek izbire dodatno prilagoditi, da bi zagotovili, da bodo kandidati imeli ustrezne kvalifikacije in izpolnjevali ustrezne pogoje; predlaga, naj se postopek predizbora sodnikov pri Sodišču Evropske unije uporabi kot model za neodvisni postopek predizbora članov Računskega sodišča;

37.

je seznanjen, da odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije ne bo pomembno vplivala na strukturo in človeške vire Računskega sodišča; pozdravlja, da se je Računsko sodišče odločilo, da bo pri odločanju o podaljšanju pogodb britanskim začasnim in pogodbenim uslužbencem obravnavalo vsak primer posebej in jih ne bo odpustilo zgolj zaradi dejstva, da niso več državljani ene od držav članic; poziva ga, naj čim prej pripravi skladno strategijo, da bi tem uslužbencem zagotovili gotovost; ugotavlja tudi, da člani Računskega sodišča, ki prihajajo iz Združenega kraljestva, od 1. aprila 2019 ne bodo več službovali in da bodo proračunske posledice tega odhoda – osem mesecev pred iztekom mandata – znašal približno 108 000 EUR.

(2) UL C 93, 24.3.2017, str. 6.

(3) Sklep št. 61-2017 z dne 14. decembra 2017 o odhodkih v zvezi s službenimi potovanji članov Računskega sodišča.

(4) Zapisnik 218. seje upravnega odbora, ki je potekala v četrtek, 6. oktobra 2016, točka 7.

(5) Sklep št. 61-2017 z dne 14. decembra 2017 o odhodkih v zvezi s službenimi potovanji članov Računskega sodišča.

(6) Sklep št. 60-2017 z dne 14. decembra 2017 o pravilih za upravljanje stroškov za reprezentanco, ki jih uveljavljajo člani Računskega sodišča.

(7) Sklep Evropskega računskega sodišča št. 58-2017 z dne 14. decembra 2017 o določitvi notranjih pravil za izvrševanje proračuna; Sklep Računskega sodišča št. 59-2017 z dne 14. decembra 2017 o listini o nalogah in odgovornostih odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil in odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/111

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1424

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0327/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5), zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0109/2019),

podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Sodišču Evropske unije, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL L 248, 3.10.2018, str. 128.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/112

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1425

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0109/2019),

pozdravlja, da je po trditvah Računskega sodišča skupna stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira (Uprava), ki vključuje proračun Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), še vedno razmeroma nizka, saj je po ocenah v letu 2017 znašala 0,5 %;

ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu o dejavnosti ESZD ni ugotovilo pomembne stopnje napake;

ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče – za razliko od preteklih let – v zvezi z ESZD sporočilo specifične težave;

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila pretekla priporočila, podana v zvezi z izboljšanjem sistema spremljanja za pravočasno posodabljanje osebnega statusa in podatkov o osebju, ki bi lahko vplivali na izračun družinskih dodatkov, večinoma izvedena; vendar meni, da je treba preverjanju skladnosti v zvezi z upravljanjem družinskih dodatkov namenjati stalno pozornost;

pozdravlja, da si ESZD prizadeva izboljšati postopke za oddajo javnega naročila v delegacijah, vključno z uvedbo instrumenta za upravljanje javnih naročil, vzpostavitvijo načrta javnih naročil za naročila nizkih in srednjih vrednosti ter pripravo predlog za razpisne dokumente in usposabljanj; meni, da je treba slabostim, ki so bile v preteklosti ugotovljene pri javnem naročanju in upravljanju varnostnih storitev, še naprej namenjati stalno pozornost in jih spremljati;

poziva ESZD, naj Parlament obvešča o rezultatih, doseženih z navedenimi prizadevanji za izboljšanje postopkov za javno naročanje v delegacijah, zlasti prek sistema instrumenta za upravljanje javnih naročil ter postopkov za e-javno naročanje (eProcurement) in e-oddajo javnega naročila (eTendering);

ugotavlja, da so vzroki napak, ugotovljenih pri predhodnih preverjanjih, pri odobritvah in plačilih enaki kot v prejšnjih letih: manjkala so dokazila; ugotavlja, da so bili v naknadno kontrolo ESZD prvič vključeni odhodki ob koncu leta (november in december 2016);

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili v letu 2017 skupni režijski stroški vseh uradov delegacij (najemnina, varovanje, čiščenje in drugi režijski stroški), vključno z delegacijami Evropskega razvojnega sklada (ERS), drugo leto zapored v celoti financirani iz proračunskih vrstic ESZD;

ugotavlja, da so se prenosi odobritev v letu 2017 zvišali in znašali 85 911 000 EUR (v primerjavi s 77 450 000 v letu 2016); opozarja, da se lahko prenosi v naslednje leto izvajajo izjemoma in pod strogimi pogoji;

10.

ugotavlja, da je skupni proračun ESZD za leto 2017 znašal 660 milijonov EUR, kar je 3,75 % več kot za leto 2016;

11.

je poleg tega seznanjen s prispevkom v višini 54,9 milijona EUR iz sklada ERS in skrbniških skladov, pri čemer je skupni znesek po dodatnih prenosih in odobritvah zaradi sproščenih obveznosti na koncu znašal 59,7 milijona EUR (vključno z namenskimi prejemki v okviru proračunskega leta); ugotavlja, da je vrednost izvršenih obveznosti ob koncu leta 2017 znašala 52,6 milijona EUR (oz. 88,1 %), vrednost izvršenih plačil pa 46,5 milijona EUR (oz. 78 %); ugotavlja, da se sredstva ERS, za katera niso bile prevzete obveznosti, prenesejo v naslednje leto kot zunanji namenski prejemki in da odobritve niso izgubljene;

12.

ugotavlja, da je proračun sedeža znašal 236,7 milijona EUR, od tega 153,8 milijona EUR (oz. 64,6 %) za izplačilo plač in drugih pravic statutarnega in zunanjega osebja, 32,2 milijona EUR (oz. 14 %) za stavbe in z njimi povezane stroške ter 33 milijonov EUR (tj. 14 %) v povezavi s sistemi IT, opremo in pohištvom;

13.

zahteva, da se nepremičninska politika ESZD vključi v letno poročilo o dejavnostih, zlasti glede na to, da je pomembno, da se njeni stroški ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani; poziva ESZD, naj organu za podelitev razrešnice – tako kot v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2011 – predloži seznam pogodb o nepremičninah, sklenjenih v letu 2017, vključno s podrobnostmi pogodb, državo, v kateri so bile sklenjene, in njihovim trajanjem; poziva ESZD, naj enake informacije o pogodbah o nepremičninah predloži tudi v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018;

14.

ugotavlja, da je bil proračun delegacij v višini 423,3 milijona EUR razdeljen na 116,1 milijona EUR (tj. 27,4 %) za plačilo statutarnega osebja, 165,6 milijona EUR (oz. 39,1 %) za stavbe in z njimi povezane stroške, 68,5 milijona EUR (oz. 16,2 %) za zunanje osebje in zunanje storitve, 27,9 milijona EUR (6,6 %) za druge odhodke v zvezi z osebjem in 45 milijonov EUR (10,6 %) za druge upravne odhodke; ugotavlja tudi, da je ESZD od Komisije prejela 196,4 milijona EUR (v primerjavi s 185,6 milijona EUR v letu 2016 in 204,7 milijona EUR v letu 2015) za kritje upravnih stroškov osebja Komisije, napotenega v delegacije Unije, in da je bil ta znesek razdeljen med razdelek V Komisije (49,6 milijona EUR), upravne vrstice operativnih programov (91,8 milijona EUR) ter ERS in skrbniške sklade (55 milijonov EUR v primerjavi s 45,4 milijona EUR v letu 2016); nadalje ugotavlja, da so v letu 2017 h kritju teh upravnih stroškov prvič prispevali tudi skrbniški skladi;

15.

priznava, da je upravljanje proračuna bolj kompleksno zaradi števila proračunskih vrstic, ki se uporabljajo za financiranje dejavnosti, povezanih z osebjem Komisije v delegacijah (34 različnih vrstic v okviru različnih razdelkov proračuna Komisije, plus sredstva sklada ERS); opozarja, da je bila ta tema obravnavana v resoluciji z dne 18. aprila 2018 (1) o razrešnici za leto 2016, in je seznanjen s kompleksnostjo, s katero se soočajo pri poenostavitvi zmanjševanja proračunskih vrstic; zato spodbuja ESZD, naj še naprej sodeluje s Komisijo pri poenostavitvi proračunskih vrstic, kadar je to mogoče, da bi zmanjšali kompleksnost upravljanja proračuna;

16.

ugotavlja, da so vodje delegacij leta 2017 podali izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da so vsi vodje delegacij, razen vodje delegacije v Siriji, podali izjavo brez pridržka; priznava, da je delegacija v Siriji trenutno evakuirana in da je delegacija predložila akcijski načrt za ublažitev težav, povezanih z delovanjem na vojnem območju; ugotavlja, da pridržek glede na zneske celotnega proračuna ESZD velja za zanemarljivega;

17.

ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2017 znašal 660 milijonov EUR, pri čemer je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti ob koncu leta znašala 99,7 % (kot v letu 2016), stopnja izvrševanja odobritev plačil pa 86,7 % (v letu 2016 je znašala 87,5 %);

18.

ugotavlja, da je vrednost vseh prerazporeditev v okviru upravnega proračuna ESZD znašala 14,4 milijona EUR, od tega se je največji znesek nanašal na pogodbo o predplačilih v zvezi z afganistansko varnostjo; ugotavlja tudi, da se je proračun sedeža ESZD zaradi prerazporeditev zmanjšal za 5,1 milijona EUR, proračun delegacije pa za isti znesek povečal;

19.

ugotavlja, da je bilo 1,3-odstotno povišanje proračuna v letu 2017 namenjeno za naložbe v varnost v okviru izvajanja varnostnega svežnja, vključno z okrepitvijo mreže regionalnih varnostnih uradnikov in nakupom oklepnih vozil v skladu z dolžnostjo ESZD glede skrbnega ravnanja in varnosti na terenu, strategijo za kibernetsko varnost ter stalnim varnostnim usposabljanjem osebja zaradi morebitnih groženj in kriznih razmer v delegacijah in na sedežu; pozdravlja dosedanje izboljšave, a hkrati spodbuja ESZD, naj zlasti obravnava različne preostale izzive, na primer to, da je treba posodobiti orodja za informacijskotehnološko varnost; ESZD poziva tudi, naj sodeluje z državami članicami, da bi razvile skupen pristop, ter izboljša medsebojno povezanost varnostnih sistemov z drugimi institucijami in državami članicami;

20.

pozdravlja, da je bil vzpostavljen mehanizem za letni pregled, namenjen analizi virov ESZD in njihove učinkovite uporabe pred predvideno prerazporeditvijo osebja, ki je potrebna zaradi novih operativnih ali političnih prednostnih nalog in drugih dodatnih izzivov;

21.

ugotavlja, da je letna samoocena sistema notranje kontrole za leto 2017 za upravo ESZD predstavljala razumno zagotovilo, kar zadeva raven skladnosti z večino notranjih kontrol; vendar ugotavlja, da so dodeljevanje in mobilnost osebja, neprekinjenost poslovanja in upravljanje dokumentov trije standardi notranje kontrole, ki so še vedno najšibkejši sestavni deli sistema ESZD za notranjo kontrolo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neprekinjenost poslovanja – tako v smislu skladnosti kot učinkovitosti – problematična že več let, zlasti pomembna pa je v okviru delegacij;

22.

pozdravlja, da je bilo število delegacij, ki presegajo največjo površino 35 m2 na osebo, v skladu s priporočili Računskega sodišča iz leta 2016 nadalje zmanjšano, in sicer s 83 v letu 2016 na 73 v letu 2017; pozdravlja začetek uporabe orodja IMMOGEST za upravljanje nepremičnin in pridobitev internega in eksternega strokovnega znanja za podporo upravljanju stavb, zlasti v zvezi z delegacijami; poziva ESZD, naj – kadar je to z vidika proračuna Unije mogoče, razumno in učinkovito – še naprej izvaja priporočila Računskega sodišča iz posebnega poročila o upravljanju stavb ESZD po svetu (2) ter obvešča Parlament o izboljšavah;

23.

pozdravlja, da je ESZD vzpostavila sedem novih projektov skupne rabe nepremičnin s šestimi različnimi državami članicami, in ugotavlja, da zanimanje za sheme skupne rabe nepremičnin narašča, saj je podpisanih 14 novih sporazumov, ne samo z državami članicami, temveč tudi z agencijo FRONTEX in uradom EASO; ugotavlja, da so dogovori glede skupne rabe nepremičnin prispevali k zmanjšanju povprečne velikosti stavb, da bi se ta približala predpisanim 35 m2/osebo; meni, da je skupna raba nepremičnin stroškovno učinkovita, in pozdravlja, da prispeva k skupnemu zastopanju Unije in njenih držav članic v odnosih s tretjimi državami; poziva ESZD, naj v okviru spremljanja stroškov take memorandume o soglasju razširi na druge subjekte Unije, kot so misije SVOP; poziva ESZD, naj za skupno rabo nepremičnin vzpostavi učinkovit sistem upravljanje povračil stroškov;

24.

priznava, da ESZD stavbe za svoje delegacije raje kupi kot najame; poziva ESZD, naj ga še naprej obvešča, kar zadeva celovito analizo vseh delegacij Unije, da bi ugotovili, v katerih državah bi bilo za delegacije stroškovno bolj učinkovito, če bi poslovne ali rezidenčne objekte kupile, namesto da jih najemajo; ugotavlja, da je bil v letu 2017 delež lastniških stavb 18-odstoten;

25.

opozarja, da je treba delegacijam na vseh območjih nuditi podporo, usmerjeno v rezultate, in poziva ESZD, naj poroča o izkušnjah regionalnega centra Evrope in njegovi oceni možnosti, da se ta okvir razširi na druga geografska območja; pozdravlja povečana prizadevanja za podporo delegacijam, zlasti z novim oddelkom za horizontalno usklajevanje, ki pomaga krepiti splošno raven jamstva za naloge, ki jih opravljajo delegacije, zlasti tiste, ki se nanašajo na javna naročila velikih vrednosti;

26.

meni, da je treba vodje delegacij v fazi pred napotitvijo, na ad hoc seminarjih ali letni konferenci veleposlanikov redno opozarjati, da imajo bistveno vlogo pri utrjevanju verige zagotavljanja jamstev ESZD, in na splošno odgovornost za upravljanje upravnih odhodkov in portfeljev projektov, ki jo imajo poleg svojih političnih nalog; meni, da bi bilo treba pri izbiranju vodij delegacij izkušnje v institucijah Unije upoštevati kot prednost;

27.

pozdravlja novi pristop k inšpekcijam, ki je bil uveden leta 2017 in predstavlja obetavno priložnost za nudenje podpore pri upravljanju delegacij ter za spodbujanje večje usklajenosti in poenostavitve dela delegacij;

28.

priznava, da je upravljanje in dodeljevanje človeških virov v okviru „treh virov“ zaposlovanja v ESZD in upravljanje delovnih mest v delegacijah težka naloga; poleg tega ugotavlja, da je ESZD v obdobju 2013–2017 število osebja v skladu z medinstitucionalnim sporazumom zmanjšala za 5 %, kar pomeni, da se je število delovnih mest v letu 2017 na sedežu zmanjšalo za 16, skupaj pa se je njihovo številno v zadnjih petih letih zmanjšalo za 84; je zaskrbljen, da bi lahko vse večja povprečna delovna obremenitev in težave zaradi premajhnega števila osebja negativno vplivale na zdravje in kakovost življenja osebja ter na dolgoročni organizacijski razvoj institucije;

29.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je zastopanost spolov med vsemi zaposlenimi skoraj popolnoma uravnotežena, saj ženske predstavljajo 49,6 %; a hkrati obžaluje, da so bile ženske na vodstvenih položajih še vedno nezadostno zastopane, tako med vodji sektorjev kot med vodji delegacij, saj zasedajo 57 od 219 položajev (26 %) oz. samo 18 % višjih vodstvenih položajev (9 od 50 delovnih mest); opozarja, da podobno neravnotežje obstaja tudi med upravnimi uslužbenci, med katerimi je bilo 33 % žensk, in med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, med katerimi so predstavljale 23 %;

30.

poziva ESZD, naj v sodelovanju z diplomatskimi službami držav članic še naprej čim bolj izboljšuje uravnoteženo zastopanost spolov na višjih in srednjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da je bilo ob zadnji rotaciji med kandidati za vodstvene položaje samo 18,28 % žensk; ugotavlja, da se je delež žensk zmanjšal tudi med kandidati za druga delovna mesta, ki jih je razpisala ESZD, in sicer z 39 % v letu 2016 na 31,7 % v letu 2017;

31.

meni, da je v zvezi s tem potreben napredek, zato poziva ESZD, naj ugotovi razloge za to neravnotežje in razmisli o njih ter nato po možnosti izboljša pogoje in politiko zaposlovanja, da bi na vodstvene položaje v enaki meri pritegnila oba spola; spodbuja ESZD, naj sodeluje z nacionalnimi univerzami, ki razpisujejo študijske programe za poklicne diplomate, da bi evropsko diplomatsko službo promovirala v zgodnji fazi;

32.

poziva, naj se ustanovi inštitut za izobraževanje prihodnjih evropskih diplomatov, in predlaga, da zadevni organi preučijo možnost, da bi se ta diplomatski inštitut naselil v prostore Evropskega parlamenta v Strasbourgu;

33.

kot pomemben korak za izboljšanje enakih možnosti v ESZD pozdravlja, da sta bili oblikovani projektni skupini za poklicni razvoj ter enakost spolov in enake možnosti, da je bil sprejet okvir za učenje in razvoj ter da sta bila vzpostavljena mreža „ženske in ESZD“ in mentorski program za ženske na vodstvenih položajih; je seznanjen z načrtom za izvajanje, ki je bil sprejet po objavi končnih poročil obeh projektnih skupin, in poziva, naj se ga še naprej obvešča o napredku in izvajanju;

34.

ugotavlja, da je to, da je ob koncu leta 2017 32,83 % upravnih uslužbencev ESZD prihajalo iz držav članic, skladno s kadrovsko formulo, določeno v sklepu Sveta o ustanovitvi ESZD, tj. z razmerjem ene tretjine članov osebja, ki prihajajo iz držav članic, preostali delež pa iz institucij Unije;

35.

ugotavlja, da je bilo 32,83 % vseh upravnih uslužbencev ESZD (tj. 307 oseb) diplomatov iz držav članic (v primerjavi s 33,8 % v letu 2014); poudarja, da se je število diplomatov iz držav članic, napotenih kot vodje delegacij, s 46 % zmanjšalo na 43,8 % vseh vodij delegacij; ugotavlja, da se je delež žensk med vodji delegacij nekoliko povečal, in sicer na 21,9 %; ugotavlja, da je bilo samo 10 od 60 vodij delegacij, ki prihajajo iz držav članic, že zaposlenih na položajih v Bruslju;

36.

ponavlja, da bi bilo treba geografsko uravnoteženost pozorno spremljati, zlasti v primerih premajhne zastopanosti, da se zagotovi, da bodo med člani osebja sorazmerno zastopane vse države članice; ugotavlja, da so bili člani osebja v osmih primerih, ko je bil njihov delež nižji od deleža prebivalstva njihove države v Uniji, iz petih držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004;

37.

opaža, da se je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic v letu 2017 nekoliko povečalo, in sicer na 449 (od tega 387 napotenih na sedež in 62 v delegacije); ugotavlja, da 55 % zaposlenih v tej kategoriji, ki delajo v Bruslju (oz. 214 oseb), plačujejo nacionalne uprave; priznava, da so napoteni nacionalni strokovnjaki potrebni na različnih specifičnih področjih, povezanih z vprašanji obrambe in varnosti ter strateškim komuniciranjem; vendar poziva ESZD, naj v okviru svoje strategije za napotene nacionalne strokovnjake ali novo vzpostavljenega mehanizma za letni pregled zagotovi podrobnejšo napoved svojih prihodnjih potreb in z njimi povezanih znanj in spretnosti, in sicer za namene predvidljivosti, boljšega obvladovanja morebitnih nasprotij interesov, preprečevanja stalnega naraščanja števila teh pogodb in krepitve internega strokovnega znanja; meni, da število napotenih nacionalnih strokovnjakov ne bi smelo preseči določenega deleža skupnega števila osebja ESZD, da se ohrani močan in trajen občutek pripadnosti, ter poziva ESZD, naj določi tak prag;

38.

pozdravlja izvajanje plačanih pripravništev v delegacijah kot pozitiven nadaljnji ukrep v skladu z resolucijo o razrešnici za ESZD za leto 2016; ugotavlja, da bo ESZD še naprej omogočala pripravništva v okviru različnih shem, kot so obvezna pripravništva za študente ali uradnike pripravnike v okviru njihovega obveznega usposabljanja; ugotavlja, da je povprečna zunanja finančna pomoč za pripravnike v okviru različnih shem znašala 885 EUR, kar je precej manj kot mesečno nadomestilo v višini 1 200 EUR v okviru sheme ESZD; poziva ESZD, naj poskrbi za to, da bodo vsi njeni pripravniki prejeli ustrezno nadomestilo in tako zadostno plačani za svoj trud, in prepreči še večjo ekonomsko diskriminacijo;

39.

je seznanjen s posvetovanjem med službami s Komisijo in posvetovanji s sindikati, da bi posodobili in izboljšali okvirna pravila in z njimi povezane sheme socialne varnosti za lokalne uslužbence; poziva ESZD, naj s pomočjo revizije zagotovi ustrezno zdravstveno zavarovanje po upokojitvi, zlasti v primeru invalidnosti; odločno poziva ESZD, naj poskrbi, da se bodo opredeljeni reformni ukrepi izvedli v letu 2018, ter poveča udeležbo svojih lokalnih uslužbencev in uporabo njihovega strokovnega znanja;

40.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2017 zabeleženih 171 primerov mediacije (kar pomeni 16-odstotno povišanje od leta 2016), od tega 60 % v delegacijah, 32 od teh primerov pa je bilo ob koncu leta še vedno odprtih; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v anketi o zadovoljstvu zaposlenih samo 10,2 % zaposlenih ni strinjalo in 6,21 % ni povsem strinjalo z izjavo „V ESZD nisem doživel(a) nadlegovanja.“; vseeno priznava, da stalno naraščanje števila prijavljenih primerov očitno odraža večjo pripravljenost spregovoriti o tem, ne pa naraščanja konfliktov na delovnem mestu; poudarja, da je treba spodbujati kulturo ničelne tolerance do nadlegovanja in v prijavljenih primerih ustrezno ukrepati;

41.

pozdravlja, da je bila mreža zaupnih svetovalcev v letu 2017 razširjena na 13 usposobljenih prostovoljnih svetovalcev; je zaskrbljen, ker so bili od teh 13 svetovalcev samo štirje napoteni v 140 delegacij; poziva ESZD, naj še naprej povečuje prisotnost zaupnih svetovalcev v delegacijah in ozavešča o nadlegovanju in psihosocialnih tveganjih ter o načinih njihove blažitve in odzivanja nanje;

42.

ugotavlja, da je ESZD v letu 2017 posodobila svoj upravni sporazum z uradom OLAF, z generalnimi direktorati, ki delujejo na področju zunanjih zadev, kot so Služba za instrumente zunanje politike (FPI), GD NEAR in GD DEVCO, pa je okrepila sodelovanje na področju vprašanj, povezanih z goljufijo; ugotavlja, da so tri preiskave urada OLAF, ki trenutno potekajo, povezane z morebitnimi nasprotji interesov v ESZD, in poziva, naj se ga še naprej obvešča o napredku pri teh preiskavah;

43.

pozdravlja, da so bili objavljeni podatki, povezani s stroški misij podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki so zdaj v celoti na voljo na njenem spletnem mestu na spletnem mestu Komisije in se v skladu s posodobljenim kodeksom ravnanja, ki je bil sprejet 31. januarja 2018, vsaka dva meseca posodabljajo;

44.

ugotavlja, da je ESZD v letu 2017 prejela 1,1 milijona EUR za razvoj ukrepa „strateško komuniciranje plus“ za boj proti dezinformacijam in obveščanje o pozitivnih učinkih politik Unije; poudarja tudi, kako pomembno je o delu ESZD obveščati državljane, in poziva ESZD, naj v svojem naslednjem letnem poročilu o dejavnostih poda več informacij o svojih dejavnostih v zvezi s tem;

45.

meni, da ima ESZD v okviru mednarodnega sodelovanja ključno vlogo na področju miru, varnosti in človekovega razvoja; zato poudarja, kako pomembno je, da se redki viri, ki so na voljo, uporabljajo preudarno in da se nenehno izboljšujeta doslednost in skladnost zunanjega in notranjega delovanja Unije; poudarja tudi, da si je treba, če želimo, da bo Unija v tej vlogi učinkovita, prizadevati za skupna stališča in usklajene odzive; poudarja pomen javne diplomacije in strateškega komuniciranja kot sestavnih delov zunanjih odnosov Unije, ne samo kot instrumentov za sporočanje njenih vrednot in interesov ter povečevanje prepoznavnosti, temveč tudi kot orodij za boj proti zunanjim vplivom na Zahodnem Balkanu in v našem sosedstvu ter proti strateški propagandi, usmerjeni proti Uniji in njenim državam članicam; poudarja, da je treba za boj proti propagandi, usmerjeni proti Uniji, stalno in vse bolj razkrivati dezinformacije ter izvajati analizo konteksta; je trdno prepričan, da bi si morala Unija bolj prizadevati za pripravo učinkovitih strategij javne diplomacije; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva posodobiti svoje pristope ter vlagati v nove spretnosti in znanja ter zmogljivosti; meni, da je delo projektne skupine ESZD za strateško komuniciranje nujno in dragoceno, zato poziva, naj se ji zagotovijo ustrezni finančni in kadrovski viri;

46.

ugotavlja, da je ESZD opravila oceno učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na človeške vire (tj. 122 britanskih nacionalnih uslužbencev) in operativnih prilagoditev, ki bodo potrebne na sedežu in v delegacijah; pozdravlja, da se namerava ESZD pri podaljševanju pogodb z britanskimi pogodbenimi in začasnimi uslužbenci odločati na podlagi posameznih primerov; poziva ESZD, naj hitro pripravi usklajeno strategijo, da bi zadevnim osebam zajamčila gotovost;

47.

ugotavlja, da bodo upravni odhodki za osebje in infrastrukturo, povezani z odprtjem delegacije v Londonu zaradi dejstva, da bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, za obdobje devetih mesecev po prvi oceni znašali 6,7 milijona EUR;

48.

poziva ESZD, naj v skladu s členom 262 finančne uredbe v okviru priprave na postopek razrešnice za proračunsko leto 2018 zagotovi poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za leto 2017.

(2) Računsko sodišče: Posebno poročilo št. 7/2016: Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/117

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1426

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0323/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0100/2019),

podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropski varuhinji človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/118

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1427

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0100/2019),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da v plačilih za upravne in druge odhodke Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbor) kot celoti za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ni bilo pomembnih napak;

z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila odbora;

je seznanjen, da je proračun odbora v letu 2017 znašal 133 807 338 EUR (v primerjavi s 130 586 475 EUR v letu 2016), stopnja izvrševanja pa je znašala 96,5 %, v primerjavi s 97,2 % v letu 2016; je seznanjen, da je bila stopnja izvrševanja odobritev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, višja kot leta 2016 in je znašala 84,9 % (7,4 milijona EUR), v primerjavi s 65,7 % leta 2016 (6,8 milijona EUR);

ugotavlja, da je proračun odbora večinoma upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški;

pozdravlja zavezo odbora, da bo metodologijo smotrnostne priprave proračuna razširil na ustrezne dele svojega proračuna; je v tem okviru seznanjen z rednim pregledom ključnih kazalnikov uspešnosti skupaj z dejavnostmi sekretariata in organizacijo; želi biti redno obveščen o dosežkih pri uporabi načel smotrnostne priprave proračuna;

spodbuja odbor, naj svoje letno poročilo o dejavnosti in zaključni račun objavi do 31. marca leta, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu, da bi optimizirali in pospešili postopek podelitve razrešnice;

ugotavlja, da so se v letu 2017 končna proračunska sredstva za potne stroške in dnevnice članov povečala na 19 819 612 EUR (v primerjavi z 19 561 194 v letu 2016); pozdravlja podroben seznam službenih poti članov, predložen v letnem poročilu o dejavnostih; pozdravlja ukrepe, ki prispevajo k učinkovitemu načrtovanju sestankov in zmanjšanju prevoznih stroškov;

je seznanjen, da je odbor zmanjšal skupno število delovnih mest v kadrovskem načrtu za 59 mest, in sicer s 727 leta 2013 na 665 leta 2017, predvsem zaradi uveljavitve sklepa o 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih in izvajanja sporazuma o sodelovanju, ki ga je leta 2014 sklenil s Parlamentom; je seznanjen, da je odbor prilagodil svojo organizacijsko strukturo, zlasti z združitvijo direktorata za človeške vire in direktorata za finance maja 2017;

pozdravlja medinstitucionalno upravno sodelovanje s Parlamentom in rezultate vmesne ocene izvajanja sporazuma o sodelovanju med odborom in Odborom regij, v katerem je izpostavljeno uspešno izvajanje številnih ukrepov; je seznanjen, da je odbor v okviru prerazporeditve že premestil 16 delovnih mest direktorata za prevajanje v svoje službe in da se bodo preostale premestitve izvedle postopoma; je seznanjen z izračunom proračunskih prihrankov odbora in Odbora regija, ki so posledica tega medinstitucionalnega sodelovanja, kot so med drugim prihranki pri infrastrukturnih stroških, ki znašajo 12,5 milijona EUR, stroških IT, ki znašajo 5 milijonov EUR, ali stroških varnostnega osebja, ki znašajo 500 000 EUR; poziva odbor in Odbor regij, naj še naprej izboljšujeta to medinstitucionalno sodelovanje, da bi ustvarila dodatne prihranke;

10.

je seznanjen s tem, da je odbor leta 2017 sprejel skupaj 155 mnenj in poročil, vključno s 13 raziskovalnimi mnenji na zaprosilo predsedstev EU ali Komisije, 59 mnenji na zaprosilo Parlamenta in Sveta ter 45 mnenji na zaprosilo Komisije;

11.

je seznanjen, da je prevajalska služba še v prehodu na višjo stopnjo prevodov, ki jih opravijo zunanji izvajalci, zaradi prenosa uslužbencev k Parlamentu v okviru sporazuma o sodelovanju (pri čemer se je v letu 2016 za prevode, ki jih opravijo zunanji izvajalci, uporabilo 16,61 % proračuna, leta 2017 pa 17,10 %); poziva odbor, naj sprejme nadaljnje ukrepe na področjih v zvezi z upravljanjem prevodov, ki zahtevajo dodatno pozornost vodstva, na kar je opozorila služba za notranjo revizijo, in želi biti ustrezno obveščen;

12.

je seznanjen, da je stopnja neuporabljenih časovnih blokov za tolmačenje v letu 2017 znašala 3,6 % (v primerjavi s 4 % leta 2016); spodbuja odbor, naj ohrani pozitiven trend manjšega števila razveljavitev;

13.

se zanima za delo priložnostne skupine, ki jo je predsedstvo odbora ustanovilo v zvezi s prihodnostjo odbora in katere cilj je razviti novo vizijo za odbor in njegovo vlogo v spreminjajoči se Uniji; je seznanjen, da je skupina svoje poročilo predložila julija 2017, v njem pa so predlogi za delovne metode in notranjo organizacijo; je seznanjen, da bodo zamisli, predstavljene v poročilu, postopoma vodile do konkretnih ukrepov, in poziva odbor, naj v naslednje letno poročilo o dejavnostih vključi več informacij o tem;

14.

poudarja, da je bilo leta 2017 le 11 nezasedenih (stalnih) delovnih mest v odboru, v primerjavi z 62 nezasedenimi mesti leta 2015, in pozdravlja ta razvoj;

15.

pozdravlja okrepitev političnega dialoga med odborom in Parlamentom ter drugimi institucijami; je seznanjen z dejavnim prispevkom odbora k medinstitucionalnemu sodelovanju pri ocenjevanju politik in zakonodaje Unije v okviru sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in programa ustreznosti in uspešnosti predpisov; spodbuja odbor in Parlament, naj si prizadevata za okrepitev političnega sodelovanja;

16.

pozdravlja medinstitucionalno upravno sodelovanje s Parlamentom; z zadovoljstvom opaža sodelovanje s službo Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in sodelovanje z oddelki za komuniciranje; pozdravlja proračunske prihranke odbora, ki so posledica tega medinstitucionalnega sodelovanja, kot so prihranki pri stroških osebja, ki znašajo 3,3 milijona EUR (ravni plač iz leta 2016) in so posledica prenosa 36 delovnih mest z odbora na EPRS;

17.

ugotavlja, da je bilo zaradi sodelovanja s Parlamentom skupaj sprejetih 52 mnenj kot odgovor na zaprosila Parlamenta; člani odbora so imeli več kot 60 sestankov s poročevalci in poročevalci v senci Parlamenta ter z drugimi poslanci in so dejavno sodelovali pri več kot 42 dogodkih v Parlamentu, hkrati pa so poslanci Parlamenta dejavno sodelovali pri 35 zakonodajnih sejah odbora; spodbuja odbor, naj nadaljuje delo in poveča sodelovanje s Parlamentom pri zakonodajnem delu;

18.

poziva k sklenitvi novega sporazuma o ravni storitev s Komisijo na področju usposabljanja v zvezi z IT, da bi se izognili negotovosti z uporabo enotnega skupnega zneska za vse usposabljanje, saj so na medinstitucionalne stroške usposabljanja na področju IT, zlasti v letu 2017, vplivale netočne okvirne cene;

19.

pozdravlja dosežke odbora v smislu komunikacijskih dejavnosti, namenjenih povečanju njegove prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega na družbenih medijih; pozdravlja zlasti lokalne razprave, organizirane v 27 državah članicah v okviru premisleka Komisije o prihodnosti Evrope, pa tudi druge kulturne prireditve in 221 dejavnosti lokalnega delovanja („Going Local“);

20.

pozdravlja prizadevanja pri učinkovitosti informacijskih sistemov, infrastrukture IT in storitev podpore uporabnikom; je seznanjen s primeri, kot so razvoj novih aplikacij za ocenjevanje osebja, spletni priročnik za uslužbence, boljša uporabnost glavnih operativnih sistemov in poročevalskih okolij; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je odbor, skupaj z Odborom regij, namenil manj kot 3 % skupnega proračuna za IT, pri čemer so projekti in oprema IT že več let nezadostno financirani; poziva odbor, naj pripravi srednjeročno strategijo o naložbah v svoje projekte in opremo IT ter jo vključi v svoje naslednje letno poročilo o dejavnostih;

21.

je seznanjen, da je predsedstvo odbora 17. oktobra 2017 odobrilo nepremičninsko strategijo, predsedstvo Odbora regij pa jo je odobrilo 29. novembra 2017; je seznanjen, da je nepremičninska strategija okvir za vse prihodnje odločitve v zvezi z nepremičninsko politiko in vsebuje niz vodilnih načel na področju nepremičnin; je seznanjen, da je bilo opredeljenih in preučenih več scenarijev za pripravo na nepremičninsko politiko po letu 2021, pri čemer se je prednost namenila scenarijem, ki predvidevajo nadaljnjo uporabo stavbe VMA; želi biti obveščen o potekajočih pogajanjih s Komisijo glede nadaljnje uporabe stavbe VMA; spodbuja odbor, naj skupaj z Odborom regij opravi oceno morebitnih potreb po prenovi in oceno stroškov za scenarij, po katerem bi odbora zasedla celotno stavbo VMA;

22.

obžaluje nizko udeležbo gospodarskih subjektov na razpisih za zbiranje ponudb, ki jih izda odbor; poziva odbor, naj okrepi prizadevanja glede objav in zmanjša število izjemnih postopkov s pogajanji s samo enim kandidatom ter naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

23.

pozdravlja rezultate, dosežene v zvezi s sistemom okoljskega ravnanja, prek sodelovanja med odborom in Odborom regij; ceni znatne prihranke, dosežene na različnih področjih, vključno z zmanjšanjem porabe električne energije za 11 %, porabe plina za 15 %, porabe papirja za 11 % in količine odpadkov za 13 %; pozdravlja, da je odbor skupaj z Odborom regij pridobil oznako Dobra hrana, ki jo je bruseljska regija podelila kot potrdilo, da se menze odborov upravljajo trajnostno;

24.

pozdravlja pobudo odbora za izvedbo ankete med uslužbenci o psihosocialnih tveganjih, ki je bila opravljena konec leta 2016, da bi se spremljal, kako njegovi uslužbenci zaznavajo vprašanja, povezana s stresom; pozdravlja to tesno spremljanje in ukrepe za ozaveščanje na vodstveni ravni in ravni uslužbencev, kot je teden varnosti in zdravja pri delu, ki je bil organiziran oktobra 2017; poziva odbor, naj v zvezi s tem nadaljuje s svojimi prizadevanji in pri tem upošteva, da se je stopnja odsotnosti od leta 2015 povečevala s 4 % na 5,5 % letu 2017, in naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje dobrobiti svojega osebja; v zvezi s tem opaža, da se je priložnostno delo na daljavo zmanjšalo z 62,5 % leta 2016 na 47,6 % leta 2017;

25.

je seznanjen, da se je nekoliko povečalo število žensk na vodstvenih položajih, in sicer s 37,5 % leta 2016 na 41,4 % leta 2017; pozdravlja akcijski načrt za enake možnosti in raznolikost s približno 25 predlaganimi ukrepi; je zaskrbljen, da je bilo več kot 80 % uslužbencev, ki so zaprosili za prožne ureditve dela, žensk; priporoča, naj odbor prilagodi svojo politiko, da bi več moških spodbudil k uporabi teh ureditev, zlasti zaradi spodbujanja njihovega udejstvovanja v družinskem življenju;

26.

je seznanjen s prizadevanji v zvezi z geografsko uravnoteženostjo, delež vodij iz držav članic Unije, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali kasneje (EU13), se je leta 2017 povečal na 16 %, zdaj pa znaša 18,5 %; poziva odbor, naj si še naprej prizadeva, da bi dosegel cilj 20 %, ki odraža delež prebivalstva EU13 v primerjavi s skupnim številom prebivalstva Unije;

27.

pozdravlja, da je odbor julija 2018 imenoval skupino štirih svetovalcev za etiko, potem ko je 2. marca 2016 sprejel sklep št. 053/2016 o postopku za prijavljanje nepravilnosti;

28.

izpostavlja prizadevanja odbora za utrditev statutarnih in notranjih pravil o etičnem in spoštljivem ravnanju v javni upravi; pozdravlja, da so zajeti vidiki, kot so uporaba družbenih medijev, sistem IT in varstvo podatkov; je seznanjen s prizadevanji, sprejetimi skupaj z enakovrednimi službami Odbora regij, za dosledno uporabo pravi za uslužbence, zlasti kadar gre za sodelavce skupnih služb; poziva odbor, naj redno obvešča o novem celovitem okviru za etiko in integriteto;

29.

pozdravlja, da je odbor na svojem spletnem mestu v okviru njunih individualnih profilov objavil izjave o interesih predsednika in podpredsednika, kot se je zahtevalo v zadnjem poročilu o razrešnici;

30.

je seznanjen, da morajo uslužbenci prijaviti tudi udeležbo v zunanjih dejavnostih, kot zahteva člen 11 kadrovskih predpisov; poziva odbor, naj čim prej določi smernice za preprečevanje nasprotja interesov in jih posreduje vsem uslužbencem, v skladu s sklepom evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1306/2014/OV;

31.

je seznanjen, da je bil direktor za človeške vire in finance 14. novembra 2018 imenovan za generalnega sekretarja; je seznanjen, da je obdržal prejšnji položaj, medtem ko se pripravlja imenovanje naslednika; je zaskrbljen, ker sta ti funkciji nezdružljivi, in poziva odbor, naj čim prej imenuje novega direktorja za človeške vire ter organu za podelitev razrešnice poroča o tem;

32.

je seznanjen, da imajo člani odbora različno poklicno ozadje in so vajeni različnih kultur upravljanja; je seznanjen, da politične dejavnosti članov vključujejo tudi nekatere vodstvene naloge, saj njihovo delo podpirajo njihovo lastno osebje in uslužbenci sekretariata; poudarja, da je treba člane seznaniti z načeli upravne kulture institucij Unije, da bi zagotovili dostojanstvo in spoštovanje pri delu;

33.

pozdravlja delo mreže zaupnih svetovalcev za dejavno preprečevanje in odpravljanje nadlegovanja v delovnem okolju; je seznanjen, da je mreža leta 2017 neformalno svetovala 25 uslužbencem; spodbuja odbor, naj tesno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem in naj še naprej ozavešča o nadlegovanju na delovnem mestu ter sledi politiki ničelne tolerance glede nadlegovanja; je seznanjen s potekajočim premislekom o postopkih in sankcijah v zvezi s člani, vpletenimi v primere nadlegovanja, ter poziva odbor, naj do naslednjega postopka razrešnice uvede pravila in postopke v zvezi s tem;

34.

je seznanjen, da Svet še ni sprejel sklepa o morebitni spremembi števila članov in delegatov odbora po odločitvi Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije; poziva odbor, naj preloži informacije o neposrednem proračunskem vplivu odločitve, najkasneje v okviru nadaljnjih ukrepov v zvezi z razrešnico za leto 2017; ugotavlja tudi, da odločitev Združenega kraljestva ne bo imela neposrednih posledic za uslužbence odbora; pozdravlja sedanji premislek o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom po njegovem odhodu in pripravljenost odbora, da ohrani dobre odnose s civilno družbo.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/122

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1428

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VII – Odbor regij

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0324/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0101/2019),

podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Odboru regij, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 119.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/123

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1429

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VII – Odbor regij

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VII – Odbor regij,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0101/2019),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Odbora regij (v nadaljnjem besedilu: odbor);

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi svojega revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ni bilo pomembnih napak;

ugotavlja, da je bil odboru za leto 2017 odobren proračun v znesku 93 295 000 EUR (90 500 000 EUR v letu 2016), od tega je bilo 91,5 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti (89,4 milijona EUR v letu 2016) s stopnjo izvrševanja 98,0 % (98,7 % v letu 2016), 83,9 milijona EUR pa je bilo odobritev za plačila, pri katerih je stopnja izvrševanja znašala 89,9 %;

ugotavlja, da je proračun odbora večinoma upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški;

poziva odbor, naj metodologijo smotrnostne priprave proračuna razširi na ustrezne dele svojega proračuna; želi biti redno obveščen o dosežkih pri uporabi načel smotrnostne priprave proračuna;

ugotavlja, da je splošna stopnja izvrševanja za plačila ob koncu decembra 2017 znašala 89,9 %; ugotavlja, da bo končna stopnja izvrševanja plačil ob koncu proračunskega cikla (po plačilu prenosov) višja in bi morala biti v najboljšem primeru blizu stopnje prevzetih obveznosti;

ugotavlja, da se analitično orodje za spremljanje izvrševanja proračuna (Budget Watch) uporablja centralno za spremljanje izvrševanja obveznosti in plačil v vseh proračunskih vrsticah, kar prispeva k optimizaciji izvrševanja proračuna z boljšo pripravo na prerazporeditve sredstev; poziva odbor, naj okrepi svoja prizadevanja glede stopenj izvrševanja plačil, zlasti za naslov 2 proračuna v zvezi s stavbami, opremo in raznimi odhodki iz poslovanja, kjer je stopnja izvrševanja plačil znašala 77,1 %;

obžaluje, da nadaljnje ukrepanje odbora na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2016 zgolj posredno odgovarja na pripombe Parlamenta in se v več točkah sklicuje na letno poročilo o dejavnostih; poudarja, da je poročilo o nadaljnjem ukrepanju za Odbor za proračunski nadzor Evropskega parlamenta bistvenega pomena pri ugotavljanju, ali je odbor izvedel priporočila Parlamenta; poziva odbor, naj v svoje naslednje poročilo o nadaljnjih ukrepih vključi vse potrebne odgovore in pojasnila o izvajanju priporočil Parlamenta;

10.

je seznanjen, da je odbor zmanjšal skupno število delovnih mest v kadrovskem načrtu za 48 mest, in sicer s 537 leta 2013 na 489 leta 2017, predvsem zaradi uveljavitve sklepa o 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih in izvajanja sporazuma o sodelovanju, ki ga je leta 2014 sklenil s Parlamentom; pozdravlja, da je odboru, kljub zmanjšanju števila zaposlenih, uspelo okrepiti svoje politično delo, in sicer s prerazporeditvijo več človeških virov iz podpornih služb v osrednja področja delovanja, povezana s političnimi in zakonodajnimi dejavnostmi; poziva odbor, naj obvešča Parlament o razporeditvi delovnih obremenitev v organizaciji, da bo lahko preveril ujemanje med nalogami in viri;

11.

ugotavlja, da se je število pogodbenih uslužbencev povečalo s 34 leta 2013 na 54 leta 2017, število začasnih uslužbencev pa se je povečalo s 64 leta 2013 na 71 leta 2017; ugotavlja, da je povečanje števila začasnih in pogodbenih uslužbencev predvsem povezano z varnostnimi vprašanji, ki jih narekujejo razmere v Bruslju; je zaskrbljen, ker del tega povečanja izhaja iz potrebe po nadomestitvi splošnega zmanjšanja števila zaposlenih ter bi lahko škodilo enakovredni delovni obremenitvi ter dolgoročnemu organizacijskemu razvoju institucije;

12.

pozdravlja zavezo o določitvi jasnih političnih ciljev za okrepitev sodelovanja odbora v političnem in zakonodajnem ciklu politik Unije s krepitvijo učinkovitih partnerstev z drugimi institucijami Unije; poudarja pomen spodbujanja sodelovanja regionalnih in lokalnih organov glede na njihov vlogo pri izvajanju politik Unije; poziva Odbor regij, naj se bolje usklajuje z delom na povezanih zadevah, ki se opravlja v Komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu, in sicer tako, da svoja mnenja uskladi s časovnim razporedom teh institucij, da bi se dosegla večja učinkovitost;

13.

pozdravlja dialog na politični ravni med odborom in Parlamentom; z zadovoljstvom opaža izmenjave med komisijami odbora in odbori Parlamenta ter sodelovanje s Službo Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS); spodbuja odbor in Parlament, naj razvijeta bolj sistematičen pristop k temu sodelovanju;

14.

pozdravlja medinstitucionalno upravno sodelovanje s Parlamentom in rezultate vmesne ocene izvajanja sporazuma o sodelovanju med odborom in Ekonomsko-socialnim odborom, v katerem je izpostavljeno uspešno izvajanje številnih ukrepov; je seznanjen, da je odbor v okviru prerazporeditve že premestil 70 prevajalcev na druga delovna mesta, tudi v Službo Evropskega parlamenta za raziskave;

15.

pozdravlja, da se je odbor s Komisijo pogajal o več sporazumih o ravni storitev in da so bili ti sporazumi podpisani;

16.

pozdravlja rezultate vmesne ocene izvajanja sporazuma o sodelovanju med odborom in Ekonomsko-socialnim odborom, v katerem je izpostavljena uspešna poenostavitev upravljavske in upravne strukture; pozdravlja, da sodelovanje med lastnimi in skupnimi službami na področjih, kot so na primer informacijska tehnologija, EMAS ali upravljanje sejnih sob, deluje dobro; ugotavlja, da prihranki na teh operativnih področjih močno presegajo sredstva, porabljena za usklajevanje;

17.

pozdravlja pozitivne rezultate predhodne ocene pilotnega projekta o skupnem upravljanju prevajalskih enot; spodbuja odbor, naj še naprej razvija to sodelovanje, da bi ustvaril več sinergij;

18.

ugotavlja, da cilj zmanjšanja produktivnosti prevajanja za 5 do 10 % v letu 2017 ni bil dosežen, kljub zmanjšanju za 4,6 % v primerjavi z letom 2016; pozdravlja zavezo odbora, da bo v letu 2018 sprejel nadaljnje ukrepe za dosego obvladljive ravni produktivnosti prevajanja, in ga spodbuja k izvajanju nadaljnjih ukrepov za racionalizacijo, vključno s potrebnimi spremembami na področju informacijske tehnologije;

19.

je seznanjen z nizko stopnjo izvrševanja proračunske vrstice 1420 (dodatne storitve za prevajanje), in sicer 55 % za obveznosti in 45 % za plačila; ugotavlja, da so skupni stroški odbora za prevajanje v letu 2017 znašali 27 231 105 EUR, od tega 2 376 591 EUR za zunanje prevajanje; ugotavlja, da je zunanje izvajanje predstavljalo 17,1 % skupnih stroškov prevajanja v letu 2017; spodbuja odbor, naj dokonča prilagoditev prevajalskih enot, da bi čim prej dosegel cilj vsaj 20 % zunanjega izvajanja;

20.

ugotavlja, da je znesek za potne stroške članov odbora v letu 2017 znašal 8 882 955 EUR;

21.

je seznanjen, da je v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017 seznam dogodkov, ki so se jih udeležili člani odbora; obžaluje, da je seznam manj podroben, kot je bil seznam, vključen v odgovor na vprašalnik za razrešnico za leto 2016; poziva odbor, naj v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi s to razrešnico predloži podrobnejši seznam, ki bo vključeval več natančnejših informacij o sodelujočih članih, naslovih dogodkov, datumih in stroških; poziva odbor, naj tak seznam za leto 2018 vključi v svoje naslednje letno poročilo o dejavnostih;

22.

ugotavlja, da je bil za obdobje 2017–2018 cilj odbora glede objav dokumentov in začetih študij vsako leto 15, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v letu 2017 število objav 9, v letu 2016 pa 12; poziva odbor, naj si po najboljših močeh prizadeva za uresničitev cilja v zvezi s objavami in zahteva nadaljnje spremljanje razmer v dokumentu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z razrešnico za leto 2017;

23.

pozdravlja dosežke odbora v smislu komunikacijskih dejavnosti, namenjenih povečanju njegove prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega na družbenih medijih; zlasti pozdravlja pobudo „Razmislimo o Evropi“ za spodbujanje udeležbe državljanov v sedanji razpravi o prihodnosti Unije in 180 državljanskih dialogov, ki so bili opravljeni v tem okviru; spodbuja odbor, naj izboljša svoje sodelovanje z drugimi institucijami Unije pri skupnih komunikacijskih kampanjah in drugih pobudah;

24.

ugotavlja, da so bile po obsežni reviziji regulativnega okvira na področju človeških virov v letu 2017 posodobljene nekatere določbe o prožnem delovnem času, starševskem dopustu in letnih potnih stroških; ugotavlja, da je bila marca 2017 v varnostni službi uvedena shema za pripravljenost na delo in delo v izmenah; pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo poenostavitev postopkov na področju človeških virov, zlasti z novimi postopki odločanja; ugotavlja, da je bilo objavljeno prvo notranje letno poročilo o človeških virih;

25.

pozdravlja celovito politiko o dobrem počutju, zdravju in upravljanju odsotnosti, ki jo je sodelovanje zdravstvene službe in službe za delovne razmere še dodatno učvrstilo; je seznanjen s pozornim spremljanjem stopenj odsotnosti, pri katerem je poudarek na preprečevanju, preverjanju in uspešnem ponovnem vključevanju po dolgotrajni bolniški odsotnosti; ugotavlja, da se je stopnja odsotnosti z dela z leti zmanjševala (s 4,86 % leta 2015 na 4,60 % leta 2016 in 4,50 % leta 2017); pozdravlja preglednost odbora v zvezi z zaposlenimi, ki trpijo za izgorelostjo, in pozdravlja oceno delovne obremenitve, ki jo je odbor začel leta 2018, da bi opredelil porazdelitev delovne obremenitve znotraj organizacije in preverili ujemanje med nalogami in viri; poziva, naj se Parlament obvešča o tej oceni;

26.

ugotavlja, da se delež žensk na srednjih vodstvenih položajih v letu 2017 ni bistveno izboljšal, saj je znašal približno 38 % (v primerjavi z 37 % leta 2015 in 33 % leta 2016); močno obžaluje nadaljnje zmanjšanje deleža žensk na vodilnih položajih s 33 % leta 2016 na približno 25 % leta 2017 zaradi odhoda ženske z vodilnega položaja v tem letu; pozdravlja celovite ukrepe, ki jih je odbor sprejel za izboljšanje razmer, vključno z uvedbo nove sheme za upravljanje funkcij, ki je bila med drugim zasnovana za povečanje števila žensk, ki želijo opravljati uradne naloge vodenja; spodbuja odbor, naj v zvezi s tem znatno izboljša svojo uspešnost in organu za podelitev razrešnice poroča o svojem napredku;

27.

ugotavlja, da so državljani držav članic, ki so k Uniji pristopile po letu 2004 (EU-13), zasedali 13,3 % vodstvenih položajev; poziva odbor, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje geografskega ravnotežja pri vodstvenih položajih, da bi dosegel cilj 20 %, ki odraža delež prebivalstva EU13 v primerjavi s skupnim številom prebivalstva Unije;

28.

pozdravlja ukrepe, ki jih je odbor sprejel za dejavno preprečevanje nadlegovanja v delovnem okolju, kot sta redno usposabljanje o politiki proti nadlegovanju in delo zaupnih svetovalcev; spodbuja odbor, naj pozorno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem, še naprej ozavešča o problematiki nadlegovanja na delovnem mestu ter spodbuja politiko ničelne tolerance glede nadlegovanja; vseeno izraža zaskrbljenost, ker odbor nima notranjega mehanizma za pritožbe ali kazni v primerih nadlegovanja, v katere so vpleteni člani odbora; poziva odbor, naj posodobi svoj kodeks ravnanja za člane in interni pravilnik v zvezi s tem ter o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

29.

pozdravlja dolgoročno nepremičninsko strategijo, ki sta jo leta 2017 odobrila odbor in Ekonomsko-socialni odbor; je seznanjen, da je nepremičninska strategija okvir za vse prihodnje odločitve v zvezi z nepremičninsko politiko in vsebuje niz vodilnih načel na področju nepremičnin; je seznanjen, da je bilo opredeljenih in preučenih več scenarijev za pripravo na nepremičninsko politiko po letu 2021, pri čemer se je prednost namenila scenarijem, ki predvidevajo nadaljnjo uporabo stavbe VMA; želi biti obveščen o potekajočih pogajanjih s Komisijo glede nadaljnje uporabe stavbe VMA; spodbuja odbor, naj skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom opravi oceno morebitnih potreb po prenovi in oceno stroškov za scenarij, po katerem bi odbora zasedla celotno stavbo VMA;

30.

z zadovoljstvom ugotavlja, da sta se povečala število vpisanih in stopnja aktivnosti v spletnem tečaju odbora za regionalne in lokalne organe (MOOC), in sicer za 5 % pri številu vpisanih in za 5 odstotnih točk pri stopnji aktivnosti, po tem, ko so bile te številke leta 2016 nižje zaradi terorističnih napadov v Bruslju; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število obiskovalcev v letu 2017 povečalo za 14 %;

31.

pozdravlja dobre rezultate, dosežene v zvezi s sistemom okoljskega ravnanja, prek sodelovanja med Ekonomsko-socialnim odborom in odborom; pozdravlja ukrepe odbora za izboljšanje porabe energije in vključitev okoljskih meril v večino javnih razpisov; ugotavlja, da je bilo v 27 razpisnih postopkih opravljeno posvetovanje s službo EMAS v zvezi z okoljskimi merili; pozdravlja, da je odbor skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom pridobil oznako Dobra hrana, ki jo je bruseljska regija podelila kot potrdilo, da se menze odborov upravljajo trajnostno;

32.

ugotavlja, da odbor še vedno čaka na končno poročilo urada OLAF o primeru žvižgača, o katerem je bil urad OLAF obveščen oktobra 2016; poziva odbor, naj v celoti spoštuje ugotovitve in rezultate iz poročila ter organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih in sprejetih nadaljnjih ukrepih;

33.

je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 23. oktobra 2018 (1) v zadevi, ki jo je zoper odbor vložil nekdanji notranji revizor; ugotavlja, da ta sodba razveljavlja sklep odbora z dne 2. decembra 2014, v katerem je potrdil ugotovitve druge invalidske komisije, ki je sklenila, da invalidnost nekdanjega notranjega revizorja ni posledica opravljanja poklica; ugotavlja, da Sodišče Evropske unije v svoji sodbi meni, da ocena invalidske komisije ni bila ustrezno utemeljena in da je njena metodologija ocenjevanja vsebovala napako; ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije obsodilo odbor na plačilo odškodnine v višini 5 000 EUR, zavrnilo pa je zahtevo nekdanjega notranjega revizorja do dodatne odškodnine v znesku 20 000 EUR;

34.

nujno poziva odbor, naj čim prej izpolni sodbo Sodišča Evropske unije in sprejme vse potrebne ukrepe za nadaljnje ukrepanje v zvezi z njegovo odločitvijo; spodbuja odbor, naj razmisli o sporazumni poravnavi z nekdanjim notranjim revizorjem v interesu obeh strani, in zahteva, da se ga redno obvešča o tem;

35.

ugotavlja, da je 31. januarja 2018 nekdanji notranji revizor na podlagi člena 90(1) kadrovskih predpisov vložil zahtevo, da ga odbor uradno prizna kot dejanskega žvižgača na podlagi člena 22a kadrovskih predpisov; poleg tega ugotavlja, da je nekdanji notranji revizor na podlagi člena 90(2) kadrovskih predpisov vložil pritožbo pri organu za imenovanje, in sicer 23. avgusta 2018, po tem, ko je odbor dne 24. maja 2018 sklenil, da ga ne prizna kot dejanskega žvižgača;

36.

ugotavlja, da odbor preučil zahtevo in sklenil, da ni pravne podlage za priznanje nekdanjega notranjega revizorja kot dejanskega žvižgača; obžaluje, da je ta sklep v nasprotju s stališčem Parlamenta iz resolucije z dne 13. januarja 2004 o sporočilu Komisije o skupnem okviru za evropske regulativne agencije (2), in sicer, da je notranji revizor dejanski žvižgač; spodbuja odbor, naj razmisli o simboličnem priznanju statusa notranjemu revizorju, kljub temu, da v zadevnem obdobju za to ni bilo ustrezne pravne podlage;

37.

poziva k mediaciji med nekdanjim notranjim revizorjem odbora in odborom, da bi se v interesu obeh strani dosegla sporazumna poravnava o tem sporu; poudarja, da bi morala takšna mediacija obravnavati tudi status nekdanjega notranjega revizorja kot dejanskega žvižgača (kot ga je priznal Parlament v svoji resoluciji iz leta 2004) in dejstvo, da je deloval v interesu Unije, saj je prijavil nepravilnosti institucijam Unije;

38.

ugotavlja, da bodo po ocenah odbora finančne posledice odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, znašale 373 666 EUR v letu 2019 in 576 559 EUR v letu 2020, in sicer zaradi zmanjšanja števila članov odbora za 24, ki jih trenutno zasedajo predstavniki Združenega kraljestva; pozdravlja ustanovitev skupine za razmislek o ohranjanju tesnih odnosov z regionalnimi in lokalnimi organi v Združenem kraljestvu po izstopu te države iz Unije.

(1) Sodba Splošnega sodišča Evropske unije (drugi senat) z dne 23. oktobra 2018 v zadevi T-567/16, Robert McCoy proti Odboru Regij, ECLI:EU:T:2018:708.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/127

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1430

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0325/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0099/2019),

podeli razrešnico evropski varuhinji človekovih pravic glede izvrševanja proračuna Evropskega varuha človekovih pravic za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje evropski varuhinji človekovih pravic, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/128

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1431

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0099/2019),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh človekovih pravic);

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne odhodke varuha človekovih pravic za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ni bilo pomembnih napak;

ugotavlja, da je proračun varuha človekovih pravic večinoma upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški; ugotavlja, da je leta 2017 znašal 10 905 441 EUR (10 658 951 EUR leta 2016);

pozdravlja, da se je varuh zavezal, da bo zagotovil, da se vsa razpoložljiva sredstva porabijo na način, usmerjen v doseganje rezultatov, in pozdravlja dejstvo, da upošteva rezultate več meritev in statistične podatke, ki vplivajo neposredno na delo urada; ugotavlja, da so bili v zvezi s ključnimi kazalniki uspešnosti, sprejetimi v okviru strategije „Do leta 2019“, sprejeti ukrepi za izboljšanje rezultatov s stalnimi pregledi, racionalizacijo postopkov in spremljanjem dela; vendar ugotavlja, da je ključni kazalnik uspešnosti za splošno skladnost dosegel le vrednost 85 % in ni izpolnil cilja 90 %; spodbuja varuha človekovih pravic, naj še naprej izboljšuje učinkovitost na tem področju;

ugotavlja, da je bilo od vseh sredstev 93,91 % porabljenih za prevzem obveznosti (95,40 % v letu 2016), 86,20 % pa za plačila (85,89 % v letu 2016), pri čemer je stopnja izvajanja sredstev znašala 93,9 % (95,40 % v letu 2016);

pozdravlja odločitev varuha človekovih pravic, da objavi svoja letna poročila o dejavnostih do 31. marca, da bi se tako optimiziral in pospešil postopek razrešnice;

ugotavlja, da je nižja stopnja izvrševanja proračuna v letu 2017 v veliki meri posledica premajhne porabe proračunske postavke za evropske šole; pozdravlja nova proračunska sredstva, ki so namenjena financiranju sheme za podporo uporabi javnega prometa za poti v različne kraje dela;

opozarja, da je bila zadnja revizija statuta varuha človekovih pravic izvedena leta 2008 (1); poudarja, da je Parlament večkrat pozval, naj se ta statut posodobi glede na nove razmere in izzive; zlasti poudarja, da je treba okrepiti pristojnosti varuha človekovih pravic v primerih, povezanih z dostopom do dokumentov Unije, nespoštovanjem sodb Sodišča Evropske unije, zaščito žvižgačev in nadlegovanjem (2);

poudarja vlogo, ki jo ima varuh za spodbujanje dobrega upravljanja, preglednosti in preprečevanja navzkrižij interesov v institucijah Unije; pozdravlja dejstvo, da je varuh zaključil štiri strateške preiskave, začel štiri nove in osem strateških pobud v letu 2017; priznava, da je to delo pomembno za spodbujanje institucij, organov, uradov in agencij Unije, da bi bile čim bolj odprte, etične in odzivne do državljanov;

10.

pozdravlja usklajenost varuha človekovih pravic z medinstitucionalnim sporazumom o zmanjšanju osebja za 5 % med letoma 2013 in 2017 s skupnim prispevkom treh delovnih mest; vendar ugotavlja, da se je medtem število pogodbenih uslužbencev povečalo z 8 na 15 in število plačanih pripravnikov s pet na devet; je zaskrbljen, ker del tega povečanja izhaja iz potrebe po nadomestitvi splošnega zmanjšanja števila osebja in bi lahko bilo v škodo enakovredni delovni obremenitvi ter dolgoročnemu organizacijskemu razvoju institucije;

11.

ugotavlja, da se je delež prejetih pritožb povečal za 20 %, s 1 839 leta 2016 na 2 216 leta 2017; ugotavlja, da je varuh začel 433 preiskav, ki so temeljile na pritožbi (245 v letu 2016) in jih zaključil 348 (291 leta 2016); ugotavlja, da je to povečanje med drugim posledica novih izvedbenih določb, v skladu s katerimi je več primerov, ki bi bili prej razvrščeni kot „ni razlogov za preiskavo“, zdaj zaključenih kot „preiskave, v katerih nepravilnosti niso bile ugotovljene“; poudarja, da se število pritožb, ki se posredujejo Evropskemu varuhu človekovih pravic, nenehno povečuje, zato je postala delovna obremenitev za njegov urad neznosna; zahteva povečanje njegovega proračuna, da se bo lahko spoprijel s to težavo;

12.

ugotavlja, da je bilo leta 2017 skupno število obravnavanih novih pritožb 2 181, od teh jih je 751 sodilo v okvire mandata, v letu 2016 pa je bilo obravnavanih 1 880 pritožb, od katerih je v okvire mandata sodilo 711 pritožb; zato ugotavlja, da se je število pritožb, ki sodijo v okvire mandata, povečalo za 5,5 %;

13.

pozdravlja, da se je povprečno obdobje za obravnavo pritožbe zmanjšalo s 86 dni v letu 2013 na 64 dni v letu 2017; pozdravlja tudi, da se je povprečni čas za obravnavo preiskav zmanjšal s 369 dni v letu 2013 na 266 dni v letu 2017;

14.

pozdravlja stalna prizadevanja varuha človekovih pravic za izboljšanje učinkovitosti obravnavanja svojih primerov; v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi rezultati za ključni kazalnik uspešnosti za učinkovitost (ključni kazalnik uspešnosti 7) presegli zastavljene cilje; pozdravlja tudi izvajanje hitrega postopka za obravnavo pritožb v zvezi z dostopom do dokumentov;

15.

pozdravlja nadaljevanje prizadevanj, da se zmanjšajo stroški prevajanja, povezani predvsem s pripravo publikacij; pozdravlja, da so se stroški prevajanja znižali za 11 %, in sicer z 293 000 EUR v letu 2016 na 263 000 EUR v letu 2017; je seznanjen s tem, da varuh človekovih pravic v svojem letnem poročilu o dejavnostih priznava, da je bil dosežen prag, pod katerega se bo v prihodnosti težko spustiti; zato poziva varuha človekovih pravic, naj premišljeno nadaljuje s prizadevanji za zmanjšanje stroškov prevajanja, ne da bi pri tem ogrozil dobro delovanje prevajanja in objavljanja;

16.

ugotavlja, da so se uradi varuha v Strasbourgu preselili v nove prostore v stavbi HAV;

17.

pozdravlja dosežke varuha glede komunikacijskih dejavnosti, namenjenih povečanju prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega v družbenih medijih z 22 790 omembami na Twitterju ter povečanjem števila sledilcev za 16 % na 19 200; pozdravlja dejstvo, da je varuh človekovih pravic prenovil svojo spletno stran, da bi postala uporabniku prijaznejša, in da je zunanji izvajalec potrdil skladnost spletne strani s smernicami za dostopnost spletnih vsebin; poleg tega pozdravlja dejstvo, da je varuh človekovih pravic leta 2017 podelil prvo nagrado za dobro upravljanje, da bi priznal primere dobrega ravnanja v javni upravi in opozorila širšo javnost nanje;

18.

pozdravlja strateške preiskave o dostopnosti spletišč in spletnih orodij Komisije; zahteva, da se ga obvešča o rezultatih preiskave in spodbuja varuha človekovih pravic, naj svoja končna priporočila posreduje drugim organom in institucijam Unije;

19.

pozdravlja dejstvo, da so bila priporočila Računskega sodišča za izboljšanje sistema za spremljanje za pravočasno posodabljanje osebnega statusa zaposlenih, ki bi lahko vplival na izračun družinskih dodatkov, večinoma izvedena;

20.

pozdravlja uravnoteženo zastopanost spolov na vodstveni ravni, saj je 50 % srednjih vodstvenih delavcev žensk, in na ravni administratorjev; spodbuja varuha človekovih pravic, naj s takšnim delovanjem nadaljuje; pozdravlja tudi sprejetje okvira politike človeških virov, ki obravnava uravnoteženo zastopanost spolov, zaposlovanje in vključevanje invalidov ter politiko raznolikosti; je seznanjen z udeležbo varuha človekovih pravic v delovni skupini Intercopec, ki se ukvarja z uravnoteženo zastopanostjo spolov v institucijah Unije;

21.

ponovno opozarja, da se varuha spodbuja, naj si srednjeročno in dolgoročno prizadeva za geografsko uravnoteženost na vodstvenih položajih, ter zagotovi sorazmerno zastopanost vseh držav članic med uslužbenci;

22.

pozdravlja prizadevanja varuha človekovih pravic za izboljšanje ravnovesja med službenim in zasebnim življenjem uslužbencev urada; ugotavlja, da je prožen delovni čas od leta 2017 postal privzeti delovni sistem, ki velja za vse osebje, vključno s pripravniki; ugotavlja tudi, da je v letu 2017 skupaj 58 od 83 aktivnih članov osebja izkoristilo možnost dela na daljavo; spodbuja varuha, naj si še naprej prizadeva za zgledno in inovativno vlogo v vseh kadrovskih zadevah ob upoštevanju njegove vloge pri vprašanjih, povezanih z etiko in delovnimi pogoji v institucijah Unije;

23.

ugotavlja, da v letu 2017 v uradu varuha človekovih pravic ni bilo primerov nadlegovanja; pozdravlja sprejetje politike za preprečevanje in zaščito ter načrtovani program usposabljanja za vse osebje, vključno z vodji; pozdravlja tudi sprejetje priročnika o etiki in dobrem ravnanju za osebje varuha in notranjo listino o dobri praksi upravljanja; spodbuja varuha, naj tesno spremlja učinkovitost svoje politike, naj še naprej ozavešča o nadlegovanju na delovnem mestu ter sledi politiki ničelne tolerance glede nadlegovanja, in poziva urad varuha, naj poroča organu za podelitev razrešnice v svojem naslednjem letnem poročilu o dejavnostih;

24.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo vprašanje pojava „vrtljivih vrat“ obravnavano v priročniku o etiki in dobrem ravnanju; poziva varuha človekovih pravic, naj zagotovi učinkovito izvajanje teh smernic, in ga poziva, naj organu za podelitev razrešnice o tem poroča v svojem naslednjem letnem poročilu o dejavnostih;

25.

pozdravlja zaključek pritožbe Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi s postopkom za obdelavo osebnih podatkov tretjih oseb, pridobljenih iz pritožb in v preiskavah, in priznava, da je bil nadzornik za varstvo podatkov zadovoljen s pregledom in izvajanjem priporočil;

26.

ugotavlja tudi, da leta 2017 ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja, da je bilo za vse zaposlene organizirano usposabljanje o žvižgaštvu; poziva varuha, naj zagotovi, da bodo vsi uslužbenci ustrezno obveščeni o svojih pravicah, na primer med postopki uvajanja novih uslužbencev; pozdravlja razmislek varuha človekovih pravic o tem, ali je potrebnega več proaktivnega dela na njeni strani v zvezi s pravili in politikami glede žvižgaštva, ki so sedaj vzpostavljene v institucijah, organih in agencijah Unije; poziva varuha človekovih pravic, naj še naprej daje zgled.

(1) Sklep Evropskega parlamenta 2008/587/ES, Euratom z dne 18. junija 2008 o spremembi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 189, 17.7.2008, str. 25).

(2) Glej predvsem Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0080).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/131

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1432

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (1),

—	ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 521 – C8-0326/2018) (2),

—	ob upoštevanju letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2017,

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 z odgovori institucij (3),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

—

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0116/2019),

podeli razrešnico evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornik za varstvo podatkov za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 357, 4.10.2018, str. 315.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/132

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1433

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0116/2019),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da v plačilih za upravne in druge odhodke Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) kot celoti za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, ni bilo pomembnih napak ter da so bili pregledani nadzorni in kontrolni sistemi za upravne in druge odhodke učinkoviti;

ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2017 ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila nadzornika;

obžaluje pa, da je Računsko sodišče glede na letno poročilo nadzornika o dejavnostih v letu 2017 pregledalo eno samo izplačilo; meni, da nadzornik sicer ni decentralizirana agencija Unije in njegov proračun predstavlja zelo majhen odstotek proračuna Unije, vendar bi se moralo Računsko sodišče od leta 2018 naprej vseeno ustrezno prepričati o zakonitosti in pravilnosti njegovih transakcij, saj je preglednost bistvena za pravilno delovanje tega organa Unije; zato zahteva, da Računsko sodišče za letne računovodske izkaze tega pomembnega organa Unije pripravlja ločeno letno poročilo o dejavnostih;

ugotavlja, da je bil nadzorniku v letu 2017 dodeljen proračun v znesku 11 324 735 EUR, kar je 21,93 % več kot leta 2016, pri čemer so bila v letu 2017 izvršena sredstva za prevzem obveznosti v znesku 10 075 534 EUR; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja še naprej zmanjševala, saj je bilo leta 2015 izvršenih 94,66 %, leta 2016 91,93 %, leta 2017 pa 89 % razpoložljivih sredstev; ugotavlja, da so bila izvršena sredstva za plačila v znesku 9 368 686,15 EUR, kar ustreza 77 % razpoložljivih sredstev; v zvezi s tem opozarja na naslova I in III s stopnjama 88,24 % in 73,10 %; poziva nadzornika, naj si bolj prizadeva, da bi bil pri ocenjevanju proračuna preudaren;

ugotavlja, da sta na proračun nadzornika močno vplivali dve pomembni zakonodajni spremembi (splošna uredba o varstvu podatkov (1) in direktiva o varstvu podatkov na področjih policije in pravosodja (2)); ugotavlja, da je bila večina dodatnih sredstev nadzorniku dodeljena za vzpostavitev sekretariata novoustanovljenega Evropskega odbora za varstvo podatkov;

je seznanjen, da si nadzornik nenehno prizadeva, da bi uvedel oblikovanje proračuna glede na uspešnost, in ga poziva, naj začne hitro izvajati ta načela; ugotavlja, da je nadzornik ocenil svoje ključne kazalnike uspešnosti, da bi upošteval nove cilje in prednostne naloge, ki jih je vključil v svojo strategijo za obdobje 2015–2019; pozdravlja dejstvo, da je strategija na dobri poti, vrednosti za večino ključnih kazalnikov uspešnosti pa dosegajo ali presegajo zadane cilje;

ugotavlja, da je proračun nadzornika večinoma upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški;

pozdravlja odločitev nadzornika, da svoja letna poročila o dejavnostih objavi do 31. marca, da bi se tako optimiziral in pospešil postopek razrešnice;

poudarja, da ima nadzornik čedalje pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju izvajanja evropskih predpisov o varstvu podatkov in zasebnosti v institucijah in organih Unije; pozdravlja dejavnosti nadzornika, vključno z vse večjim številom mnenj o predlogih Unije v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo, podporo institucijam Unije pri oblikovanju novih pravil o varstvu podatkov, sodelovanjem pri prvem skupnem pregledu zasebnostnega ščita EU in ZDA ter nadzorom nad Europolom; poziva nadzornika, naj še naprej tesno sodeluje z nacionalnimi organi za varstvo podatkov v državah članicah, da bi zagotovil učinkovito usklajevanje nadzora ter sodeloval pri pripravljanju novega pravnega okvira;

10.

pozdravlja, da je nadzornik v skladu s kadrovskim načrtom zmanjšal število zaposlenih za 5 % in da Računsko sodišče v zvezi s tem ni imelo dodatnih pripomb;

11.

pozdravlja vključitev podrobnih podatkov o službenih potovanjih, ki so jih opravili člani urada nadzornika, kot je bilo zahtevano v zadnji resoluciji o razrešnici;

12.

pozdravlja medinstitucionalno sodelovanje, o katerem pričajo na primer sporazumi o ravni storitev med nadzornikom in drugimi institucijami Unije, pomoč Komisije pri finančnih, računovodskih in proračunskih zadevah ter sodelovanje pri različnih medinstitucionalnih razpisih za zbiranje ponudb, zlasti na področju informacijske tehnologije in upravnih zadev;

13.

pozdravlja grafikone v letnem poročilu o dejavnostih, ki za zaposlene in člane prikazujejo podrobne informacije o številu službenih potovanj, povprečno trajanje in povprečne stroške; je seznanjen z vključitvijo primerjalne preglednice o javnih naročilih, kakor je bilo zahtevano v poročilu o razrešnici za leto 2016;

14.

obžaluje, da nadzornik nima samodejnega sistema za priklic informacij o človeških virih; spodbuja ga, naj hitro sklene dogovor s Komisijo v zvezi s prilagoditvijo orodja IT SYSPER za upravljanje človeških virov;

15.

pozdravlja, da je nadzornik okrepil komunikacijo z državljani in deležniki in da se vseskozi povečuje število sledilcev na platformah družbenih medijev; pozdravlja tudi, da je od marca 2017 na voljo novo spletno mesto nadzornika;

16.

ugotavlja, da so bili nadzorniku zaradi čedalje več zaposlenih in ustanovitve Evropskega odbora za varstvo podatkov odobreni dodatni prostori;

17.

pozdravlja visok delež žensk na vodstvenih položajih in ukrepe za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v instituciji; ugotavlja pa, da je le 32 % zaposlenih moških; poudarja, da bi morali ukrepi za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov in enakih možnosti koristiti obema spoloma;

18.

pozdravlja delo zaupnega svetovalca in ukrepe za ozaveščanje o nadlegovanju med zaposlenimi v uradu nadzornika; spodbuja nadzornika, naj natančno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem, še naprej ozavešča o problematiki nadlegovanja na delovnem mestu ter spodbuja politiko ničelne tolerance glede nadlegovanja;

19.

ugotavlja, da je nadzornik skupaj zaposloval 80 uslužbencev iz 16 različnih držav članic; poziva ga, naj si prizadeva za sorazmerno zastopanost vseh držav članic med uslužbenci;

20.

ugotavlja, da je bilo izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju obravnavano v kodeksu ravnanja za člane nadzornika; pozdravlja dejstvo, da so življenjepisi in izjave o interesih članov nadzornika na voljo na spletišču institucije; poziva nadzornika, naj zagotovi preglednost svojih dejavnosti ter si izmenjuje primere najboljše prakse z drugimi institucijami EU;

21.

pozdravlja informacije, ki so na voljo o ukrepih notranje kontrole; pozdravlja, da je nadzornik naknadno obravnaval priporočila, ki jih je služba za notranjo revizijo podala po notranji reviziji za leto 2016, in da bo kmalu zaključil še tri odprta priporočila;

22.

pozdravlja okvir poklicne etike, ki ga nadzornik in vsi člani sekretariata uporabljajo pri svojih odnosih z drugimi institucijami EU in drugimi deležniki; pozdravlja, da je nadzornik uradno vzpostavil delovno mesto uradnika za etiko; spodbuja prizadevanja nadzornika, da bi kodeks ravnanja uskladil z novimi trendi in primeri najboljše prakse;

23.

obžaluje, da nadzornik v postopku razrešnice za leto 2017 ni posredoval informacij o notranjih postopkih za prijavljanje nepravilnosti; poudarja, kako pomembno je uvesti ustrezne postopke in uslužbence ustrezno seznaniti z njihovimi pravicami, da bi vzpostavili institucionalno kulturo zaupanja;

24.

je seznanjen, da odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije ne bo neposredno vplivala na finančno, kadrovsko ali strukturno organizacijo nadzornika; pozdravlja odločitev nadzornika, da obdrži vse štiri britanske uslužbence.

(1) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(2) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/135

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1434

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 519 – C8-0328/2018),

—	ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2018) 475),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017, z odgovori Komisije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2017 (05368/2019 – C8-0064/2019, 05369/2019 – C8-0065/2019, 05370/2019 – C8-0066/2019, 05371/2019 – C8-0067/2019),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2017 z naslovom Poročilo o vmesnem pregledu instrumentov za zunanje financiranje (COM(2017) 720) ter priloženih delovnih dokumentov služb Komisije z naslovoma Evaluation of the Development Cooperation Instrument (Ocena instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, SWD(2017) 600) in Evaluation of the 11th European Development Fund (Ocena 11. Evropskega razvojnega sklada, SWD(2017) 601),

—	ob upoštevanju zunanjega ocenjevanja 11. Evropskega razvojnega sklada (končno poročilo iz junija 2017), ki ga je Komisija naročila pri skupini zunanjih izvajalcev,

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000 (3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010 (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (5),

—	ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES (6),

—

ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES (7),

—

ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES (8),

—

ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (9),

—	ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES (10),

—	ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad (11),

—	ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (12),

—	ob upoštevanju člena 48 Uredbe (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (13).

—	upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 357, 4.10.2018, str. 323.

(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/137

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1435

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017,

—	upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

A.	ker Komisija v celoti podpira upravljanje Evropskih razvojnih skladov in nosi končno odgovornost za zakonitost/pravilnost operacij ERS in za nadzor postopka finančnega poročanja o ERS;

B.	ker se razvojna pomoč v okviru Evropskega razvojnega sklada dejansko izvaja v 79 državah, čeprav so politične in socialno-ekonomske razmere pogosto kompleksne in nestabilne, prisotno pa je tudi tveganje;

C.	ker je bistveno zagotoviti, da se razvojna pomoč uporablja v skladu z njenim prvotnim namenom, kot je navedeno v členu 208 PDEU, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela učinkovitosti pomoči in razvoja;

D.	ker se več politik Unije izvaja v isti državi ali skupini držav z različnimi razlogi in cilji, ki si lahko nasprotujejo;

E.	ker sta večja skladnost z glavnim ciljem zmanjšanja in – dolgoročno – izkoreninjenja revščine ter večji poudarek na uspešnosti in vidnih ukrepih, ponavljajoč se vidik, za katerega si mora prizadevati ERS;

F.	ker bi bilo treba pri načinu izvajanja pomoči ERS upoštevati različne stopnje razvoja partnerskih držav, zlasti za partnerske države, ki so napredovale od statusa držav z nizkim dohodkom do statusa srednjega dohodkovnega razreda;

G.	ker je osnovni pogoj za trajnostni razvoj pregleden, vključujoč in učinkovit proces oblikovanja politike sodelovanja, ki spoštuje načela človekovih pravic;

H.	ker so učinkovita pogojenost in redni pregledi ključni elementi za zagotavljanje učinkovitosti in dobrega finančnega poslovodenja ERS;

I.	ker Parlament za razliko od drugih razvojnih instrumentov ne sodeluje pri določanju in dodeljevanju sredstev iz ERS;

Izjava o zanesljivosti

Ključne ugotovitve na podlagi finančnega izvrševanja za leto 2017

ugotavlja, da so obveznosti v zvezi z ERS do konca leta 2017 dosegle 6 218 milijonov EUR, kar je 95 % letnega cilja, kot je bil spremenjen oktobra 2017 (tj. 6 510 milijonov EUR); vsa plačila iz ERS na dan 31. decembra 2017 so znašala 4 256 milijonov EUR, kar ustreza stopnji izvrševanja v višini 98,89 % letnega cilja, kot je bil spremenjen oktobra 2017 (ali 6 510 milijonov EUR); ugotavlja, poleg zgoraj navedenih obveznosti in plačil iz ERS, da so celotne obveznosti Evropske investicijske banke za leto 2017 znašale 667 milijonov EUR, plačila pa 456 milijonov EUR;

ugotavlja, da delež Združenega kraljestva predstavlja 14,82 % desetega ERS in 14,68 % enajstega ERS; poudarja, kako pomembno je, da se na področju Evropskih razvojnih skladov in razvojne pomoči ohranijo tesne vezi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega, in je seznanjen s predlogom Komisije, da se sredstva v razdelku VI (ki zajema nekdanji razdelek IV in ERS) v naslednjem programskem obdobju povečajo za 26 %;

pozdravlja stalna prizadevanja generalnega direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO), da bi se za 25 % zmanjšalo staro vnaprejšnje financiranje, stara neporabljena sredstva in stare potekle pogodbe; ugotavlja, da je bil ta cilj presežen, saj se je staro vnaprejšnje financiranje iz ERS zmanjšalo za 32,58 % (37,60 % za celotno področje pristojnosti), stara neporabljena sredstva ERS pa za 37,63 %; ugotavlja tudi, da ni bilo mogoče zmanjšati starih poteklih pogodb ERS in doseči cilja 15 %, saj je ostalo še 18,75 % takih pogodb; na podlagi mnenja Računskega sodišča ugotavlja, da je postopek zaključevanja starih pogodb, ki so potekle, zelo zapleten, enako pa tudi vzpostavitev novega namenskega postopka za reševanje tega ponavljajočega se vprašanja;

poziva GD DEVCO, naj razmisli o tem, da bi izpopolnil ali celo prilagodil svoj obstoječi sklop ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi med drugim bolje spremljal staranje prispevkov, vplačanih v skrbniške sklade Unije (skrbniški skladi Bekou in skrbniški sklad Unije za izredne razmere v Afriki);

Zanesljivost računovodskih izkazov

pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi osmega, devetega, desetega in enajstega ERS za leto 2017 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2017, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe neto sredstev za tedaj zaključeno leto v skladu s finančno uredbo za evropski razvojni sklad in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom

pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

izraža skrb glede negativnega mnenja Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake;

obžaluje, da je moral GD DEVCO v vseh letnih poročilih o dejavnostih od leta 2012 izraziti pridržek glede pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, kar kaže na resne pomanjkljivosti v notranjem upravljanju;

je zaskrbljen, da glede na oceno Računskega sodišča iz letnega poročila ocenjena stopnja napake za odhodke, povezane z računovodskimi izkazi iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS, znaša 4,5 %, medtem ko je leta 2016 znašala 3,3 %, v letih 2014 in 2015 3,8 %, leta 2013 3,4 %, leta 2012 pa 3 %;

10.

izraža zaskrbljenost nad rezultati vzorčenja, ki ga je opravilo Računsko sodišče v zvezi s plačili, od katerih jih je 29 % vsebovalo napake (37 od 128 revidiranih plačil); obžaluje, da je tipologija napak v letu 2017 še vedno podobna tistim v več prejšnjih letih, tj. odhodki, ki jih ni bilo (42 %), pomanjkanje pomembnih dokazil (29 %) in resno nespoštovanje pravil javnega naročanja (12 %); obžaluje, da je bilo 33 % od 30 plačilnih transakcij s količinsko opredeljivimi napakami končnih transakcij, odobrenih po predhodnih pregledih;

11.

obžaluje, da so dodatne napake nastale, kot v prejšnjih letih, v zvezi z ocenami programov, nepovratnimi sredstvi, sporazumi o prispevkih z mednarodnimi organizacijami ter agencijami za sodelovanje z državami članicami; ponovno izraža zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da hipotetični pristop pri projektih z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, in pri proračunskih podpornih dejavnostih omejuje obseg revizije Računskega sodišča; pozdravlja pa izboljšave, ki jih je leta 2018 dosegla Komisija, vključno s sprejetjem „revizijskih pooblastil za preverjanje odhodkov“ ter „načrta za povečanje nadzora pri ocenah programov“; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o svoji predpostavki, da so bila pravila za upravičenost Unije upoštevana, če zbrani znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka Unije; ponovno opozarja Komisijo, naj učinkovito obravnava pomanjkljivosti v upravljanju pogodb, izbirnih postopkih, upravljanju dokumentov in sistemu javnih naročil;

12.

poziva Komisijo, naj natančno obrazloži te ugotovitve in Parlamentu predloži jasen načrt, v katerem bo začrtala ukrepe, s katerimi bi razrešili te nadvse zaskrbljujoče razmere;

13.

je zaskrbljen, ker so se leta 2017 ponovili primeri, povezani z izterjavo neporabljenih sredstev za vnaprejšnje financiranje, ki so bila nepravilno evidentirana kot operativni prihodki, čeprav so se popravki v letu 2017 povečali na 5,1 milijona EUR (v primerjavi z 3,1 milijona EUR v letu 2016);

Učinkovitost (in zanesljivost) verige zagotovil

Komponenta nadzora

14.

meni, da bi si bilo treba usklajeno prizadevati za okrepitev različnih gradnikov okvira zanesljivosti; ponovno opozarja, da je treba dosledno vzdrževati nadzorno strategijo in zagotavljati ravnotežje med absorpcijsko sposobnostjo partnerskih držav, upoštevanjem določb o skladnosti in ciljih v zvezi z uspešnostjo, kar mora biti jasno razvidno v upravljanju različnih ukrepov pomoči in načinih izplačil;

15.

priznava, da sistem Komisije za predhodno preverjanje vsebuje ponavljajoče se pomanjkljivosti, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi nekatere predhodne kontrole zatajile; ugotavlja, da je imela Komisija v nekaterih primerih napak pri svojih informacijskih sistemih dovolj informacij, da bi lahko pred izvršitvijo preprečila, odkrila in popravila odhodke, tako da bi bila ocenjena stopnja napake lahko za 1,8 % nižja; meni, da je nova zasnova preverjanja odhodkov v pooblastilih za preverjanje odhodkov, ki jih je sprejela Komisija, koristen način za odpravljanje pomanjkljivosti pri izvajanju nadzornega sistema;

16.

ugotavlja, da je GD DEVCO v svoji šesti analizi stopnje preostale napake uporabil manj previden pristop, zlasti pri izračunu in ekstrapolaciji napak, saj je bilo v letni pregled za leto 2017 vključeno zelo omejeno število pregledov na kraju samem in pregledov postopkov javnega naročanja, zaradi česar je bil podan pridržek, omejen na obseg nepovratnih sredstev v neposrednem upravljanju (pri čemer je bilo tveganih 82,96 milijona EUR); priznava stalna prizadevanja, ki so bila doslej izvedena, da bi zmanjšali ocenjeno stopnjo napake pod prag pomembnosti, ki je 2 %; vendar poudarja, da uresničitev tega cilja ne bi smela privesti do zamegljene vizije o pravilnosti in zakonitosti operacij, kar bi tudi preprečilo primerljivost rezultatov v večletnem obdobju; poziva vse deležnike, naj se izogibajo konkurenčnim metodologijam za ocenjevanje predvidenih stopenj napak, da bi predstavili zanesljivo sliko razmer ter povečali zaupanje in pravičnost tako pri nadzoru opravljenega dela kot v okviru splošnih sistemov nadzora;

Obvladovanje tveganj

17.

opozarja, da je redno spremljanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) in njihovo ustrezno količinsko opredeljevanje ključni pogoj za dobro finančno upravljanje in kakovostne odhodke ter za razvoj verodostojnosti, trajnostnosti in ugleda ukrepov Unije; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem svojih postopkov glede na tveganje in finančni obseg ter prilagodi dodatne pogoje v skladu z različnimi ravnmi razvoja, profili tveganja držav in okviri upravljanja;

18.

poudarja, da je treba redno posodabljati preslikavo ali matriko tveganj, ki jo pripravlja GD DEVCO, glede na pojav novih oblik instrumentov za pomoč v okviru orodja EU, kot so kombinirano financiranje, namenski skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami ali multilateralnimi razvojnimi bankami;

Komponenta vrednotenja in poročanja

19.

poziva GD DEVCO, naj znatno izboljša spremljanje, ocenjevanje in poročanje o uspešnosti, da se zagotovi sistematično spremljanje ključnih kazalnikov, opredeljenih v različnih sistemih uspešnosti, ter zagotavljanje pravočasnih zanesljivih in izčrpnih informacij oblikovalcem politik; poziva k dolgoročni oceni, vključno z zbiranjem podatkov, raziskavami in analizo, da bi izboljšali ključne kazalnike; meni, da spodkopavanje spremljanja uspešnosti in ocenjevanja rezultatov ogroža javno odgovornost;

20.

meni, da bi bilo treba instrument spremljanja, usmerjenega v rezultate, uporabljati proaktivno in hitreje, če pride do kritičnih dogodkov ali če ti trajajo dlje časa; poudarja, da bi bilo treba brez odlašanja sprejeti popravljalne ukrepe in strukturno oceniti naravo pomanjkljivosti na ravni oblikovanja; poudarja, da je treba Parlamentu in organu za proračunski nadzor nujno zagotoviti jasen pregled o tem, do katere mere so bili dejansko doseženi glavni razvojni cilji Unije;

21.

meni, da so poročila delegacij Unije o upravljanju zunanje pomoči koristen instrument za poročanje o podjetjih, ki prispeva k oblikovanju zagotovil in merjenju uspešnosti posameznih delegacij Unije; ugotavlja, da se je delež projektov z izvedbenimi vprašanji zmanjšal z 31,1 % (980 projektov od 3 151 projektov, ki se izvajajo) v letu 2016 na 23,8 % (ali 1 059 projektov od 4 444 projektov, ki se izvajajo) za leto 2017; vendar je zaskrbljen, da je za 27 % projektov, ki se izvajajo, izvajanje težavno zaradi nizke ravni zaznane zmogljivosti ali uspešnosti izvajalskih partnerjev, nizkega interes in zavezanosti deležnikov ali nezadostnega sofinanciranja s strani partnerjev, tj. dejavnikov, ki bi jih bilo treba opredeliti v zgodnji fazi v političnem dialogu in usklajevanju donatorjev;

Izvajanje razvojne pomoči ERS

Ocenjevanje enajstega ERS

22.

je seznanjen z izjavo o oceni enajstega ERS, da obstaja dejanska nevarnost, da bo ERS primoran odzivati se na naloge, ki ga bodo oddaljile od njegovega glavnega cilja zmanjševanja revščine, ki jih je težko uskladiti s temeljnimi vrednotami ERS in ogrožajo njegove dobre rezultate, da so kljub posvetovanju stališča vlade in organizacij civilne družbe (z nekaterimi pomembnimi izjemami, kot je pacifiška regija) le redko upoštevani pri načrtovanju programov in da je bil pri načrtovanju enajstega ERS zato uporabljen pristop od zgoraj navzdol, da bi se upoštevalo načelo koncentracije, a na račun osrednjega načela partnerstva iz Sporazuma iz Cotonouja; obžaluje, da se Komisija doslej sploh ni zmenila za te ugotovitve; meni pa, da sta vzpostavljanje miru in obravnava temeljnih vzrokov migracij osnovna vidika trajnostnega razvoja;

23.

ugotavlja tudi, da je bilo v skladu z enajsto oceno ERS do aprila 2017 iz ERS za podporo generalnemu direktoratu Komisije za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči izplačanih skoraj 500 milijonov EUR iz rezerve ERS, skoraj 500 milijonov EUR je bilo dodeljenih za nujno pomoč posameznim državam, 1,5 milijarde EUR pa je bilo izplačanih za nujni skrbniški sklad Unije za Afriko; ker ERS prispeva tudi v novi Evropski sklad za trajnostni razvoj;

Vmesni pregled izvajanja zunanjih instrumentov za financiranje

24.

pozdravlja dejstvo, da so bili cilji ERS po oceni v glavnem pomembni za prednostne naloge politike v času njegove zasnove in da na splošno ustrezajo namenu ter so usklajeni z vrednotami in cilji v sklopu ciljev trajnostnega razvoja;

25.

pozdravlja, da je v nekaterih državah, v katerih delujejo geografski programi Evropskega razvojnega sklada, v zadnjih desetih letih viden napredek na področju zmanjševanja revščine ter človekovega in gospodarskega razvoja; ugotavlja, da ostajajo razmere v drugih državah kritične; z zadovoljstvom ugotavlja, da so prednostne naloge Evropskega razvojnega sklada usklajene z vrednotami in cilji trajnostnega razvoja;

26.

poudarja, da kratkoročni domači interesi Unije ne bi smeli biti edini dejavnik razvojne agende Unije in da bi bilo treba načela učinkovitosti pomoči v celoti uporabljati za vse oblike razvojnega sodelovanja;

27.

poziva GD DEVCO, naj upošteva naslednje točke za upravljanje ERS, da bi zagotovili njegovo uspešnost, učinkovitost in dodano vrednost:

—	bolje prikazati dopolnjevanje financiranja ERS, usklajenost orodij Unije in sinergije z drugimi instrumenti zunanje pomoči,

—	zagotoviti najvišjo raven pravilnosti in odgovornosti za rezultate za ukrepe, ki se financirajo iz ERS,

—	v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bolje pojasni logični okvir, na katerem temelji njegovo posredovanje, zlasti za boljšo prepoznavnost pričakovanih dolgoročnih vplivov ali trajnosti operacij, ki jih financira ERS,

—	vključiti v naslednje letno poročilo o dejavnostih strukturirano oceno učinka dejavnosti enajstega ERS s posebnim poudarkom na človekovih pravicah in doseženih okoljskih rezultatih,

—	meni, da je še zmeraj treba bolj sistematično pristopiti h komuniciranju o dejavnostih, ki se financirajo s subvencijami Unije, da bi povečali prepoznavnost Unije, ter okrepiti preglednost in odgovornost vzdolž celotne verige financiranja,

—	izboljšati duh partnerstva z vzpostavitvijo demokratične odgovornosti za program in z njegovim izvajanjem ob zagotavljanju spoštovanja temeljnih vrednot in načel ERS;

28.

meni, da je za projekte v zvezi z infrastrukturo, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva socialni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost; meni, da morajo biti odločitve o financiranju povezane z ustrezno analizo stroškov in koristi, financirajo pa naj se projekti, katerih izvajanje je okoljsko, finančno ali družbeno trajnostno;

29.

opozarja na zelo negativne ugotovitve Računskega sodišča o javno-zasebnih partnerstvih (1) in na njegovo priporočilo, naj se v EU ne spodbuja dejavnejše in širše uporabe javno-zasebnih partnerstev; poziva Komisijo, naj to priporočilo v celoti upošteva pri obravnavi javno-zasebnih partnerstev v državah v razvoju, kjer je okolje za uspešno izvajanje teh partnerstev še težavnejše kot v Uniji;

30.

je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da se je v letih 2016, 2017 in 2018 lakota po vsem svetu povečevala in da trenutno več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti, pri čemer se je delež uradne razvojne pomoči Unije in držav članic za prehransko in hranilno varnost zmanjšal s približno 8 % v letu 2014 na 6 % v letu 2016, v letu 2017 pa so se občutno zmanjšale tudi proračunske obveznosti za prehransko varnost v sklopu instrumentov, ki jih upravlja Komisija;

31.

ponovno izraža močne zadržke v zvezi s tem, da je Komisija v letu 2017 predstavila nacionalni okvirni program za Eritrejo ter letni akcijski program, ki ju je odbor Evropskega razvojnega sklada sprejel, čeprav ni oprijemljivih dokazov o reformah ali izboljšavah na področju človekovih pravic v Eritreji; opominja Komisijo in visoko predstavnico, da sta se zavezala Parlament redno obveščati v zvezi s tem;

32.

poziva, naj se za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije;

33.

34.

glede na spremembo oblike pomoči z neposrednih nepovratnih sredstev na skrbniške sklade in kombinirano financiranje, tudi prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj, poziva Svet, Komisijo in EIB, naj s Parlamentom sklenejo medinstitucionalni sporazum o preglednosti, odgovornosti in parlamentarnem nadzoru na podlagi načel politike, določenih v novem evropskem soglasju o razvoju;

35.

odločno ponavlja svoj poziv Svetu in državam članicam, naj za okrepitev demokratičnega nadzora vključijo ERS v proračun Unije; pozdravlja predanost Komisije pri izpolnitvi ponavljajoče se zahteve Parlamenta, naj se ERS vključi v proračun Unije; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o napredku pri razpravah o nadomestitvi Sporazuma iz Cotonouja po letu 2020;

36.

pozdravlja proces pogajanj po Sporazumu iz Cotonouja, saj je pomemben za ohranjanje okvira držav AKP in EU;

ERS in upravljanje nove povezave

37.

priznava, da se ERS sooča z velikim pritiskom, da bi odgovoril na naraščajoče število političnih zahtev, kot so varnost, migracije in upravljanje meja, ki jih je težko uskladiti s temeljnimi vrednotami ERS in načeli politike Unije na področju razvoja in sodelovanja, zlasti izkoreninjenjem revščine, določenim v členu 208 PDEU; ugotavlja, da upravljanje nove povezave ogroža splošno ravnovesje razvojne politike;

38.

je seznanjen, da obvladovanje nove povezave postavlja v dvom splošno ravnovesje razvojne politike; meni, da bi bilo treba pri odzivanju na izredne krizne razmere uporabiti celosten pristop; opozarja, da je spoštovanje načela skladnosti politike bistvenega pomena za stabilnost držav, ki prejemajo evropsko razvojno pomoč;

Upravljanje finančnih instrumentov zunaj proračuna (prispevki ERS v skrbniške sklade Unije)

39.

je seznanjen s tem, da so skupne zaveze v okviru skrbniških skladov Unije doslej znašale 4,09 milijarde EUR, pri čemer je bil glavni prispevek ERS 3 milijarde EUR, 442,7 milijonov EUR pa je prišlo iz držav članic in od drugih donatorjev; je seznanjen z zavezami v višini skoraj 240 milijonov EUR za skrbniški sklad Bekou v letu 2017, od tega 113 milijonov EUR iz ERS in 65,9 milijonov EUR iz držav članic in od drugih donatorjev;

40.

spominja na glavne ugotovitve, ki jih je v posebnem poročilu v zvezi s skrbniškim skladom Bekou navedlo Računsko sodišče, med drugim da je oblikovanje sklada ustrezalo kontekstu Srednjeafriške republike in da je bil njegov učinek pozitiven; poudarja, da je do podobne ocene v svojih zaključkih prišla tudi ad hoc delegacija Odbora za razvoj v Srednjeafriško republiko februarja 2018, ki je sklenila, da „lahko sklad ustrezno obravnava potrebe, ki zajemajo rehabilitacijo, zagotavljanje preživetja in dolgoročnejši razvoj“; opozarja, da je bil sklad ustanovljen kot skrbniški sklad Evropske unije za nujne primere za obdobje 60 mesecev, da bo potekel julija 2019 ter da se zdi, da bi ga bilo smiselno podaljšati, vendar bo za to potrebno soglasje Parlamenta;

41.

poudarja, da se je tvegano oddaljevati od klasičnih razvojnih ciljev, kot je izkoreninjenje revščine, obenem pa priznavati nekatere možnosti, ki jih ponujajo, pospeševati izvajanje razvojnih ciljev ter se hitro odzivati na mednarodne krize;

42.

je seznanjen z dosežki nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko (EUTF); opozarja pa, da se sredstev tega sklada, ki izvirajo iz proračunskih vrstic za razvoj, ne sme uporabljati za varnostne ukrepe, ki ogrožajo pravice migrantov; opozarja, da morata biti izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj glavna cilja razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da morajo biti projekti EUTF pri načrtovanju osredotočeni na vključevanje človekovih pravic ter prispevati k njihovemu uveljavljanju v zadevnih državah; toplo priporoča, naj se v programih EUTF spodbujajo enakost spolov in krepitev vloge žensk ter zaščita najbolj ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov;

43.

je seznanjen s številnimi pomisleki, ki so jih Računsko sodišče (2) in avtorji vmesne ocene enajstega ERS izrazili na račun izvajanja EUTF:

—	skrbniški sklad EU za Afriko je v primerjavi s tradicionalno razvojno pomočjo pri izvajanju projektov le delno prispeval k pospešitvi postopka,

—	pomisleki glede predvidene učinkovitosti in trajnosti projektov EUTF, pa tudi glede sposobnosti Unije za natančno spremljanje njihovega izvajanja,

—	v delih za severno Afriko in Afriški rog ni navedenih meril za izbiro projektnih predlogov,

—	resne pomanjkljivosti pri merjenju uspešnosti,

—	ni posebnega okvira za ocenjevanje tveganja;

meni, da je glede na navedene ugotovitve dodana vrednost EUTF zelo vprašljiva;

44.

meni, da bi bilo treba v operativnem upravljanju in oblikovanju politik zagotoviti dovolj lokalne odgovornosti in udeležbe partnerjev, da se prepreči preveč centraliziran način delovanja s prevladujočo vlogo donatorjev, pri tem pa dosledno upošteva načelo upravljanja glede na rezultate;

45.

vendar poudarja, da je treba ustrezno obravnavati sistemsko vprašanje usklajevanja, spremljanja in ocenjevanja donatorjev v skladu z bolj sistemskim pristopom do pridobivanja jamstev za učinkovitost skrbniških skladov;

Proračunska podpora partnerskim državam

46.

ugotavlja, da je proračunska podpora, financirana iz ERS v letu 2017, znašala 860,2 milijona EUR, pri čemer je bilo 703,1 milijona EUR novih obveznosti (ki zajemajo 54 držav in predstavljajo 102 pogodbi o proračunski podpori); ugotavlja, da so za ČDO izplačila iz ERS v letu 2017 znašala 57,7 milijona EUR (za 11 držav in 15 pogodb o proračunski podpori); ugotavlja, da je GD DEVCO leta 2017 prenehal s proračunsko podporo v dveh državah AKP, in sicer zaradi pomanjkanja napredka pri upravljanju javnih financ ter zaradi pomanjkanja k stabilnosti usmerjene makroekonomske politike in preglednosti v upravljanju javnih financ;

47.

poziva Komisijo, naj v zvezi s pogoji za uporabo proračunske podpore, ki se zagotavlja tretjim državam, zagotovi skladnost med določbami splošne finančne uredbe v členu 236 in členom 36 predlagane finančne uredbe, ki se uporablja za enajsti ERS; ugotavlja, da predlagana finančna uredba enajstega ERS vključuje določbe, ki niso vključene v splošno finančno uredbo, zlasti da je cilj proračunske podpore krepitev pogodbenega partnerstva med Unijo in državami AKP ali ČDO, da bi se med drugim podprla trajnostna in vključujoča gospodarska rast ter da bi se izkoreninila revščina, kar bi lahko privedlo do težav pri uporabi pravil Evropskega razvojnega sklada;

48.

poziva Komisijo, naj podrobneje izdela in pojasni natančno področje uporabe in pomen svoje stopnje prožnosti ali razlage pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni splošni pogoji za upravičenost do izvajanja izplačil partnerski državi glede na tako imenovano „diferenciacijo in dinamični pristop k upravičenosti“; je zaskrbljen zaradi končne uporabe prenesenih sredstev in pomanjkanja sledljivosti v primeru, kadar se sredstva Unije združijo s proračunskimi sredstvi države partnerice;

49.

meni, da bi morala proračunska podpora podpirati posebne težave, povezane s sektorsko ravnjo, ki bi jo bilo treba po potrebi dopolniti s povezano tehnično pomočjo;

50.

ostaja zaskrbljen zaradi končne uporabe teh prenesenih sredstev in morebitnega pomanjkanja sledljivosti v primeru šibkega, nestabilnega in poslabšanega finančnega upravljanja v javnem sektorju; opozarja, da je treba podpreti boj proti goljufijam in korupciji na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema razvojna strategija Unije; poudarja, da je nevarnost preusmeritve sredstev še vedno velika, in sicer na področjih, na katerih se upravljajo javna sredstva, kjer so številne priložnosti za korupcijo in goljufije;

51.

poziva Komisijo, naj bolje opredeli in jasno oceni razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih primerih, predvsem pa izboljša mehanizme za kontrolo držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, pomanjkanja svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

52.

pozdravlja, da se je Komisija hitro odzvala in ubrala dosleden pristop, ko je v letih 2017 in 2018 prekinila proračunsko podporo dvema državama, ker nista več izpolnjevali meril za upravičenost; meni, da bi morala Komisija z državama vzdrževati konstruktiven dialog in jima ponuditi možnost, da lahko, če bosta izvedli potrebne reforme, opredeljene v programu proračunske podpore, znova začneta prejemati podporo;

53.

poudarja, da je treba okrepiti ustrezna orodja za spremljanje, da bi ocenili, koliko je proračunska podpora prispevala k izboljšanju uporabe domačih javnofinančnih prihodkov in s tem povezanim reformam; poziva Komisijo, naj v poročilih o proračunski podpori redno navaja informacije v zvezi z uporabo pogodb o proračunski podpori za uporabo domačih javnofinančnih prihodkov; vendar ponovno opozarja, naj pozorno spremlja tveganja v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

54.

ugotavlja, da so plačila ERS za projekte z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, leta 2017 znašala 812 milijonov EUR;

55.

ugotavlja, da je Komisija leta 2017 z agencijami OZN podpisala pogodbe za prispevek iz Evropskega razvojnega sklada v vrednosti več kot 411 milijonov EUR, pri čemer so največji upravičenci razvojni program Združenih narodov (166,33 milijona EUR), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) (152,86 milijona EUR) in UNICEF (98,44 milijona EUR), ter pogodbe s Svetovno banko v vrednosti 92 milijonov EUR;

56.

ugotavlja, da GD DEVCO ne spremlja sistematično operativnega delovanja mednarodnih finančnih institucij in ključnih vidikov operacij mešanega financiranja; poziva GD DEVCO, naj izboljša kakovost, ustreznost in pravočasnost poročil, ki jih predložijo mednarodne finančne institucije; spodbuja mednarodne institucije, naj zlasti pri sofinanciranih pobudah in pobudah z več donatorji svoje okvire za upravljanje rezultatov približajo Uniji;

57.

ponovno poudarja, da je treba v skladu z veljavno zakonodajo Unije zagotoviti popolno preglednost in dostop do podatkov o projektih, ki jih izvajajo mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe, ter zagotoviti jasna pravila o nadzoru upravljanja in spremljanju;

58.

pozdravlja priporočila Evropskega računskega sodišča za izboljšanje preglednosti skladov Unije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, objavljena v posebnem poročilu št. 35/2018, kjer med drugim Komisiji priporoča, naj poveča zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu in izboljša zbiranje informacij o skladih, ki jih izvajajo nevladne organizacije; zato poziva Komisijo, naj te predloge uresniči pred koncem sedanjega mandata;

Mirovna pomoč za Afriko

59.

obžaluje, da vmesni pregled instrumentov za zunanje financiranje ni zajemal mirovne pomoči za Afriko, ki sicer od leta 2011 ni bila ustrezno ocenjena;

60.

poziva GD DEVCO, naj v skladu s pridržkom, ki ga je izrazil v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017, o upravljanju mirovne pomoči za Afriko, strogo preverja, ali se popravni ukrepi, uvedeni za zmanjšanje finančnih tveganj ter tveganja nepravilnih in nezakonitih plačil, učinkovito izvajajo; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja v okviru stebrnih ocen za krepitev nadzornega sistema za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko, da bi zaščitili evropske razvojne sklade pred nezakonitimi in nepravilnimi odhodki;

61.

izpostavlja naslednje negativne ugotovitve Računskega sodišča na področju podpore Unije za afriško varnost, ki se pogosto financira iz ERS:

—	krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju poteka počasi, porajajo pa se tudi resni pomisleki glede odgovornosti in trajnosti (3),

—	podpora Unije za Afriško strukturo za mir in varnost (APSA) je imela zelo majhen učinek (4);

poudarja tudi resno tveganje, da se bo s podporo, ki jo Unija prek mirovne pomoči za Afriko zagotavlja burundijskim vojakom, ki sodelujejo v misiji AMISOM, posredno financiral burundijski režim, za katerega veljajo sankcije Unije; opozarja, da GD DEVCO že več let izraža pridržke v zvezi z odhodki za podporo mirovni pomoči za Afriko;

Evropski sklad za trajnostni razvoj

62.

je seznanjen z nedavno uvedbo tega novega naložbenega instrumenta, ki je del načrta za zunanje naložbe, da bi zagotovili dodatno sposobnost finančnega vzvoda s privabljanjem naložb zasebnega sektorja v razvojna partnerstva; meni, da je treba ustrezno pozornost nameniti njegovi dodatnosti, a tudi merilom, uporabljenim pri njegovem upravljanju, da bi preprečili vsakršno preusmeritev razvojnega financiranja k zasebnim vlagateljem ali v interesne oziroma dobičkonosne namene;

Instrument EIB za spodbujanje naložb v AKP

63.

potrjuje sklop prednostnih nalog EIB v državah AKP, zlasti podporo za cilje trajnostnega razvoja, podnebne spremembe, evropsko gospodarsko diplomacijo in odpornost; ugotavlja, da je bilo v okviru sklada za spodbujanje naložb v državah AKP leta 2017 začetih 39 projektov v skupnem znesku 1,5 milijarde EUR, od katerih je bilo 549 milijonov namenjenih za razvoj lokalnega zasebnega sektorja, 952 milijonov EUR pa za socialno in gospodarsko infrastrukturo;

64.

opozarja na pomen izvajanja temeljitih predhodnih in naknadnih ocen, da bi ugotovili, ali so projekti trajnostni in bodo zagotovili dejansko dodano vrednost z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika; ponovno poudarja, da ne bi smeli odobriti nobene podpore za projekte, povezane s tehnologijami, ki zelo onesnažujejo okolje;

65.

poziva, da je v procesu določitve in izbora morebitnih lokalnih akterjev in posrednikov slednje treba temeljiti preučiti; poziva EIB, naj zagotovi, da bo z lokalnimi skupnostmi in državljani, na katere vplivajo njene dejavnosti, opravljeno ustrezno posvetovanje ter da bodo imeli dostop do neodvisnega in učinkovitega pritožbenega postopka;

66.

poziva k razširitvi programa Erasmus za mlade podjetnike izven Evrope, zlasti v državah v razvoju, za kar je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva;

67.

poudarja, kako zelo pomembna je podpora mikro, malim in srednjim podjetjem, ter poziva zlasti k lokalnim rešitvam za boljši dostop do financiranja, da bi dodatno okrepili sistem mikrofinančnih posojil in jamstev;

68.

priznava, da se še nobena država ni razvila brez poglabljanja trgovinskih odnosov s svojimi sosedami in drugimi državami sveta; spodbuja tudi financiranje pomoči za trgovino, ki bi državam v razvoju v prihodnosti omogočilo okrepljeno sodelovanje v globalnih vrednostnih verigah; v zvezi s tem poudarja vse večji pomen digitalne povezljivosti, da bi se dosegla bolj uravnotežena porazdelitev koristi globalizacije v prid državam v razvoju;

69.

poudarja pomen razpoložljivosti čiste vode in izgradnje dodatnih naprav za odstranjevanje odpadne vode;

70.

opozarja na obseg in posledice energijske revščine v državah v razvoju, pa tudi na tesno vključenost EU pri prizadevanjih za njeno zmanjšanje; poudarja, da so za zmanjšanje energijske revščine potrebna odločna in usklajena prizadevanja vlad in deležnikov v prizadetih državah.

(1) Posebno poročilo št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi.

(2) Posebno poročilo št. 32/2018: Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko: prilagodljiv, vendar premalo osredotočen.

(3) Posebno poročilo št. 15/2018: Krepitev zmogljivosti notranjih varnostnih sil v Nigru in Maliju: le zmeren in počasen napredek.

(4) Posebno poročilo št. 20/2018: Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/146

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1436

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017 (COM(2018) 519 – C8-0328/2018),

—	ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2018) 475),

—	ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017, z odgovori Komisije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2017 (05368/2019 – C8-0064/2019, 05369/2019 – C8-0065/2019, 05370/2019 – C8-0066/2019, 05371/2019 – C8-0067/2019),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2016 (COM(2018) 545),

—

—	ob upoštevanju zunanjega ocenjevanja 11. Evropskega razvojnega sklada (končno poročilo iz junija 2017), ki ga je Komisija naročila pri skupini zunanjih izvajalcev,

—	ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000 (3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010 (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (5),

—	ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES (6),

—

—	ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES (10),

—	ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad (11),

—	ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (12),

—	ob upoštevanju člena 48 Uredbe (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (13).

—	upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0107/2019),

odobri zaključni račun osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 357, 4.10.2018, str. 315.

(2) UL C 357, 4.10.2018, str. 323.

(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/148

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1437

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0095/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (5) in zlasti člena 24,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0113/2019),

podeli razrešnico direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 33.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 33.

(5) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 202.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/149

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1438

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0113/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (1) (v nadaljevanjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 13 272 160 EUR, kar je 16,38 % manj kot leta 2016, to pa je v glavnem posledica zmanjšanja prihodkov, povezanega z uredbo o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (REMIT); ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 98,72 %, kar je v skladu z načrtovanim ciljem agencije in 0,61 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 75,81 %, kar je 15,87 % več kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je agencija razveljavila 122 606,52 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 2,03 % vseh prenesenih sredstev in precej manj (7,77 %) kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija uporablja nekatere ukrepe kot ključne kazalnike uspešnosti za oceno dodane vrednosti, ki jo zagotavljajo njene dejavnosti, zlasti za oceno učinka omrežnih kodeksov in smernic ter za izboljšanje upravljanja proračuna;

priznava, da je agencija, kljub precejšnjim izzivom, povezanim z razpoložljivimi viri, na splošno uresničila svoj delovni program;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agenciji uspelo izvajati uredbo o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga ter da je bilo leto 2017 prvo polno leto zbiranja podatkov po začetku izvajanja jedra te uredbe leta 2016; ugotavlja tudi, da je agencija leta 2017 dosegla kritičen mejnik s sprejetjem vseh kodeksov in smernic za omrežja električne energije in plina ter preusmerila svojo osredotočenost na spremljanje in nadziranje izvajanja že sprejetih kodeksov in smernic za omrežja;

pozdravlja, da je agencija prenesla računovodske storitve na Komisijo in deli sredstva z drugimi agencijami na področjih upravljanja človeških virov, upravljanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, proračuna in financ, javnih naročil in upravljanja objektov;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 92,65-odstotno, saj je bilo od 68 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 63 začasnih uslužbencev (v primerjavi z 69 odobrenimi delovnimi mesti leta 2016); poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo 21 pogodbenih uslužbencev in tri napoteni nacionalni strokovnjaki;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so omejitve človeških virov in proračuna agencije v letu 2017 predstavljale tveganje za zamude in pa tudi potrebo po ponovni določitvi prednostnih ciljev in zmanjšanju obsega nekaterih poročil in mnenj; meni, da je za kakršno koli povečanje nalog in vloge agencije potrebno ustrezno povečanje njenih virov in števila zaposlenih;

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih agencije, saj je bilo med 6 vodilnimi uslužbenci 5 moških in ena ženska; poziva agencijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila bolj uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih;

10.

ugotavlja, da je agencija sprejela vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja; priznava, da je organizirala usposabljanje in omogočila zaupno svetovanje;

11.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi povečala obveščenost javnosti; je seznanjen z odgovorom agencije, da so bila štiri od devetih obvestil o prostih delovnih mestih že objavljena na spletnem mestu urada EPSO; razume zaskrbljenost agencije glede stroškov prevajanja;

Javno naročanje

12.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnih naročil in organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

13.

potrjuje, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; je seznanjen, da je oktobra 2017 odstopil član upravnega odbora, pri katerem je bilo odkrito morebitno nasprotje interesov;

14.

pozdravlja nadaljnje ukrepe za povečanje preglednosti dejavnosti agencije s poročanjem o sestankih, ki jih imajo uslužbenci agencije z zunanjimi deležniki, in sicer o sestanku direktorja z lobisti, in njihovi razpoložljivosti na spletnem mestu agencije od januarja 2018;

Notranje kontrole

15.

ugotavlja, da je bila leta 2017 izvedena ocena učinkovitosti šestnajstih standardov notranje kontrole agencije; z zadovoljstvom ugotavlja, da ocena standardov notranje kontrole v agenciji leta 2017 ni razkrila večjih ali pomembnih pomanjkljivosti;

16.

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so rezervni podatki v zvezi z uredbo o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga shranjeni na isti lokaciji kot izvirni podatki, kar povzroča precejšnje tveganje za neprekinjeno poslovanje v primeru večjih nesreč; je seznanjen z odgovorom agencije, da bi bila potrebna dodatna finančna sredstva za ponovno vzpostavitev delovanja po nesreči;

17.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo v letu 2016 opravila celovito oceno tveganja, vključno v zvezi z IT, rezultat pa je bil nov strateški revizijski načrt za agencijo za obdobje 2017–2019; ugotavlja, da je služba oblikovala revizijske teme za naslednje obdobje načrtovanja; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

18.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo opravila revizijo funkcije agencije za upravljanje človeških virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kritično priporočilo opozorilo na pomanjkanje uveljavljenih smernic za poročanje o morebitnih primerih goljufij in njihovo obravnavo ter njihove rezultate na področju zaposlovanja osebja; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za zmanjšanje tega tveganja;

Druge pripombe

19.

je zaskrbljen, ker agencija v letu 2017 ni izvedla celovite analize verjetnega učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na organizacijo, delovanje in računovodske izkaze; vendar iz odgovora agencije ugotavlja, da je tako analizo izvedla leta 2018; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o učinku odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, in zahtevanih ukrepih;

20.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/152

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1439

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0095/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (5) in zlasti člena 24,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0113/2019),

odobri zaključni račun Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 33.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 33.

(5) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 38.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/153

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1440

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017 z odgovorom urada (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0096/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (5) in zlasti člena 13,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1971 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC), spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1211/2009 (6) in zlasti člena 28,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0114/2019),

podeli razrešnico direktorju Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije glede izvrševanja proračuna urada za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 38.

(5) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.

(6) UL L 321, 17.12.2018, str. 1.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 189.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/155

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1441

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0114/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: urad) razvidno, da je končni proračun urada v proračunskem letu 2017 znašal 4 246 000 EUR, kar je enako leta 2016; ker celotni proračun urada izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu urada za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,94 %, kar je 3,74 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 86,92 %, kar je občutno, 9,73-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016;

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je urad pri Prevajalskem centru za organe Evropske unije (CdT) naročil prevode štirih razpisov za prijavo interesa za pripravo rezervnih seznamov kandidatov za zaposlitev; je seznanjen, da je Računsko sodišče ob upoštevanju, da je bil kadrovski načrt že zapolnjen, ugotovilo, da naročilo prevodov ni bilo upravičeno; je seznanjen z odgovorom urada, da so bili prevodi naročeni, ker je upravni odbor urada zahteval oblikovanje rezervnih seznamov za 75 % delovnih profilov, da bi stopnja prostih delovnih mest ostala pod 15 % in bi se tako ublažila tveganja, povezana s pogostimi menjavami uslužbencev;

Razveljavitev prenesenih sredstev

je seznanjen, da je razveljavitev sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, znašala 20 412 EUR in predstavljala 2,53 % vseh prenesenih sredstev oziroma 4,76 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da urad uporablja različne vrste ukrepov kot ključne kazalnike uspešnosti, da bi ocenil dodano vrednost, ki jo prinašajo njegove dejavnosti, in izboljšal svoje upravljanje proračuna;

je seznanjen, da je urad pregledal svojo strategijo ob upoštevanju razvoja na trgu in tehnološkega razvoja, da bi se prilagodil novemu okolju v zvezi z elektronskimi komunikacijami, varstvom odprtega interneta in povezljivostjo;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da urad ne deli virov z drugimi agencijami; poziva ga, naj preuči nadaljnje možnosti za skupno koriščenje služb, in organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

je seznanjen, da je urad prenesel računovodsko službo na Komisijo; vendar je zaskrbljen zaradi navedb v poročilu Računskega sodišča, da, čeprav so se zaradi tega spremenili postopki urada in njegov računovodski sistem, ta od leta 2013 ni bil ponovno potrjen; je seznanjen z odgovorom urada, da postopek potrjevanja poteka; poziva urad, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

pozdravlja predlog Komisije, da bi se v ustanovno uredbo urada vključilo obvezno redno zunanje vrednotenje delovanja vsakih pet let;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 izpolnjen 100-odstotno, saj je urad zaposloval 14 od 14 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 15 delovnih mest); ugotavlja, da je za urad v letu 2017 delalo tudi devet pogodbenih uslužbencev in štirje napoteni nacionalni strokovnjaki;

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v skladu s poročilom Računskega sodišča o izvajanju 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, ki je bilo objavljeno 21. decembra 2017, na urad negativno vplivala najvišja možna stopnja zmanjšanja v višini 12,5 %, čeprav so bile v skladu z Uredbo (EU) 2015/2120 uradu dodeljene dodatne naloge;

11.

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov pri članih upravnega odbora urada, saj je bilo 24 od 29 članov moškega spola in 5 ženskega spola; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju kandidatov za člane odbora upoštevajo pomen uravnotežene zastopanosti spolov;

12.

ugotavlja, da je urad sprejel sklep o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja ter omogočil tudi usposabljanje za zaupne svetovalce;

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je leta 2017 povprečna delovna doba v uradu znašala le 2,7 leta, kar se kaže v pogostih menjavah uslužbencev; se zaveda, da ima urad težave s privabljanjem strokovnjakov, med drugim zaradi nizkega korekcijskega koeficienta za plače v državi gostiteljici (74,9 %); izraža zaskrbljenost, da so zmanjšanje števila delovnih mest, odobrenih v proračunu Unije, v zadnjih letih ter pridobljene dodatne naloge povečali delovno obremenitev uslužbencev urada; poudarja, da bi to lahko pomenilo tveganje za izvajanje njegovih delovnih programov; je seznanjen, da si uprava stalno prizadeva za uvedbo blažilnih ukrepov, ter poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku, doseženem v zvezi s tem;

Javna naročila

14.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da urad do konca leta 2017 še ni uvedel vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); je seznanjen z odgovorom urada, da namerava ta orodja uvesti do konca leta 2018; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku na tem področju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

15.

je seznanjen, da je urad uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost ter preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da na svojem spletnem mestu ni objavil življenjepisov članov upravnega odbora; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

16.

obžaluje, da urad do 31. decembra 2017 ni sprejel notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; vendar je seznanjen, da jih namerava sprejeti do konca leta 2018; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Notranje kontrole

17.

ceni, da je urad leta 2017 opravil notranjo oceno sistemov notranje kontrole in ugotovil, da so bili izvedeni učinkovito;

Druge pripombe

18.

ugotavlja, da urad za razliko od večine drugih agencij ni izvedel celovite analize verjetnega učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na svojo organizacijo, poslovanje in računovodske izkaze; poziva ga, naj razmisli o izvedbi takšne analize, in organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

19.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/158

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1442

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017 z odgovorom urada (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0096/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (5) in zlasti člena 13,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0114/2019),

odobri zaključni račun Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 38.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 38.

(5) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.

(6) UL L 321, 17.12.2018, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 205

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/159

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1443

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije (CdT) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0074/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (5) in zlasti člena 14,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0122/2019),

podeli razrešnico vršilcu dolžnosti direktorja Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje vršilcu dolžnosti direktorja Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 205

(5) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.

(1) UL C 415, 5.12.2017, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/160

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1444

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0122/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Prevajalskega centra za organe Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: center) njegov končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 49 429 100 EUR, kar je 2,27 % manj kot leta 2016; ker 88,93 % proračuna centra izvira iz neposrednih prispevkov institucij, drugih agencij in organov;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu centra za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega računa centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 93,12 %, kar je 3,75 % več kot leto prej; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 85,40 %, kar je 3,21 % več kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je center razveljavil 317 986,20 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je relativno visoka raven in še vedno 8,76 % vseh prenesenih sredstev ter 1,34 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

ugotavlja, da center za ocenjevanje rezultatov svojih dejavnosti kot ključne kazalnike uspešnosti uporablja kazalnike vložkov in izložkov ter več kazalnikov za izboljšanje upravljanja proračuna; poziva ga, naj še naprej razvija ključne kazalnike uspešnosti, da bi ocenil rezultate in vpliv svojih dejavnosti ter tako pridobil kvalitativne nasvete o tem, kako zagotoviti večjo dodano vrednost za svoje izložke in izboljšati svoj poslovni model;

ugotavlja, da je center začel pregledovati metode predhodnega ocenjevanja programov in dejavnosti v skladu s smernicami Komisije in da njegovi delovni programi sedaj zajemajo kazalnike vložkov in izložkov;

ugotavlja, da je stopnja izvajanja spremenjenega delovnega programa centra za leto 2017 znašala 87,7 %;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je nova cenovna struktura za prevajanje dokumentov dosegla svoj učinek in je strankam centra v letu 2017 zagotovila prihranek v znesku 3,2 milijona EUR, prihodki centra pa so v letu 2017 kljub temu ostali stabilni;

pozdravlja, da je center z Evropsko šolo Luxembourg II (EEL 2) podpisal sporazum o sodelovanju, s katerim je konec leta 2017 število svojih strank povečal na 65;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je center izvedel dva ukrepa za delitev sredstev z drugimi agencijami na področju prekrivanja nalog prek mreže agencij EU: skupni katalog storitev, v katerem so navedene vse storitve, ki bi jih lahko delile agencije, in skupni portal javnih naročil, na katerem si agencije delijo načrte svojih javnih naročil;

pozdravlja prizadevanja centra za vključitev večjezičnosti v svoje produkte, kar je leta 2017 priznala tudi evropska varuhinja človekovih pravic ter centru skupaj z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) podelila nagrado varuhinje za dobro upravljanje v kategoriji „odličnost pri zagotavljanju storitev, osredotočenih na državljane/stranke“ za njihov inovativen projekt, ki so ga razvili skupaj in ki olajšuje upravljanje prevajanja večjezičnih spletnih mest;

10.

pozdravlja dejstvo, da bo center dal institucijam Unije na razpolago novo različico aplikacije IATE (Interaktivna terminologija za Evropo) ter zagotovil, da bo medinstitucionalna terminološka baza podatkov v koraku z inovacijami;

11.

pozdravlja zunanjo oceno poslovnega modela centra, ki je bila izvedena leta 2017; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatu končne ocene;

Kadrovska politika

12.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,9-odstotno, saj je bilo zaposlenih 189 izmed 195 začasnih uslužbencev oziroma uradnikov, odobrenih v proračunu Unije (197 odobrenih delovnih mest v letu 2016); ugotavlja, da je poleg tega v letu 2017 za center delalo 26 pogodbenih uslužbencev;

13.

vztraja pri ustrezni geografski zastopanosti njegovih uslužbencev, tudi srednjega in višjega vodstva;

14.

ugotavlja, da je center sprejel politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja;

Javno naročanje

15.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da center do konca leta 2017 še ni uporabljal vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); poziva ga, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnih naročil in organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

ugotavlja, da se je center zaradi težav pri upravljanju, povezanih z velikostjo upravnega odbora (približno 130 članov in nadomestnih članov), odločil za objavo samo izjav o interesih brez življenjepisov; ugotavlja, da sta življenjepis in izjava o interesih direktorja objavljena na spletnem mestu centra; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s tem;

17.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, tako da bo odgovarjal neposredno direktorju in upravnemu odboru centra; pozdravlja že sprejete ukrepe za zagotovitev neodvisnosti računovodje;

18.

ugotavlja, da je center odvisen od prihodkov, ki jih prejme od svojih strank, zastopanih v upravnem odboru centra, čeprav se ne financira iz pristojbin, in da zato obstaja tveganje nasprotij interesov v zvezi z oblikovanjem cen za izdelke centra, ki bi ga bilo mogoče rešiti, če bi Komisija zbrala pristojbine v imenu strank centra in bi ga spodbudila, da se v glavnem financira iz proračuna Unije; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za zmanjševanje tovrstnih tveganj;

Notranja kontrola

19.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2017 opravila oceno tveganja na kraju samem, ki je zajemala vse operativne in podporne dejavnosti centra; ugotavlja, da je bil rezultat ocene tveganja vzpostavitev strateškega načrta notranje revizije te službe za obdobje 2018–2020, ki ga je potrdil upravni odbor;

20.

potrjuje, da je bilo pri naknadnem preverjanju nerešenih priporočil iz revizije upravljanja neprekinjenosti poslovanja in upravljanja poteka dela pri prevajanju dokumentov ugotovljeno, da so se začela vsa priporočila ustrezno in učinkovito izvajati;

Druge pripombe

21.

ponovno potrjuje, da je popolnoma predan večjezičnosti v Evropski uniji, saj gre za enega temeljnih pogojev za ustrezno delovanje demokratičnega sistema Unije; izpostavlja vlogo, ki jo ima prevajalski center pri zagotavljanju visokokakovostnih prevajalskih in jezikovnih storitev;

22.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da več agencij in organov povečuje uporabo drugih rešitev namesto prevajalskih storitev centra, kar pomeni, da je zmogljivost centra premalo izkoriščena, da prihaja do podvajanja sistemov in da bi lahko bila ogrožena poslovni model centra in njegova kontinuiteta; poziva center in Komisijo, naj proaktivno obravnavata rešitve tega vprašanja in izboljšave poslovnega modela, da bi lahko ublažila ta tveganja;

23.

obžaluje, da se je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) 26. aprila 2018 odločil, da bo prekinil dogovor o prevajanju, ki ga je sklenil s centrom, kljub pravni obvezi do uporabe storitev centra, kot je določeno v členu 148 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (2), s katero je bil ustanovljen EUIPO; je seznanjen s sodnim postopkom, ki ga je center 6. julija 2018 sprožil na Splošnem sodišču; poziva center, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o poteku sodnih postopkov;

24.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/163

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1445

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0074/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (5) in zlasti člena 14,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0122/2019),

odobri zaključni račun Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje vršilcu dolžnosti direktorja Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 205.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 205.

(5) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 43.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/164

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1446

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0068/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (5) in zlasti člena 12a,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0119/2019),

podeli razrešnico izvršni direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str.43.

(5) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 90.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/165

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1447

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0119/2019),

ker iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: center) izhaja, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 17 869 389 EUR, kar je nekoliko manj (0,84 %) kot leta 2016; ker proračun centra izvira predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu centra za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,95 %, kar je nekoliko manj (0,04 %) kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 89,66 %, kar je 4,89 % manj kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je center razveljavil 52 767 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 5,06 % vseh prenesenih sredstev in 2,31 % več kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da center uporablja zgleden sistem za merjenje uspešnosti, ki vključuje ključne kazalnike uspešnosti za oceno dodane vrednosti, ki jo zagotavljajo njegove dejavnosti na ravni projekta, na ravni dejavnosti in na organizacijski ravni, ter druge ukrepe za izboljšanje svojega upravljanja proračuna;

ceni vedno zelo kakovostno delo centra na področju raziskav, analiz in tehničnih nasvetov za pomoč pri oblikovanju evropskih politik vseživljenjskega učenja ter politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da se centru za izvajanje nalog zagotovijo ustrezno osebje in finančna sredstva;

pozdravlja osredotočenost centra na razvoj kompetenc in spretnosti, zlasti med manj usposobljenimi, da bi podprli cilj vključevanja na trg dela prek poklicnega izobraževanja in usposabljanja, učenja na delovnem mestu in vajeništva, pa tudi njegov prispevek k programu Erasmus+, novemu programu znanj in spretnosti za Evropo, portalu Europass in evropski panorami znanj in spretnosti, ki je uspešno dosegla primarne ciljne skupine, oblikovalce politike in strokovnjake;

pozdravlja pobudo centra za novo delovno področje, povezano z digitalizacijo in delom v prihodnosti, pa tudi vzpostavitev nove mreže centra CareersNet, namenjene raziskavam ter vseživljenjskemu usmerjanju in poklicnemu razvoju;

pozdravlja pobudo centra za okrepitev dela v zvezi z vseživljenjskim usmerjanjem in poklicnim razvojem, in sicer z vzpostavitvijo mreže za raziskave in sodelovanje na tem področju ter z razvojem orodij za vključitev informacij o trgu dela v usmerjanje;

je seznanjen s tesnim sodelovanjem centra z Evropsko fundacijo za usposabljanje in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, s katerima ima tudi sporazum o sodelovanju; z zadovoljstvom ugotavlja, da sta center in Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij podpisala sporazum o ravni storitve, ki jima, med drugimi sinergijami, omogoča izmenjavo konferenčnih prostorov in skladišč; v zvezi s tem poudarja, da je center ena od štirih agencij na področju socialnih politik; izraža razočaranje nad rezultati, ki jih je na tem področju dosegla medinstitucionalna delovna skupina o decentraliziranih agencijah, saj niso bili pripravljeni posebni predlogi za združitev ali skupno uporabo prostorov agencij, ki sodijo na sorodna področja politik; poziva center, naj sodeluje z drugimi tremi agencijami na področju socialnih politik, da bi preučili morebitne združitve;

se zaveda, da je center sprejel več ukrepov na osnovi ugotovitev in pripomb organa za podelitev razrešnice glede izvrševanja proračuna za leto 2016, da bi še izboljšal svoje delovanje;

10.

ugotavlja, da je bilo za center izvedeno zunanje ocenjevanje v skladu s finančnimi pravili, ki je zajemalo obdobje 2013–2016; ugotavlja, da bi se končno poročilo o ocenjevanju moralo prejeti v letu 2018; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatu tega ocenjevanja;

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 93,48-odstotno, saj je bilo zaposlenih 86 izmed 92 začasnih uslužbencev oziroma uradnikov, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi s 94 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja, da je za center leta 2017 delalo še 26 pogodbenih uslužbencev in štirje napoteni nacionalni strokovnjaki;

12.

je seznanjen z odhodom vodje službe centra za človeške vire aprila 2017 in odhodom pravnega svetovalca centra ter posledičnimi dodatnimi delovnimi obremenitvami za preostalo osebje; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o morebitnem napredku v zvezi s tem;

13.

ugotavlja, da ima center politiko dostojanstva na delovnem mestu in da je bilo leta 2017 organizirano obvezno srečanje o dostojanstvu na delovnem mestu in preprečevanju nadlegovanja, poleg tega pa so bile na voljo tudi delavnice in srečanje o svetovalnih spretnostih;

14.

na podlagi poročila Računskega sodišča z obžalovanjem ugotavlja, da sta bila dva postopka zaposlovanja za vodstvena delovna mesta nepravilna; je seznanjen z odgovorom centra v zvezi s tem in pričakuje, da se bo ta zadeva ustrezno obravnavala; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih za obravnavo te zadeve;

15.

z obžalovanjem ugotavlja, da procesi zaposlovanja niso vedno popolnoma pregledni; zato pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi se povečala obveščenost javnosti; je seznanjen z odgovorom centra, da objavlja nekatera prosta delovna mesta na spletnem mestu urada EPSO in da bi prevod vseh obvestil o prostih delovnih mestih v jezike Unije znatno povečal stroške;

Javno naročanje

16.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da center konec leta 2017 še ni uporabljal orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); na podlagi poročila centra ugotavlja, da namerava potrebne elektronske ukrepe izvesti konec leta 2018; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

17.

je seznanjen, da je center uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; vendar z zaskrbljenostjo poudarja, da center na svojem spletnem mestu ni objavil življenjepisov svojega višjega vodstva ter da višje vodstvo centra, notranji strokovnjaki in pomočniki prijavijo morebitna nasprotja interesov samo, če nastanejo v skladu s politiko centra iz leta 2014 o preprečevanju in obvladovanju nasprotij interesov; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s tem;

18.

znova poziva center, naj začne objavljati zapisnike sej upravnega odbora;

19.

ponavlja, da je treba nujno uvesti neodvisne mehanizme za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bodo osebam, ki prijavljajo kršitve, pomagali uporabiti prave kanale pri razkritju informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bodo zaščitili njihovo zaupnost in jim ponudili potrebno pomoč in nasvete, v skladu s predlogom direktive o osebah, ki prijavljajo kršitve prava Unije (2018/0106(COD)), o kateri trenutno potekajo pogajanja na medinstitucionalni ravni;

Notranja revizija

20.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo na podlagi strateškega revizijskega načrta službe za obdobje 2017–2019 opravila revizijo spletnih storitev centra s poudarkom na Europassu, panorami znanj in spretnosti, pregledu stanja na področju mobilnosti in spletnih straneh evropskega ogrodja kvalifikacij; pozdravlja dejstvo, da sta bila zasnova in delovanje sistema notranje kontrole centra označena kot uspešna in učinkovita v zvezi s temi orodji;

21.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/168

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1448

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0068/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (5) in zlasti člena 12a,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0119/2019),

odobri zaključni račun Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 43.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 43.

(5) UL L 39 13.2.1975, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 90.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 112.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/169

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1449

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0084/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa 2005/681/PNZ (5) in zlasti člena 20,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0121/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 112.

(5) UL L 319, 4.12.2015, str. 1.

(1) UL C 258, 8.8.2017, str. 4.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/170

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1450

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0121/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 10 524 359 EUR, kar je 2,26 % več kot leta 2016; ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 97,09 %, kar je 1,14 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 84,02 %, kar je 5,17 % več kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje visoko stopnjo razveljavitve prenesenih sredstev, saj je agencija razveljavila 189 154 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 12,81 % vseh prenesenih sredstev in nekoliko manj (1,44 %) kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija uporablja ključne kazalnike uspešnosti za merjenje svojih dejavnosti usposabljanja in njihovega vpliva, zlasti stopnjo zadovoljstva udeležencev, da bi lahko ocenila dodano vrednost, ki jo zagotavljajo, in kazalnike uspešnosti za izboljšanje upravljanja proračuna;

ugotavlja, da je bil načrt agencije za spremembo upravljanja glede potrebnih priprav na delovanje v okviru novega razširjenega mandata izveden v višini 83 %; ugotavlja, da je 93 % udeležencev usposabljanja agencije izjavilo, da so bili vsaj zadovoljni z usposabljanjem, in da je agencija dokončala izvajanje programa Partnerstvo za usposabljanje na področju boja proti terorizmu med EU ter Bližnjim vzhodom in severno Afriko;

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija tesno sodeluje z mrežo agencij za pravosodje in notranje zadeve ter z devetimi agencijami, ki jo sestavljajo; ugotavlja, da si delijo usposabljanja in skupaj organizirajo tečaje;

pozdravlja zavezo agencije, da bo ukrepala na osnovi poročila službe Komisije za notranjo revizijo z naslovom „Ocena potreb, načrtovanje in proračun za usposabljanje“; poudarja, kako pomembno je, da agencija uresniči svojo zavezo;

ugotavlja, da je bilo v okviru petletnega rednega zunanjega pregleda, ki je bil zaključen januarja 2016, izdanih 17 priporočil, za katera namerava agencija do konca leta 2018 izvesti vse korektivne ukrepe; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi z izvajanjem teh priporočil;

obžaluje, da je agencija geografsko oddaljena od Europola, kar ogroža možnost iskanja sinergij s to agencijo, ki je specializirana za policijske zadeve; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice posreduje poročilo, v katerem navede možne ovire pri stikih z Europolom ter ukrepe, ki jih je že sprejela oziroma jih bo še sprejela za premagovanje teh izzivov;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,77-odstotno, saj je agencija zaposlovala 30 od 31 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 28 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za agencijo v letu 2017 delalo 16 pogodbenih uslužbencev in 6 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

10.

pozdravlja, da je agencija še naprej organizirala spletne seminarje, da bi uradnikom organa kazenskega pregona posredovala informacije in primere dobre prakse o tem, kako odkrivati in preiskovati kazniva dejanja iz sovraštva in različne oblike nasilja na podlagi spola, in je nudila usposabljanja za ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo romske skupnosti in osebe LGBTI (npr. premalo ali preveč policijskega ukrepanja ter nezaupanje v policiste), in o možnosti reševanja teh težav na ravni preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj; poziva, naj se tudi v prihodnje nudijo usposabljanja na področju temeljnih pravic in s tem povezane senzibilizacije policistov;

11.

poziva agencijo, naj v svoj program in vse svoje dejavnosti usposabljanja dodatno vključi, če je mogoče, pomemben element usposabljanja zoper radikalizacijo, rasizem in diskriminacijo; poziva agencijo, naj pripravi posebno usposabljanje o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku;

12.

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; priznava, da omogoča izmenjavo informacij in usposabljanje ter zaupno svetovanje;

13.

ugotavlja, da je bila zaradi premestitve iz Združenega kraljestva na Madžarsko in posledično nižjega korekcijskega koeficienta, ki se uporablja za plače osebja, fluktuacija zaposlenih visoka, geografska uravnoteženost pa ni vedno zagotovljena, saj se je število vlog iz drugih držav članic, ki niso država gostiteljica, zmanjšalo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nekateri uslužbenci še vedno nerešeni pravni spor glede premestitve; ugotavlja, da je bilo sprejetih več blažilnih ukrepov; z zaskrbljenostjo poudarja, da to lahko vpliva na neprekinjenost poslovanja in sposobnost agencije za izvajanje dejavnosti; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

14.

se strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo objavljanje prostih delovnih mest na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) koristno in primerno, saj bi tako povečali preglednost in prepoznavnost, državljanom pa omogočili, da bi si lahko na enem mestu ogledali prosta delovna mesta, ki jih objavljajo različne evropske institucije in agencije; zato zahteva, da agencija vse svoje razpise prostih delovnih mest objavi tudi na spletnem mestu urada EPSO; poziva Evropsko komisijo, naj razmisli, s katerimi ukrepi bi lahko agencijam zmanjšali stroške prevajanja razpisov, med drugim s sklenitvijo namenskega okvirnega dogovora s Prevajalskim centrom za organe Evropske unije (CdT);

15.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj organ razpise za prosta delovna mesta objavlja na spletnem mestu urada EPSO, da bi povečal obveščenost javnosti; razume odgovor agencije v zvezi z visokimi stroški za prevajanje, ki bi jih povzročile takšne objave; poleg tega je seznanjen z namero agencije, da bo objavila vsa prosta delovna mesta na medagencijski oglasni deski, ki jo je razvila mreža agencij EU;

Javno naročanje

16.

iz poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija do konca leta 2017 še ni prevzela vseh orodij, ki jih je pripravila Komisija in ki so namenjena uvedbi enotne rešitve za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); na podlagi odgovora organa ugotavlja, da pripravljalni ukrepi za uvedbo elektronske oddaje ponudb potekajo; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

17.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija decembra 2016 podpisala štiriletno okvirno pogodbo v vrednosti 1,6 milijona EUR za začasno osebje z enim gospodarskim subjektom le na podlagi cene, pri čemer ni upoštevala meril kakovosti; je seznanjen z odgovorom agencije, da je menila, da je bila kakovost vključena v tehnične specifikacije in da je bila izbira za dodelitev ene pogodbe narejena na podlagi predhodnih izkušenj in nacionalnih posebnosti;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

18.

pozdravlja, da je agencija leta 2017 sprejela dopolnjeno strategijo za boj proti goljufijam; obžaluje, da agencija do 31. decembra 2017 ni vzpostavila in začela uporabljati notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; ugotavlja pa, da se bodo notranja pravila, specifična za agencije, predvidoma sprejela do konca leta 2018; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Druge pripombe

19.

poudarja, da sta selitev agencije v Budimpešto leta 2014 in revizija njenega mandata leta 2016 povzročili spremembo računovodskih postopkov agencije, ki niso bili ponovno ocenjeni vse od leta 2013; je seznanjen z odgovorom agencije, da se o ponovni oceni trenutno razpravlja in se jo načrtuje v okviru Generalnega direktorata za proračun (GD BUDG);

20.

ugotavlja, da je agencija februarja 2017 pridobila certifikat ISO 9001:2015 za svoj upravni sistem, da bi izboljšala in bolje dokazala svojo zavezanost kakovosti;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nasprotju z večino drugih agencij ta agencija ni izvedla celovite analize verjetnega učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na njeno organizacijo, poslovanje in računovodske izkaze; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da so bila ustrezna tveganja neformalno ocenjena kot nizka; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejela, da bi pripravila bolj formalno analizo, s katero bi ublažila morebitna povezana tveganja;

22.

je seznanjen s prizadevanji agencije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; poudarja, da agencija nima vzpostavljene sheme za poravnavo emisij ogljika, vendar priznava, da razmišlja o uvedbi takšne sheme, in da agencija spodbuja svoje zaposlene k uporabi javnega prevoza za zmanjšanje emisij;

23.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/173

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1451

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0084/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa 2005/681/PNZ (5) in zlasti člena 20,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0121/2019),

odobri zaključni račun Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 112.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 112.

(5) UL L 319, 4.12.2015, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 46.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/174

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1452

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu (sedaj Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu) (EASA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0079/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (5) in zlasti člena 60,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (6) in zlasti člena 121,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0120/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 46.

(5) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(6) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 229.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/176

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1453

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu (sedaj Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0120/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen proračun v proračunskem letu 2017 znašal 191 611 843 EUR, kar je 0,92 % manj kot leta 2016; ker v proračunu agencije 34 870 000 EUR izvira iz proračuna Unije, 101 397 000 EUR pa iz naslova pristojbin in taks;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99 %, kar je enako kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 93,75 %, kar je 2,55 % več kot leta 2016;

na podlagi pripomb iz poročila Računskega sodišča iz prejšnjih let z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so, čeprav so se dejavnosti, ki jih je v letu 2016 financirala industrija, zaključile s primanjkljajem v višini 7 600 000 EUR, proračunski rezultati skozi leta različni in da je agencija zbrala 52 000 000 EUR presežka iz te kategorije dejavnosti; opozarja, da uredba o ustanovitvi agencije določa, da bi morale zaračunane takse industrije zadostovati za kritje stroškov agencije, ki se nanašajo na dejavnosti certificiranja, ne predvideva pa zbranega presežka; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o korektivnih ukrepih, ki jih izvaja, in kako namerava v prihodnje preprečiti tak presežek;

priznava navedbe agencije, da namerava spremeniti svoj finančni pravilnik ter pravilnik o taksah in dajatvah (2), da bi izboljšala formalno obravnavanje zbranega presežka; je seznanjen z navedbami agencije, da je leta 2018 začela revizijo in da se načrtuje, da bo revidirana uredba Komisije o taksah in pristojbinah začela veljati 1. januarja 2020; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju te revizije, tudi o določbah, ki pojasnjujejo obravnavo morebitnega presežka;

Razveljavitev prenosov

ugotavlja, da je razveljavitev prenosov iz leta 2016 v leto 2017 znašala 239 829 EUR oziroma 2,6 % celotnega prenesenega zneska, kar je 1,07 % manj kot v letu 2016;

Uspešnost

priznava, da agencija za merjenje dodane vrednosti, ustvarjene z njenimi dejavnostmi, in boljše upravljanje proračuna uporablja različne ključne kazalnike uspešnosti in redno ocenjuje ustreznost svojih pravil in standardnih postopkov;

ugotavlja, da je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo leta 2017 opravila revizijo agencije; čeprav uradni rezultati še niso objavljeni, z zadovoljstvom ugotavlja, da začetne ugotovitve kažejo, da je agencija med najboljšimi letalskimi organi na svetu;

potrjuje, da je agencija uvedla evropsko platformo za strateško usklajevanje in Evropski center za kibernetsko varnost v letalstvu ter prvo fazo pobude Data4Safety, katere cilj je podpreti evropske tehnologije in vodilni položaj na trgu v civilnem letalstvu, da bi okrepili evropsko znanje in izkušnje na področju tehnologij masovnih podatkov; poleg tega ugotavlja, da je s Francijo, Nemčijo in Italijo podpisala sporazume o sodelovanju na področju civilne in vojaške varnosti v letalstvu;

je seznanjen, da je 11. septembra 2018 začela veljati Uredba (EU) št. 2018/1139, vključno z novim oddelkom o dronih in novim mandatom agencije, ki na novo opredeljuje njene pristojnosti; je seznanjen tudi, da ta uredba agencijo pooblašča, da Komisiji ponudi tehnično znanje za regulacijo dronov vseh velikosti, tudi majhnih;

je seznanjen, da se je leta 2017 agencija soočila z znatnim povečanjem pri upravljanju dodeljenih projektov, ki skupaj znašajo 11 300 000 EUR (7 300 000 EUR v letu 2016); pozdravlja, da so ti projekti namenjeni izboljšanju regulativnih in nadzornih zmogljivosti nacionalnih in regionalnih letalskih organov po vsem svetu, pa tudi prispevanju k raziskovalnim projektom, da bi se povečala svetovna letalska varnost in spodbujali standardi EU;

10.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebne vire za nove in okrepljene pristojnosti, ki med drugim zadevajo tveganja za civilno letalstvo na območjih konfliktov, okoljske teme ter certificiranje in registracijo brezpilotnih zrakoplovov;

11.

pozdravlja dejavno vlogo agencije pri razpisih v okviru programa Obzorje 2020; poziva jo, naj ostane dejavna na področju raziskav in razvoja;

12.

ugotavlja, da je agencija opravila letno ocenjevanje tveganja v skladu z metodologijo za organizacije EU; ugotavlja, da se v letu 2017 ni pojavilo nobeno od predhodno opredeljenih tveganj;

13.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija pri nalogah, ki se prekrivajo, deli sredstva z drugimi agencijami, vključno z Evropsko agencijo za varnost hrane, Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, Evropsko fundacijo za usposabljanje in Evropskim organom za trg vrednostnih papirjev, na področjih raziskav, e-učenja in storitev v oblaku;

Kadrovska politika

14.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 100-odstotno, saj je agencija zaposlovala 673 od 678 začasnih uslužbencev (vključno s petimi subvencioniranimi delovnimi mesti), odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 676 delovnih mest); ugotavlja, da zaradi nesprejetja revidirane osnovne uredbe pet subvencioniranih delovnih mest v letu 2017 ni bilo zapolnjenih; ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo tudi 80 pogodbenih uslužbencev in 18 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

15.

obžaluje neravnovesje med spoloma v višjem vodstvu agencije, pri čemer je vseh pet članov moških, in med člani upravnega odbora, pri čemer jih je 25 od 29 moških, ženske pa so štiri; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju kandidatov za člane odbora upoštevajo pomen uravnotežene zastopanosti spolov; prav tako poziva agencijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila bolj uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih;

16.

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; priznava, da je organizirala informativne sestanke in omogočila zaupno svetovanje;

17.

pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da se obvestila o prostih delovnih mestih objavijo tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi izboljšali obveščanje javnosti; se zaveda, da je delovni jezik agencije angleščina, in ugotavlja, da agencija za objavo obvestil o prostih delovnih mestih uporablja medagencijski portal za objavo prostih delovnih mest, ki ga je ustanovila mreža agencij;

Javno naročanje

18.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da se je agencija odločila skleniti okvirne pogodbe s tremi pogodbeniki v kaskadnem postopku za naročanje storitev IT v vrednosti 22 000 000 EUR; ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da je treba v takih okoliščinah za posebne nakupe uporabiti konkurenčni postopek med izbranimi izvajalci; pozdravlja odgovor agencije, da bo pozorneje spremljala ponovno javno zbiranje ponudb, da bi zagotovila okrepljeno konkurenco; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi z izvajanjem teh priporočil;

19.

ugotavlja, da je agencija glede na poročilo Računskega sodišča ob koncu leta 2017 uporabljala nekatera orodja Komisije za uvedbo enotne rešitve za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi v okviru postopkov javnega naročanja (e-javno naročanje), ne pa tudi e-fakturiranja; poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnega naročanja ter organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

20.

priznava navedbe agencije, da je leta 2017 pregledala proces v zvezi s svojo Politiko o nepristranskosti in neodvisnosti: preprečevanje in blaženje nasprotja interesov, da bi še izboljšala izpolnjevanje, pregledovanje in posodabljanje izjav o interesu za vse člane osebja; je seznanjen z navedbami agencije, da se objava revizijskega poročila službe za notranjo revizijo o preprečevanju in blaženju nasprotij interesov pričakuje aprila 2019; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o celovitem pregledu sedanjega sistema za preprečevanje in blaženje nasprotja interesov v obdobju 2018/2019 in o izvajanju priporočil Komisije; pozdravlja nove smernice agencije o žvižgaštvu;

21.

ugotavlja, da 70 % prihodkov agencije predstavljajo pristojbine; je seznanjen z mnenjem agencije, da dejstvo, da vlagatelji plačujejo pristojbine, ne pomeni nujno nasprotja interesov; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih za preprečevanje nasprotja interesov pri financiranju iz pristojbin;

22.

pozdravlja nadaljnje ukrepe za povečanje preglednosti dejavnosti agencije z uvedbo poročanja o sestankih, ki jih ima osebje agencije z zunanjimi deležniki, in njihovo objavo na spletnem mestu agencije;

23.

spodbuja agencijo, naj zagotovi neodvisnost računovodje; je seznanjen, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je upravni odbor agencije izpolnil zahtevo Računskega sodišča, tako da računovodja upravno neposredno odgovarja direktorju agencije, funkcijsko pa upravnemu odboru, in sicer od januarja 2019; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejela v zvezi s tem;

Notranje kontrole

24.

ugotavlja, da so službe za notranjo revizijo leta 2017 izvedle oceno tveganja, da bi podprle razvoj notranjih kontrol v naslednjem (2018–2020) revizijskem ciklu;

25.

ugotavlja, da je skupina za notranjo revizijo v letu 2017 izvedla štiri posle dajanja revizijskih zagotovil, da bi ocenila, ali so bili izpolnjeni ustrezni predpisi in cilji postopka ter ali so bila ustrezno ublažena ključna tveganja; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila ta raven zagotovila dosežena pri vseh pregledih in da so bila podana priporočila za dodatno okrepitev kontrolnega okolja ali splošne učinkovitosti postopkov; poleg tega priznava, da so se z nadaljnjimi ukrepi v zvezi z revizijami, izvedenimi leta 2016, preostala tveganja znatno zmanjšala na sprejemljivo raven in da so se izvajali vsi nezaključeni ukrepi, pri čemer naj bi se zadnji ukrep zaključil do sredine leta 2018;

26.

ugotavlja, da je bilo v letni oceni standardov upravljanja agencije, opravljeni na podlagi zadnje različice standardov ISO in novega okvira notranjega nadzora, ugotovljeno, da je sistem upravljanja v agenciji po zaslugi zanesljivega sistema za spremljanje, vzpostavljenega tako na upravljavski kot na procesni ravni, skladen s standardi upravljanja;

27.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007 (UL L 93, 28.3.2014, str. 58).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/180

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1454

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu (sedaj Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0079/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0120/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 46.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 46.

(5) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(6) UL L 212, 22.8.2018, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 116.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/182

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1455

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017 z odgovorom urada (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0098/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0123/2019),

odloži podelitev razrešnice izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada glede izvrševanja proračuna urada za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 116.

(5) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.

(1) UL C 415, 5.12.2017, str. 36.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/183

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1456

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0123/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: urad) kaže, da je njegov proračun v proračunskem letu 2017 znašal 86 795 482 EUR, kar je 32,78 % več kot leta 2016; ker je bilo to povečanje povezano z novimi dodatnimi nalogami zaradi razširitve mandata urada; ker 75 376 000 EUR v proračunu urada izvira iz proračuna Unije, ostala sredstva pa so prispevki pridruženih držav in drugi prihodki;

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega računa urada in da je pridobilo zadostne revizijske dokaze o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom; ker je Računsko sodišče vseeno podalo podlago za negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom, kar pomeni, da so na plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, pomembno vplivale napake;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2016

opozarja na sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 (2), da se ne podeli razrešnica izvršnemu direktorju urada za proračunsko leto 2016; zvezi s tem pozdravlja, da sta medtem upravni odbor urada in novi začasni izvršni direktor sprejela popravne ukrepe; vseeno poudarja, da je predhodna uprava urada izvrševala proračun za proračunsko leto 2017;

opozarja na predstavitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) Odboru za proračunski nadzor Parlamenta dne 20. novembra 2018 o rezultatih njegove preiskave, ki je bila zaprta za javnost;

obžaluje nepravilnosti, ki jih je urad OLAF ugotovil v zvezi s kršitvijo postopkov javnih naročil, poneverbo sredstev EU, slabim upravljanjem, težavami z zlorabo položaja v kadrovski službi, kršitvami pravil o varstvu podatkov, nadlegovanjem in neustreznim ravnanjem z uslužbenci; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o nadaljnjih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki jih je predlagal urad OLAF;

se zaveda večjih tveganj, povezanih z naravo dejavnosti urada, in izrednih operativnih izzivov zaradi pritoka migrantov v letih 2015, 2016 in 2017; obžaluje pa, da urad teh tveganj ni ublažil s trdno strukturo upravljanja in učinkovitim nadzorom;

Podlaga za negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom za proračunsko leto 2017

z obžalovanjem ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja pomembne in sistematične primere neskladnosti plačil s finančno uredbo Urada ter drugimi veljavnimi pravili in določbami, ki so zlasti povezana s postopki javnega naročanja in zaposlovanja, povezanimi s plačili; nadalje obžaluje sistematičnost neskladnosti, ki dokazuje neustreznost sistema notranjih kontrol; globoko obžaluje, da skupna napaka zaradi neskladnosti plačil znaša vsaj 7,7 milijona EUR oziroma 10,3 % vseh plačil, ki jih je Urad izvršil leta 2017;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 96,88 %, kar je 2,25 % manj kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 92,03 %, kar je 5,79 % več kot leta 2016; je seznanjen, da je urad izvršil 29 % prispevkov pridruženih držav in 96 % nepovratnih sredstev za odhodke iz poslovanja; poziva ga, naj te zneske v celoti izvrši;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je urad zelo odvisen od zadostnih virov, zlasti v zvezi s strokovnjaki, ki jih dajo na voljo države članice, zlasti Grčija in Italija, kot je Računsko sodišče omenilo že v svojem posebnem poročilu št. 6/2017 z naslovom Odgovor EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje, da je urad razveljavil prenose iz leta 2016 v leto 2017 v znesku 341 190 EUR, kar je 11,68 % vseh prenesenih sredstev ter 0,82 % več kot leta 2016;

Uspešnost

ugotavlja, da ima urad dejavno vlogo v mreži agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, ki podpira tesnejše sodelovanje in večje sinergije med agencijami, ki delujejo na tem področju politike; je tudi seznanjen s prenovljeno strategijo za sodelovanje skupnega upravnega odbora urada in agencije Frontex za obdobje 2017–2018 in s težiščem na podpornih skupinah za upravljanje migracij na žariščnih točkah in izmenjavi podatkov;

10.

ugotavlja, da urad uporablja kvalitativne kazalnike kot ključne kazalnike uspešnosti za prikazovanje učinka podpore urada pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema ter druge ključne kazalnike uspešnosti za izboljšanje svojega upravljanja proračuna;

Kadrovska politika

11.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 zapolnjen le 80,65-odstotno, saj je bilo od 155 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, imenovanih 125 začasnih uslužbencev (91 odobrenih delovnih mest leta 2016); ugotavlja, da je za urad leta 2017 delalo še 68 pogodbenih uslužbencev in pet napotenih nacionalnih strokovnjakov; je seznanjen, da v kadrovskem načrtu ni predvidenih stalnih uslužbencev in da urad zaposluje začasne in pogodbene uslužbence, ter poziva proračunski organ, naj omogoči zaposlovanje stalnih uslužbencev;

12.

obžaluje, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da se je od konca leta 2017 stanje na področju človeških virov v uradu izrazito poslabšalo: v upravi urada so bila nezasedena štiri od desetih delovnih mest vodje enote in 18 od 27 delovnih mest vodje sektorja; poziva urad, naj objavi vsa prosta delovna mesta; poleg tega ugotavlja, da so bila v upravi urada nezasedena tri od štirih delovnih mest vodje enote ter pet od desetih delovnih mest vodje sektorja; izraža resno zaskrbljenost, da to povzroča precejšnje vodstvene izzive za urad in predstavlja veliko tveganje za nadaljevanje poslovanja urada v sedanjem obsegu; obžaluje, da uradu v letu 2017, kljub več poskusom, ni uspelo zaposliti ali zadržati dovolj uslužbencev; na podlagi odgovora urada priznava, da vlaga v zadovoljstvo osebja in sprejema ukrepe za zmanjšanje števila menjav zaposlenih, kot je na primer izvajanje prožnih načinov dela, tudi z namenom nadomeščanja nizkega korekcijskega koeficienta Malte; poziva urad, naj organ za podelitev razrešnice sproti obvešča o sprejetih popravnih ukrepih za zmanjšanje tega tveganja; poziva ga, naj prednost nameni zapolnitvi prostih delovnih mest srednjih vodstvenih položajev z visoko kvalificiranimi stalnimi uslužbenci, da bi usposobili druge nove uslužbence;

13.

ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so v letu 2017 plačila v zvezi z zaposlenimi znašala 13,5 milijona EUR; obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo resne slabosti pri štirih od 14 postopkov zaposlitve, ki jih je revidiralo; kot primer izpostavlja, da nekateri postopki zaposlitve upravnih uslužbencev niso bili primerni za oglaševani razred in da urad pri enem postopku ni ustrezno evidentiral preverjanja ustreznosti kandidatov;

14.

je seznanjen, da je urad v letu 2017 povečal svojo navzočnost v Italiji zaradi potrebe po dodatni podpori v obliki mobilne ekipe in službe za pomoč v Rimu; je seznanjen z odprtjem operativnega urada v Nikoziji v prostorih azilne službe in s stalno namestitvijo koordinatorja na terenu v Nikoziji v skladu s spremembo posebnega načrta za podporo Cipru;

15.

ugotavlja, da je urad začel notranji postopek za sprejetje sklepa Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja ter da bo vzpostavil mrežo zaupnih svetovalcev; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju te politike;

Javna naročila

16.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da se je število postopkov javnih naročil občutno povečalo s 87 leta 2015 na 140 leta 2017 ter da se je število plačil povečalo za 225 % z 2 578 leta 2015 na 8 381 leta 2017; pozdravlja dejstvo, da je urad v letu 2017 zabeležil znaten napredek pri zmanjševanju deleža zamud pri plačilih; ugotavlja, da se je skupni delež zamud pri plačilih občutno zmanjšal s 65 % v januarju 2017 na 9,5 % v decembru 2017 ter da se je ta pozitiven trend nadaljeval v letu 2018, ko je bil delež zamud pri plačilih na ciljni ravni pod 10 %;

17.

ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so v letu 2017 plačila za začasne storitve znašala 7,7 milijona EUR; opozarja, da je Računsko sodišče v reviziji iz leta 2016 menilo, da je ta pogodba nepravilna; globoko obžaluje, da je urad v letu 2017 na podlagi te nepravilne pogodbe kljub temu izplačal 4,8 milijona EUR; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o popravnih ukrepih, ki jih v zvezi s tem načrtuje;

18.

opozarja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da je v reviziji iz leta 2016 menilo, da je pogodba v vrednosti 4 milijone EUR za potovalne storitve nepravilna; obžaluje, da je urad v letu 2017 na podlagi te nepravilne pogodbe kljub temu izplačal 1,5 milijona EUR; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o popravnih ukrepih, ki jih v zvezi s tem načrtuje;

19.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da urad, kot navaja Računsko sodišče v svojem poročilu, pred sklenitvijo večmilijonskih pogodb, povezanih z začasnimi storitvami, ni opravil ustrezne ocene potreb in drugih možnosti; poleg tega obžaluje, da je bilo spremljanje pogodb slabo, zaradi česar je bil urad izpostavljen znatnim finančnim tveganjem in tveganjem za ugled; priznava, da urad o tej zadevi izvaja notranjo preiskavo; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih preiskave in sprejetih ukrepih za zmanjšanje teh tveganj;

20.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je urad sprejel ukrepe za okrepitev svojega sektorja javnih naročil z vključitvijo izkušenejših zaposlenih in dodatnega podpornega osebja v ta sektor ter da so bili sprejeti tudi ukrepi za okrepitev postopkov javnih naročil, vključno z uvedbo sistematičnih preverjanj vseh ponudb nad 135 000 EUR po 1. januarju 2018;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

21.

je seznanjen z navedbami urada, da je v letu 2018 začel izvajati sklep Komisije o žvižgaštvu in pripravil praktična navodila za obvladovanje in preprečevanje nasprotja interesov, sprejel pa je tudi pravila za zaščito žvižgačev; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju teh ukrepov;

22.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da urad na svojem spletnem mestu sicer objavlja izjave o interesih in življenjepise članov upravnega odbora, ne objavlja pa izjav o interesih svojega višjega vodstva; poziva urad, naj objavi te manjkajoče dokumente in organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

23.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da urad nima ustreznega preverjanja pravnih storitev, s katerim bi se zagotovilo, da se storitve uporabljajo samo za namene zastopanja urada in ne za zastopanje interesov posameznikov; obžaluje, da s tem povezani postopki za preprečevanje nasprotja interesov niso vedno uspešni; na podlagi odgovora urada ugotavlja, da se nadaljujejo notranje preiskave v tej zadevi; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih teh preiskav in sprejetih ukrepih za zmanjšanje zadevnih tveganj;

Notranje kontrole

24.

obžaluje, da operativni izziv, ki je posledica migracijske krize, ni bil omiljen, saj v letu 2017 niso bile vzpostavljene trdna upravna struktura in uspešne notranje kontrole; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da upravni odbor, kot navaja Računsko sodišče v svojem poročilu, ni vzpostavil skupine za notranjo revizijo znotraj urada, za operacije v Grčiji in Italiji pa ni bila izvedena notranja revizija; obžaluje, da je bil do konca leta 2017 nadzor finančnega upravljanja na ravni upravnega odbora omejen;

25.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da je zaradi odsotnosti notranjih kontrol prišlo do več primerov večjih neskladij, kar zadeva plačila za začasne storitve, odhodke za zaposlene, najemnine in z njimi povezana dela, potne stroške in druga plačila;

26.

obžaluje, da so bile v letu 2017 v osmih od 15 standardov notranje kontrole prisotne kritične pomanjkljivosti notranje kontrole in da so na preostale standarde vplivale zmerne pomanjkljivosti; izraža zaskrbljenost, da urad v letu 2017 ni redno spremljal izvajanja sistemov notranje kontrole;

27.

ugotavlja, da je Komisija v letu 2017 objavila spremenjene standarde notranje kontrole, ki jih je upravni odbor sprejel na svoji seji novembra 2017; ugotavlja, da so se novi standardi začeli uporabljati leta 2018 in da je urad oblikoval kazalnike za spremljanje izvajanja novih standardov glede na časovnico; poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju novih standardov notranje kontrole;

Druge pripombe

28.

kljub vsemu priznava, da si urad prizadeva učinkovito in hitro odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče; poziva urad, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o povečanju učinkovitosti in napredku pri izvajanju teh ukrepov, s katerimi obravnava osrednja vprašanja, ki jih je opredelilo Računsko sodišče; poziva urad, naj Evropskemu parlamentu natančno obrazloži, kako je prišlo do vrzeli med viri, ki so trenutno na voljo, tistimi, ki so sicer načrtovani, a še niso na voljo, in tistimi, ki še niso načrtovani, a bi bili zelo potrebni za uresničitev poslanstva urada;

29.

obžaluje, da urad svojega letnega poročila o dejavnostih za leto 2017 ni objavil do roka, tj. 1. julija 2018, kot je določeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3); je seznanjen, da je upravni odbor poročilo sprejel 10. januarja 2019;

30.

ugotavlja, da je Komisija 4. maja 2016 predstavila predlog nove uredbe, s katero bi se urad preoblikoval v agencijo z vsemi pristojnostmi, in da je Komisija po razpravah o reformi skupnega evropskega azilnega sistema 12. septembra 2018 predlagala spremenjeno uredbo;

31.

opozarja, da je urad ena redkih agencij Unije s prostori na več lokacijah; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je urad sklenil najemne pogodbe na več lokacijah, ne da bi opravil ustrezno analizo lokalnega trga; poudarja, da je na primer na Lezbosu urad prilagodil pisarniške prostore svojim potrebam in sklenil pogodbe o gradbenih delih v vrednosti 0,7 milijona EUR, kar je večkratna vrednost letne najemnine in prinaša več finančnih tveganj z vidika znatnega vlaganja v najete prostore; poziva urad, naj pregleda svoje pogodbe o najemu in delih ter naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel za zmanjšanje finančnih in operativnih tveganj;

32.

ugotavlja, da je urad spremenil svojo zakupno pogodbo na Malti in da je v drugi polovici leta 2016 za pisarniške prostore najel dodaten del stavbe, v kateri je že nameščen; poudarja, da bi se moralo število zaposlenih zaradi povečanja odgovornosti in obsega nalog do konca leta 2020 povečati na 500, s čimer se bodo precej povečale potrebe po pisarniških prostorih; ponovno poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o pričakovanih proračunskih posledicah tega povečanja in o načrtovanih ukrepih za odzivanje na te potrebe; obžaluje, da uradu v letu 2017 ni uspelo doseči sporazuma s podjetjem Transport Malta, lastnikom stavbe sedeža, glede najema dodatnih prostorov znotraj kompleksa in da je to neposredno vplivalo na stroške najema in druge povezane stroške, kot sta vzdrževanje in varnost stavb; je seznanjen, da je bil sporazum o najemu podpisan 9. oktobra 2018;

33.

pozdravlja imenovanje novega začasnega izvršnega direktorja, ki je nastopil funkcijo 6. junija 2018; je seznanjen, da se je nova uprava zavezala ambicioznim reformam, in v zvezi s tem toplo pozdravlja akcijski načrt za upravljanje, ki ga je potrdil upravni odbor in v katerem se predlaga niz merljivih ciljev in rezultatov, namenjenih krepitvi notranjega upravljanja urada, obnovi notranjih zmogljivosti in ponovni vzpostavitvi zaupanja; poziva novo upravo, naj nadaljuje z odločnimi in preglednimi prizadevanji za oblikovanje bolj odgovorne, zaupanja vredne in učinkovite strukture upravljanja in z njo povezanih postopkov za urad, opominja urad, naj bo popolnoma pregleden pri vseh postopkih in procesih v uradu, da bi obnovil zaupanje in gotovost med uslužbenci, ter naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku pri izvajanju novega akcijskega načrta za upravljanje;

34.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nihče ni opazil skrajno neprimernega obnašanja prejšnjega izvršnega direktorja, ki je trajalo več let; obžaluje, da se ni prej opozorilo na nesprejemljivo obnašanje; obžaluje, da pristojni organi spremljanja niso ugotovili številnih nepravilnosti; poziva Komisijo, naj predlaga zgodnji mehanizem odzivanja na to vrsto neprimernega obnašanja;

35.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (4) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0406.

(3) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/188

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1457

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017 z odgovorom urada (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0098/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0123/2019),

odloži odobritev zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 116.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 116.

(5) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 51.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/189

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1458

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa (EBA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0092/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0124/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 51.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 248.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/190

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1459

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0124/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: organ) kaže, da je končni proračun organa v proračunskem letu 2017 znašal 38 419 554 EUR, kar je 5,28 % več kot v letu 2016; ker se organ financira iz prispevkov Unije (14 543 000 EUR oz. 38 %) in iz prispevkov nacionalnih nadzornih organov držav članic in opazovalcev (23 876 555 EUR oz. 62 %);

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 95,90 %, kar je 0,85 % manj kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 87,27 %, kar je 1,41 % manj kot leto prej;

ugotavlja, da se delo organa od regulativnih nalog vse bolj preusmerja k izvrševanju in uporabi zakonodaje Unije, zato bi bilo treba interno prerazporediti njegove proračunske in kadrovske vire; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri dodeljevanju sredstev ustrezno upoštevati prednostni vrstni red;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je organ razveljavil 76 566 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 2,6 % vseh prenesenih sredstev in precej manj (7,13 %) kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da organ uporablja 14 ključnih kazalnikov uspešnosti, s katerimi ocenjuje rezultate svojih dejavnosti – kolikor to dovoljujejo omejitve organa glede nadzorovanja teh rezultatov – in izboljšuje svoje upravljanje proračuna;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ zagotovil regulativne instrumente v skladu s svojim delovnim programom in uresničil vse cilje, določene v okviru izvajanja njegovih sporazumov o ravni storitev;

poudarja, da bi moral organ v celoti in v roku izvesti vse svoje naloge iz regulativnega okvira, ki sta ga določila Evropski parlament in Svet, se držati dolžnosti in mandata, ki sta mu jih naložila, pri tem ne presegati svojih pooblastil ter si prizadevati za optimalno uporabo virov in uresničitev ciljev; poziva ga, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

poudarja, da mora organ pri izvajanju svojih nalog še posebej upoštevati načelo sorazmernosti; poudarja, da bi bilo treba zlasti pri oblikovanju ukrepov na ravneh 2 in 3 upoštevati posebnosti državnih finančnih trgov;

ugotavlja, da so rezultati nedavnih stresnih testov, ki jih je izvedel organ, zelo vprašljivi; poziva organ, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), Evropsko centralno banko in Komisijo, naj pri zasnovi stresnih testov uporabljajo dosledno metodologijo, scenarije in predpostavke, da bi v čim večji meri preprečili izkrivljanje rezultatov;

ugotavlja, da je bilo leta 2017 izvedeno zunanje ocenjevanje smotrnosti poslovanja treh evropskih nadzornih organov; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel, da bi odpravil pomanjkljivosti, ugotovljene pri zunanji oceni;

10.

poudarja, da je treba dodeliti več sredstev za preprečevanje pranja denarja, da bo lahko organ izpolnjeval svoje nadzorne funkcije in preiskoval nacionalne institucije; poziva organ, naj poskrbi, da bodo pristojni organi ter kreditne in finančne institucije učinkovito in dosledno uporabljali evropsko zakonodajo za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; poziva ga tudi, naj v sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pripravi skupne smernice o tem, kako tveganja glede pranja denarja in financiranja terorizma vključiti v bonitetni nadzor; je seznanjen s predlogom Komisije za razširitev nadzornih pooblastil organa v povezavi s pranjem denarja in financiranjem terorizma z bančnega na celotni finančni sektor, s čimer bo dobil vodilno vlogo pri pomembnih nalogah in nadzornih pooblastilih; pozdravlja tudi sprejetje politike o prijavljanju nepravilnosti in poudarja, da bi morali državni nadzorni organi sprejeti podobno politiko;

11.

poziva organ, naj opravi preiskavo sistemov trgovanja z dividendno arbitražo, kot je cum ex, da bi ocenil potencialne grožnje za celovitost finančnih trgov in državnih proračunov; naj ugotovi vrsto in obseg akterjev v teh sistemih; naj oceni, ali je prišlo do kršitev državnega prava ali prava Unije; naj oceni ukrepe, ki so jih sprejeli finančni nadzorniki v državah članicah; naj zadevnim pristojnim organom da ustrezna priporočila za reformo in ukrepe;

12.

pozdravlja, da si organ prakse in predloge deli z ESMA in EIOPA, s katerima ima redne sestanke in tvori skupen odbor;

Kadrovska politika

13.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen stoodstotno, saj je organ zaposloval 134 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi s 127 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja tudi, da je za organ v letu 2017 delalo 41 pogodbenih uslužbencev in 15 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

14.

ugotavlja, da je organ aprila 2017 sprejel vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja;

15.

opozarja, da se bo organ po odločitvi Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, iz Londona preselil v Pariz; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta selitev na zaposlovanje vplivala v tem smislu, da se je leta 2017 povečalo število odpovedi; priznava, da je organ objavil deset razpisov za prosta delovna mesta, da bi oblikoval rezervni seznam, s katerim bi bila zapolnjena delovna mesta, ki so se po odpovedih sprostila;

16.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj organ razpise za prosta delovna mesta objavlja na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja ter na svojem spletnem mestu, da bi izboljšal publiciteto;

Javno naročanje

17.

z zadovoljstvom ugotavlja, da organ skupaj z generalnimi direktorati Komisije in drugimi agencijami sodeluje v več medinstitucionalnih postopkih javnega naročanja;

18.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postopek za opredelitev ekonomsko najugodnejše rešitve glede na poročilo Računskega sodišča v štirih od petih revidiranih odprtih postopkov javnega naročanja ni bil zadovoljiv; je seznanjen z odgovorom organa in z njegovo utemeljitvijo; poziva organ, naj poišče boljše ravnovesje med merili kakovosti in cene, da bi izboljšal gospodarnost svojih javnih naročil;

19.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da organ konec leta 2017 za svoje postopke še ni uporabljal vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (elektronsko javno naročanje); na osnovi odgovora organa ugotavlja, da je elektronsko oddajo ponudb uvedel avgusta 2018; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku pri uvajanju preostalih orodij;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

20.

se zaveda, da je organ že uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za zagotavljanje preglednosti ter za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov in zaščito žvižgačev; pozdravlja nadaljnje ukrepe, ki so bili sprejeti za bolj pregledno delovanje organa, tako da se poroča o sestankih, ki jih imajo uslužbenci organa z zunanjimi deležniki; pozdravlja tudi, da se objavljajo na spletnem mestu organa;

21.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ oblikoval strategijo za boj proti goljufijam za obdobje 2015–2017; ugotavlja, da je v skladu z oceno tveganja goljufije, ki jo je opravil organ, tveganje nizko do srednje in da je bilo za trinajst scenarijev pomembno oziroma celo znatno; ugotavlja, da naj bi bila ta tveganja z uporabo notranjih kontrol, standardov informacijske varnosti in drugih ukrepov, predlaganih po tej oceni, zmanjšana; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o novostih v zvezi s tem;

22.

meni, da mora organ pri opravljanju svojega dela in še zlasti pri pripravi izvedbenih ukrepov o svojih dejavnostih redno in izčrpno obveščati Evropski parlament in Svet; poudarja, da je glede na naravo nalog organa nujno, da izkaže svojo preglednost, ne le Parlamentu in Svetu, temveč tudi državljanom Unije;

Druge pripombe

23.

poudarja, da se bodo prihodki organa zmanjšali zaradi odločitve Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, in poudarja, da je treba poiskati ustrezno ureditev za financiranje, ki bo organu omogočalo dosledno, neodvisno in učinkovito opravljanje poslanstva;

24.

ugotavlja, da bo sedež organa zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, v začetku leta 2019 preseljen v Pariz (Francija); ugotavlja, da računovodski izkazi organa vsebujejo rezervacije za stroške selitve v višini 6,7 milijona EUR, pa tudi 11,2 milijona EUR za preostale pogodbene obveznosti, ki jih ima organ v Londonu; ugotavlja, da stroški za stavbe med drugim vključujejo nadaljnje plačevanje najemnine in stroškov za pisarne v Londonu, dokler se najemna pogodba konec leta 2020 ne izteče, pri čemer namerava organ te stroške izravnati, tako da bo izkoristil obdobje brez najemnine, ki mu ga je odobril najemodajalec, in prispevek francoske vlade ter tako zagotovil, da bo v letih 2019 in 2020 najemnino in stroške plačeval samo za eno pisarno;

25.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/193

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1460

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0092/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0124/2019),

odobri zaključni račun Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 51.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 51.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 128.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/194

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1461

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0081/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (5) in zlasti člena 23,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0134/2019),

podeli razrešnico direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 128.

(5) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 213.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/195

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1462

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0134/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: center) kažejo, da je končni proračun centra v proračunskem letu 2017 znašal 58 042 653 EUR, kar je nekoliko manj (0,35 %) kot leta 2016; ker 97,80 % proračuna centra izvira iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,78 %, kar je 1,76 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 81,71 %, kar je 2,45 % več kot leto prej;

opozarja, da ima center kot agencija Unije proračun v evrih; ker pa ima sedež na Švedskem, torej zunaj euroobmočja, veliko stroškov nastane v švedskih kronah (SEK); ugotavlja tudi, da je center izpostavljen nihanjem menjalnega tečaja, saj nima samo bančnega računa v švedskih kronah, ampak opravlja tudi transakcije v drugih tujih valutah;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je center razveljavil 953 754 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 8,73 % vseh prenesenih sredstev in 3,11 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da center z več ključnimi kazalniki uspešnosti ocenjuje dodano vrednost, ki jo prinašajo njegove dejavnosti, upravljanje proračuna pa med drugim izboljšuje s seznamom ključnih kazalnikov uspešnosti, navedenih v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 13. marca 2015 (2);

potrjuje, da je center dokončno pripravil načrt za preoblikovanje sistemov za nadzor nad boleznimi, objavil ocene v zvezi z novimi tveganji za zdravje v Uniji ter še naprej podpiral spremljanje zmogljivosti mikrobioloških laboratorijev v Uniji;

opozarja, da je naloga centra opredeliti in oceniti obstoječe in prihajajoče grožnje za človekovo zdravje v obliki nalezljivih bolezni ter obveščati o njih; poudarja, da se je center v letu 2017 odzval na 59 uradnih znanstvenih zahtev, med katerimi jih je 35 podal Parlament, ter objavil skupaj 210 poročil (leta 2016: 158), vključno z 38 hitrimi ocenami tveganja v zvezi s tveganjem za nove bolezni v Evropi, in 78 nadzornih poročil;

ugotavlja, da je center začel izvajati tudi projekt EPHESUS, v okviru katerega se bodo ocenili vsi sistemi za spremljanje nalezljivih bolezni v Uniji/javnem zdravstvu EGP, in začel ocenjevati svoje programe v zvezi z boleznimi;

pozdravlja, da je center namenil prednost dejavnostim, ki obravnavajo tveganje zaradi protimikrobne odpornosti in vse večjega nezaupanja v cepljenje v Uniji;

z zadovoljstvom ugotavlja, da si center z drugimi agencijami izmenjuje primere najboljše prakse in redno sodeluje z njimi, predvsem z Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami; potrjuje tudi, da center sodeluje pri medinstitucionalnih javnih naročilih, ki jih organizirajo druge agencije; poudarja, da bi moral center še naprej spodbujati sodelovanje z drugimi agencijami Unije in mednarodnimi organizacijami, pa tudi dialog z deležniki in državljani;

10.

je seznanjen, da bo v letih 2018 in 2019 potekalo zunanje ocenjevanje za obdobje 2013–2017; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih v zvezi s tem;

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 91,21-odstotno, saj je center zaposloval 166 od 182 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 186 delovnih mest); ugotavlja, da je za center leta 2017 delalo še 97 pogodbenih uslužbencev in trije napoteni nacionalni strokovnjaki;

12.

ugotavlja, da je center sprejel politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; potrjuje, da ponuja zaupno svetovanje in usposabljanje; ugotavlja, da sta bila v letu 2017 prijavljena in preiskana dva primera nadlegovanja;

Javna naročila

13.

potrjuje, da je poleg izboljšav v spremljanju javnega naročanja postopek oddaje javnih naročil centra izboljšala tudi uporaba elektronskega poteka dela pri javnih naročilih, temelječega na aplikaciji e-PRIOR, ki jo je razvil GD DIGIT pri Komisiji; potrjuje tudi, da je center v letu 2017 izpeljal 316 postopkov javnih naročil;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

14.

ugotavlja, da sta izjava o interesih in življenjepis direktorice objavljena na spletnem mestu centra; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da manjkajo izjave o interesih in življenjepisi nekaterih članov upravnega odbora in svetovalnega foruma; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s tem;

15.

priznava, da je center uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; ugotavlja, da je po navedbah centra Evropski urad za boj proti goljufijam v letu 2017 zaključil en primer prijave nepravilnosti, pri tem pa ni sprejel nadaljnjih ukrepov; ugotavlja, da je bilo leta 2017 ugotovljenih in dodatno preiskanih šest morebitnih primerov nasprotij interesov, pri čemer je šlo pri enem primeru za dejansko nasprotje interesov, zato je bila zadevna oseba pozvana, naj ne sodeluje v razpravi o določeni točki dnevnega reda;

Notranje kontrole

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v letu 2017 v 26 primerih prišlo do razveljavitve kontrol in odstopanja od ustaljenih procesov in postopkov, kar je vseeno 14 primerov manj kot leta 2016; potrjuje, da je bil sprejet akcijski načrt, s katerim bi se zmanjšalo število razveljavitev; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih popravljalnih ukrepov, sprejetih v zvezi s tem;

17.

opaža, da poleg notranjega postopka za sestanke s farmacevtsko industrijo poteka razvoj notranjega postopka za sklepanje memorandumov o soglasju in sporazumov o sodelovanju s tretjimi stranmi; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

Druge pripombe

18.

ugotavlja, da je center julija 2016 podpisal novo, petnajstletno zakupno pogodbo za nove prostore, ki je začela veljati konec februarja 2018; ugotavlja, da se je center aprila 2018 preselil v nove prostore;

19.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Delovni dokument služb Komisije z dne 13. marca 2015, „Smernice v zvezi s ključnimi kazalniki uspešnosti za direktorje decentraliziranih agencij EU“, SWD(2015)0062.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/198

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1463

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0081/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (5) in zlasti člena 23,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0134/2019),

odobri zaključni račun Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 128.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 128.

(5) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 56.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/199

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1464

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0088/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (5) in zlasti člena 97,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0125/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za kemikalije glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za kemikalije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 56.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(1) UL C 415, 5.12.2017, str. 12.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/200

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1465

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0125/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih Evropske agencije za kemikalije (1) (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 110 530 554 EUR, kar je nekoliko manj (0,28 %) kot leta 2016; ker je agencija prejela subvencije Unije v višini 69 340 298 EUR (62,7 % celotnega proračuna); ker preostanek proračuna agencije izvira iz dohodkov od pristojbin in dajatev;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

potrjuje, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 98 %, kar je 1 % več kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 87 %, kar je 1 % več kot leta 2016;

poudarja, da se agencija delno sama financira, saj ji podjetja, ki vložijo zahtevek za registracijo kemikalij, kot je določeno v uredbi o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, plačajo pristojbino; je seznanjen, da je višina pristojbine odvisna od velikosti podjetij in količine registriranih kemikalij; na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je od prvih registracij leta 2009 približno 30 % podjetij v zahtevkih navedlo, da so mikro-, mala ali srednja podjetja; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija s svojim učinkovitim sistemom naknadnega preverjanja ugotovila, da je približno 55 % mikro-, malih in srednjih podjetij nepravilno opredelilo svojo velikost, zaradi česar so jim bile zaračunane nižje pristojbine; podpira ukrepe, ki jih je sprejela agencija, da bi izdala račune za izjemno visoke popravke v znesku 16,4 milijona EUR; prav tako poziva nacionalne izvršilne organe, naj izboljšajo sistem preverjanja velikosti, ki jo navedejo podjetja, in začnejo v celoti in učinkovito izvajati okvir strategij in minimalnih meril za izvrševanje uredb o kemikalijah; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o prizadevanjih in doseženih rezultatih v zvezi z odpravljanjem precejšnje zamude, do katere je prišlo pri preverjanju, in v zvezi z uveljavljanjem popravkov za pristojbine;

se zaveda izzivov, s katerimi se agencija sooča pri preverjanju pravilnosti prejetih pristojbin, zlasti precejšnjega zmanjšanja pristojbin, ki jih zakonodaja predvideva za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem pozdravlja proaktiven pristop agencije, a opozarja, da naknadno finančno preverjanje velikosti vseh prijaviteljev v zakonodaji ni navedeno kot njena osrednja naloga in da nima ustreznih kadrovskih virov za ta finančna opravila; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo imela agencija ustrezne vire, da bo lahko pravočasno ter učinkovito in sorazmerno preverjala prejete pristojbine;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da po podatkih iz poročila Računskega sodišča rok za tretjo registracijo kemikalij po uredbi REACH poteče leta 2018, zato je pričakovati, da bo prihodek od pristojbin in taks od leta 2019 naprej padel in bo agencija za financiranje svojega delovanja postala bolj odvisna od proračuna Unije; na osnovi odgovora agencije pa ugotavlja, da je ta Komisiji posredovala nadomestne predloge in da se je Komisija zavezala, da bo ocenila nadomestne možnosti za zagotovitev financiranja agencije; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o novostih v zvezi s tem;

ugotavlja, da se pristojbine, ki jih plačuje industrija, od leta do leta razlikujejo, to pa otežuje proračunsko načrtovanje, in da je mogoče pristojbine, plačane v zvezi z določenim predpisom, uporabiti le v ustreznem razdelku proračuna agencije, kar lahko pomeni, da se v nekaterih razdelkih ustvari presežek, v drugih pa primanjkljaj; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zagotovitev bolj uravnoteženega financiranja dejavnosti v zvezi z vsemi predpisi, ki jih izvaja agencija;

Razveljavitev prenesenih sredstev

potrjuje, da je agencija razveljavila 364 031 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 2,64 % vseh prenesenih sredstev oziroma 5,23 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

potrjuje, da agencija uporablja ključne kazalnike uspešnosti, prav tako pa je uvedla tudi nove kazalnike učinkovitosti ter izboljšala ključne kazalnike delovne obremenitve, da bi omogočila boljši nadzor nad dejavnostmi z vidika storilnosti, virov, uspešnosti in učinkovitosti; je seznanjen, da agencija uporablja nekatere proračunske stopnje kot ključne kazalnike uspešnosti, da bi izboljšala upravljanje proračuna; poziva jo, naj med revizijo sistema za upravljanje uspešnosti oblikuje ključne kazalnike uspešnosti, ki bodo bolj osredotočeni na rezultate in učinek, prav tako pa oceni dodano vrednost, ki jo prinašajo dejavnosti agencije; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

se zaveda, da je agencija kljub tveganju in omejitvam na nekaterih področjih dosegla 70 od 79 ciljev, opredeljenih s ključnimi kazalniki uspešnosti, in da je še naprej izvajala ukrepe za izboljšave v vlogah za odobritev ter celoviti regulativni strategiji;

opozarja, da je agencija v skladu s členom 185 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) konsolidiran subjekt in je med regulativnimi organi gonilna sila pri izvajanju zakonodaje Unije na področju kemikalij, ki koristi zdravju ljudi in okolju, pa tudi inovacijam in konkurenčnosti; se zaveda, da agencija podjetjem pomaga pri doseganju skladnosti z zakonodajo, spodbuja varno uporabo kemikalij, zagotavlja informacije o kemikalijah in obravnava kemikalije, ki zbujajo skrb;

10.

ugotavlja, da je bilo leta 2017 prejetih okoli 15 900 dosjejev registracijske dokumentacije (od katerih jih je 8 500 prineslo tudi pristojbino), kar pomeni 48,6-odstotni porast v primerjavi z letom 2016; poudarja, da je ta povečana registracijska dejavnost neposredno povezana z zadnjim rokom za registracijo po uredbi REACH, namreč 1. junijem 2018;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija svojo skupino za notranjo revizijo deli z Agencijo za evropski globalni navigacijski satelitski sistem, prav tako pa tesno sodeluje z drugimi agencijami, vključno z delitvijo storitev, in sicer pod okriljem medagencijske mreže in prek memorandumov o soglasju, sklenjenih z več agencijami;

12.

ugotavlja, da je v poročilu Računskega sodišča navedeno, da ustanovna uredba agencije za razliko od tovrstnih uredb drugih agencij izrecno ne zahteva rednih zunanjih ocenjevanj njenih dejavnosti, ki pa so ključni elementi ocenjevanja uspešnosti; poziva agencijo, naj vsaj vsakih pet let izvede zunanje ocenjevanje uspešnosti;

Kadrovska politika

13.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,52-odstotno, saj je agencija zaposlovala 444 od 460 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 455 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za agencijo v letu 2017 delalo 119 pogodbenih uslužbencev in 8 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

14.

ugotavlja, da agencija izvaja politiko o preprečevanju nadlegovanja in ustrezne smernice; priznava, da je organizirala usposabljanje in omogočila zaupno svetovanje;

15.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj agencija obvestila o prostih delovnih mestih objavlja tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi izboljšala njihovo publiciteto; je seznanjen s predlogom agencije, naj EPSO povečuje tudi prepoznavnost medagencijskega portala za oglaševanje prostih delovnih mest, ki ga je razvila mreža agencij EU;

16.

je seznanjen, da je bil sicer rok za registracijo v letu 2018 končni regulativni rok za registracijo po uredbi REACH za snovi v postopnem uvajanju, da pa se pričakuje, da bo registracijska dejavnost agencije v preostalem obdobju te strategije ostala na visoki ravni; poleg tega je seznanjen, da je agencija po strateški analizi svoje bodoče usmeritve opredelila določena obstoječa področja dejavnosti, ki naj bi se okrepila, in številne potencialne nove naloge, ki bi jih lahko prevzela; poudarja, da bi bilo treba preprečiti prenizko zmogljivost osebja;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

17.

na podlagi podatkov agencije ugotavlja, da njeni prihodki iz pristojbin za leto 2017, ki jih je vključila v proračun, predstavljajo 35 % vseh prihodkov; je seznanjen z vzornim sistemom agencije za spremljanje in preprečevanje morebitnega nasprotja interesov, pa tudi z njenim stališčem, da zaradi sprejetih ukrepov ni nevarnosti, da bi se pojavilo tako nasprotje, saj je namen pristojbin kritje stroškov, prav tako pa se neodvisnost zagotavlja tudi z rednim ocenjevanjem uslužbencev agencije, ki sodelujejo pri oblikovanju mnenja; ugotavlja, da bi agencija pozdravila rešitev, s katero bi pristojbine v njenem imenu pobirala Komisija, saj bi to olajšalo finančno poslovodenje in zmanjšalo tveganje za pomanjkljivosti;

18.

je seznanjen, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost in zaščito žvižgačev; na podlagi navedb agencije ugotavlja, da se vsi sestanki višjega vodstva s predstavniki interesnih skupin beležijo in objavljajo na spletnem mestu, s čimer se zagotavlja popolna preglednost;

Notranja revizija

19.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo izvedla oceno tveganja in pripravila strateški načrt revizij za obdobje 2018–2020, oktobra 2017 pa opravila tudi prehodne pogovore v zvezi z revizijo o nasprotju interesov in etiki; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije in morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela v odgovor na podana priporočila;

Druge pripombe

20.

ugotavlja, da agencija, potem ko je leta 2017 izbrala novo stavbo in podpisala zakupno pogodbo, načrtuje, da se bo januarja 2020 preselila v nove prostore v Helsinkih; ugotavlja, da je selitev posledica delne neuporabnosti sedanje stavbe, zlasti kar zadeva vprašanje kakovosti zraka v sedanjih prostorih;

21.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/203

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1466

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0088/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0125/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za kemikalije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 56.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 56.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 103.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/204

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1467

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje (EEA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0072/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (5) in zlasti člena 13,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0127/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 103.

(5) UL L 126, 21.5.2009, str. 13.

(1) UL C 360, 24.10.2017, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/205

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1468

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0127/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 70 430 306 EUR, kar je 39,44 % več kot leta 2016; ker se povečanje navezuje na prihodnjo vlogo agencije in s tem povezane nove naloge; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije (59,19 %) in prispevkov v okviru posebnih sporazumov, predvsem programov Copernicus in programov evropskega humanega biomonitoringa (40,80 %);

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 stopnja izvrševanja proračuna 99,97 %, torej na isti ravni kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 89,04 %, kar je 0,78 % manj kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje visoko stopnjo razveljavitve sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, saj je agencija razveljavila 792 182 EUR, kar je 10,55 % vseh prenesenih sredstev oziroma kar 5,16 % več kot leta 2016;

Uspešnost

ugotavlja, da agencija dodano vrednost svojih dejavnosti ocenjuje z nekaterimi ključnimi kazalniki uspešnosti in da je leta 2017 z vzpostavitvijo krovne strukture za upravljanje uspešnosti, s katero je začrtala ključne kazalnike uspešnosti za obdobje 2019–2021, izboljšala upravljanje kakovosti; ugotavlja tudi, da agencija uporablja uravnoteženo preglednico dosežkov za merjenje izboljšav v upravljanju proračuna;

potrjuje, da je agencija po navedbah upravnega odbora dosegla zadovoljive rezultate v zvezi s cilji, ki jih je določila v delovnem programu za leto 2017; ugotavlja pa, da nekaterih dejavnosti ni bilo mogoče v celoti izvesti zaradi različnih okoliščin, na primer omejenih kadrovskih virov ali poznega posredovanja vhodnih podatkov; potrjuje, da je agencija še naprej učinkovito sodelovala z Evropskim okoljskim informacijskim in opazovalnim omrežjem (Eionet), prav tako pa je bila med drugim še naprej del skupnosti okoljskega znanja ter se udeleževala seminarjev skupnega znanstvenega odbora Evropske agencije za okolje o prednostnih nalogah agencije in akademije EEA; vztraja, da bo sposobnost agencije, da se odziva na razvoj politike, odvisna od višine v prihodnje dodeljenih sredstev oziroma opustitve sedanjih nalog;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da agencija v zvezi z nalogami, ki se prekrivajo, ne deli virov z drugimi agencijami, ki opravljajo podobne dejavnosti; vendar na podlagi navedb agencije ugotavlja, da nenehno sodeluje s Komisijo, da bi opredelili in se dogovorili o delitvi nalog z ustreznimi službami Komisije (npr. GD za okolje, GD CLIMA, Skupno raziskovalno središče in Eurostat); agencijo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

ugotavlja, da je Komisija leta 2016 začela izvajati zunanje ocenjevanje agencije in Eioneta; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega ocenjevanja;

izraža pohvalo za kakovost izložkov agencije v letu 2017, na primer poročila o podnebnih spremembah, učinkih in ranljivosti Evrope, evropskega indeksa kakovosti zraka in poročila o okoljskih kazalnikih za leto 2017;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 99,21-odstotno, saj je agencija zaposlovala 126 od 127 uradnikov ali začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 130 delovnih mest); ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo tudi 66 pogodbenih uslužbencev in 20 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

močno obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih agencije, saj je bilo med 8 vodilnimi uslužbenci 7 moških in ena ženska; poziva agencijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila bolj uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih;

10.

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; potrjuje, da ponuja tečaje za e-učenje in je med zaposlenimi objavila razpis za prijavo interesa za funkcijo zaupnega svetovalca;

11.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je bilo v postopkih zaposlovanja, ki jih organizira agencija, odkritih več pomanjkljivosti, zaradi katerih bi utegnilo priti do nepreglednosti in morebitne neenake obravnave kandidatov; je seznanjen z odgovorom agencije, da bo odpravila opredeljene pomanjkljivosti v postopkih zaposlovanja; agencijo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

12.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj agencija obvestila o prostih delovnih mestih objavlja tudi na spletišču Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi izboljšala publiciteto; razume odgovor agencije v zvezi s stroški za prevajanje; je prav tako seznanjen z namero agencije, da bo objavila vsa prosta delovna mesta na medagencijski oglasni deski, ki jo je razvila mreža agencij EU;

Javno naročanje

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v poročilu navedlo, da je odkrilo pomanjkljivosti v več postopkih javnega naročanja, med drugim tudi dejstvo, da v razpisnih zahtevah, ki jih je agencija uporabila za različne razpise, niso bile določene minimalne zahteve za izbirna merila v zvezi z ekonomsko in finančno zmogljivostjo; je seznanjen z odgovorom agencije, da so bile te zahteve leta 2017 spremenjene;

14.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); je seznanjen z odgovorom agencije, da je za nekatere postopke uvedla izdajo elektronskih računov in elektronsko javno naročanje, ki ju namerava začeti uporabljati za vse postopke; poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnih naročil in organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

15.

je seznanjen, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev;

16.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, tako da bo neposredno odgovarjal izvršnemu direktorju in upravnemu odboru agencije; je seznanjen z odgovorom agencije, ki meni, da je funkcionalna neodvisnost računovodje že zagotovljena;

Notranje kontrole

17.

ugotavlja, da bi morala agencija na podlagi revizije, ki jo je leta 2015 izvedla služba Komisije za notranjo revizijo, iz katere je nekaj priporočil še vedno odprtih, v vsakodnevne dejavnosti vključiti okvir za upravljanje podatkov in informacij ter posodobiti in začeti izvajati strategijo na področju informacijske tehnologije, ki bi morala biti v skladu z najnovejšimi informacijskimi tehnologijami in novim večletnim delovnim programom; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejela v zvezi s tem;

18.

je seznanjen, da je upravni odbor začel pregled dveh organov upravljanja agencije, ki naj bi bil dokončan do izteka leta 2018;

Druge pripombe

19.

ugotavlja, da se upravni odbor agencije strinja s predlagano prihodnjo vlogo agencije in Eioneta v zvezi z upravljanjem energetske unije, spremljanjem emisij CO2 pri novih težkih vozilih in poročanjem o njih ter ukrepi Komisije za racionalizacijo okoljskega poročanja, in pozdravlja predlog Komisije, da se agenciji z ozirom na predlagane nove naloge dodelijo dodatni viri v smislu pogodbenih uslužbencev in sredstev;

20.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/208

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1469

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0072/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (5) in zlasti člena 13,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0127/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 103.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 103.

(5) UL L 126, 21.5.2009, str. 13.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 109.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/209

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1470

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0087/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Evropske agencije za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ribištvo (A8-0133/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za nadzor ribištva glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za nadzor ribištva, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 109.

(5) UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 158.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/210

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1471

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ribištvo (A8-0133/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 17 113 000 EUR, kar je 71,70 % več kot leta 2016; ker se je povečanje v glavnem nanašalo na naslov III (proračun za poslovanje), pri čemer je agencija 295-odstotno povečanje namenila dodatnemu najemanju plovil (nova funkcija evropske obalne straže); ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov agencije za proračunsko leto 2017 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 98,9 %, kar je 0,7 % manj kot leta 2016; z obžalovanjem ugotavlja, da je stopnja izvrševanja sredstev za plačila znašala 73,8 %, kar je 14,7 % manj kot leta 2016;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija razveljavila 53 595 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 5,22 % vseh prenesenih sredstev in 0,5 % več kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija uporablja več ključnih kazalnikov uspešnosti za podporo svojih večletnih strateških ciljev in za oceno dodane vrednosti, ki jo zagotavljajo njene dejavnosti, ter za izboljšanje upravljanja proračuna;

ugotavlja, da je agencija 93 % svojih dejavnosti izvedla pravočasno in da je izvedla 90 % svojega letnega strateškega načrta za komuniciranje;

z zadovoljstvom ugotavlja, da sta agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Evropska agencija za pomorsko varnost sprejeli tristranski delovni dogovor, v katerem je opredeljeno sodelovanje med temi agencijami in sodelovanje z nacionalnimi organi, ki opravljajo funkcije obalne straže; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o prihodnjih načrtih in razvoju dogodkov v zvezi s tem sodelovanjem;

se strinja, da je agencija s tem, ko je uspela kljub sodelovanju na področju dejavnosti evropske obalne straže ohraniti število inšpekcijskih pregledov na enako visoki ravni kot leta 2016, dosegla velik uspeh;

poudarja, da politika Unije na področju migracij, zlasti pa ustanovitev evropske mejne in obalne straže v okviru splošnega izboljšanja funkcij obalne straže, agenciji prinaša nove naloge inšpekcijskega nadzora in zahteva boljše sodelovanje, zato je treba povečati njena finančna sredstva ter tehnične in človeške vire;

poudarja, da bi bilo treba agenciji dodeliti zadostne vire, da bi lahko opravljala nove vrste operacij, s katerimi bi prekinila poti, po katerih poteka tihotapljenje ljudi, ter uporabila podatke, ki jih posredujejo njeni sistemi poročanja z ladij, za odkrivanje plovil, ki prevažajo migrante;

kljub temu poudarja, kako pomembne so osrednje inšpekcijske dejavnosti v okviru izvajanja obveznosti iztovarjanja;

10.

ugotavlja, da so bili 20. junija 2017 predstavljeni rezultati drugega petletnega neodvisnega zunanjega ocenjevanja agencije za obdobje 2012–2016; z zadovoljstvom ugotavlja, da poročilo potrjuje, da je agencija uspešno izpolnila vsa merila za ocenjevanje;

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt dne 31. decembra 2017 uresničen 96,72-odstotno, saj je bilo od 61 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 59 (51 odobrenih delovnih mest leta 2016); ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo tudi osem pogodbenih uslužbencev in pet napotenih nacionalnih strokovnjakov; vendar ugotavlja, da je bilo agenciji zaradi spremembe uredbe o ustanovitvi odobrenih 13 delovnih mest za s tem povezane nove naloge, od katerih so bila tri uporabljena za fond za prerazporeditve med agencijami;

12.

ugotavlja, da je agencija sprejela vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja ter da je bil leta 2017 objavljen poziv za zaupne svetovalce, leta 2018 pa se je zaključilo usposabljanje;

13.

poziva agencijo, naj še okrepi politiko uravnotežene zastopanosti spolov, da bi dosegla spremembo na področju, na katerem so kot strokovnjaki tradicionalno dejavni predvsem moški, in je kljub temu, da je v kabinetu izvršnega direktorja ter enoti za vire in IT zaposlenih več žensk, ženskega spola zgolj 22 % vsega osebja iz razreda AD8 in več;

Javno naročanje

14.

poudarja, da je bila glavna dejavnost v zvezi z javnimi naročili v letu 2017 osredotočena na začetek javnega razpisa za najem patruljnega čolna za priobalni ribolov (20 milijonov EUR), ki je bil uspešno izpeljan in je privedel do podpisa okvirne pogodbe;

15.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija na podlagi cilja agencij Unije za delitev prizadevanj za javna naročila leta 2017 objavila prvi medinstitucionalni javni razpis za zbiranje ponudb in da sta se dve drugi agenciji pridružili navedenemu postopku javnega naročanja; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o prihodnjih novostih, ki zadevajo skupne postopke javnega naročanja;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

priznava obstoječe ukrepe in sedanja prizadevanja agencije, da bi zagotovila preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; z zadovoljstvom ugotavlja, da strokovnjaki, ki ne podpišejo izjave o interesih, ne smejo delati na podlagi posebne pogodbe, in da agencija redno spremlja predložitev izjav;

Notranja kontrola

17.

pozdravlja, da je agencija razvila in izvedla centralizirano spremljanje vseh revizijskih priporočil, ki sta jih izdala Računsko sodišče in služba Komisije za notranjo revizijo, da bi jih konsolidirala in spremljala ter izboljšala nadaljnje izvajanje ustreznih akcijskih načrtov;

Druge pripombe

18.

je seznanjen s prizadevanji agencije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; vendar poudarja, da agencija nima dodatnih ukrepov za zmanjšanje ali izravnavo emisij CO2;

19.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/212

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1472

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0087/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Evropske agencije za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (ES) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ribištvo (A8-0133/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za nadzor ribištva za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za nadzor ribištva, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 109.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 109.

(5) UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 132.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/213

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1473

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0080/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (5) in zlasti člena 44,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0128/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost hrane glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost hrane, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 132.

(5) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2) UL C 311, 19.9.2017, str. 9.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/214

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1474

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov (1),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0128/2019),

A.	ker izkaz prihodkov in odhodkov (2) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija) kaže, da je končni proračun agencije v proračunskem letu 2017 znašal 79 558 730,31 EUR, kar je 0,08 % več kot v letu 2016; ker se proračun agencije napaja predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,98 %, kar je nekoliko manj (0,02 %) kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 92,31 %, kar je 2,65 % več kot leta 2016;

ponovno izraža zaskrbljenost, ker so bila sredstva, ki so v proračunu Unije namenjena agenciji, večkrat zapored nizka;

obžaluje naraščajoči razkorak med vse številnejšimi nalogami in vse manjšimi sredstvi, ki je povzročil precejšnje zamude pri izvajanju nekaterih projektov;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je agencija razveljavila 291 011,86 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 3,55 % vseh prenesenih sredstev, 2,31 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija v okviru celovitega pristopa, temelječega na uspešnosti, uvedla več ključnih kazalnikov uspešnosti za rezultate in izide, da bi izmerila dodano vrednost svojih dejavnosti; ugotavlja tudi, da agencija uporablja druge ključne kazalnike uspešnosti, da bi izboljšala upravljanje proračuna;

je seznanjen, da je bilo leto 2017 prvo leto izvajanja strateškega načrta agencije do leta 2020 in nove politike, ki naj bi zagotovila neodvisnost strokovnjakov, ki sodelujejo z agencijo; pozdravlja dejstvo, da je bila uspešnost agencije zadovoljiva, saj je izmed 65 kazalnikov samo pri devetih prišlo do rahlega in pri dveh do precejšnjega odstopanja;

pozdravlja prispevek agencije k varnosti prehranske in krmne verige v Uniji ter njena velika prizadevanja, da bi upraviteljem tveganja v Uniji zagotovila obsežne, neodvisne in najsodobnejše znanstvene nasvete o prehranski verigi, javnost jasno obveščala o dosežkih in informacijah, na katerih temeljijo, ter sodelovala z deležniki in institucionalnimi partnerji pri spodbujanju skladnosti in zaupanja v sistem Unije za varnost hrane;

meni, da bi morala agencija še naprej posebno pozornost namenjati javnemu mnenju ter se zavezati odprtosti in preglednosti;

poudarja, da je agencija v obliki znanstvenih mnenj, tehničnih poročil in podpornih publikacij odgovorila na 779 vprašanj;

10.

ugotavlja, da se je leta 2017 začelo zunanje ocenjevanje agencije in da so bili rezultati na voljo leta 2018; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ugotovitvah te ocene in ukrepih, ki jih je sprejela, da bi uresničila morebitna priporočila;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija souporablja vire in izvaja dejavnosti skupaj z Evropsko agencijo za kemikalije, Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področjih zbiranja in analize podatkov, podatkovnih zbirk in znanstvenih ocen;

Kadrovska politika

12.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,28-odstotno, saj je bilo na 323 delovnih mestih, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 311 uradnikov in začasnih uslužbencev (v primerjavi s 330 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja tudi, da je za agencijo v letu 2017 delalo 120 pogodbenih uslužbencev in 12 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

13.

14.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta bili v letu 2017 vloženi dve uradni pritožbi z zahtevo za sprožitev uradnega postopka zoper nadlegovanje; je seznanjen z ugotovitvijo agencije, da dokazi niso zadostovali za sprožitev upravne preiskave;

Javno naročanje

15.

ugotavlja, da je v skladu s poročilom Računskega sodišča agencija sklenila tri kaskadne okvirne pogodbe z devetimi agencijami, ki so se prijavile na odprt javni razpis; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so pri javnih naročilih, kjer ob objavi razpisa dejanske storitve, ki jih bo treba opraviti, še niso znane, okvirne pogodbe, pri katerih se ponudniki vsakič znova potegujejo za posamične pogodbe, za doseganje dobrega razmerja med kakovostjo in ceno primernejše od kaskadnega sistema; je seznanjen s pojasnilom agencije in iz njenega odgovora sklepa, da se ji zdi kaskadni sistem zaradi dolgoročne narave posameznih okvirnih pogodb ustreznejši;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

priznava, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov in za preglednost; pozdravlja nedavno odločitev agencije o pravilih za izvajanje, ki določajo smernice glede zaščite žvižgačev in zaupnosti njihove identitete; pozdravlja posodobljeno politiko agencije o neodvisnosti, ki je bila sprejeta leta 2017 po posvetovanju z deležniki in javnostjo in ki nadgrajuje prejšnjo politiko, da bi lahko agencija dosegla ustrezno ravnovesje med privabljanjem pomembnega strokovnega znanja iz znanstvene skupnosti in preprečevanjem neprimernega vpliva na svoje dejavnosti; pozdravlja tudi novo opredelitev nasprotja interesov, ki je bila sprejeta v novi politiki agencije o neodvisnosti; pozdravlja tudi objavo izjav o interesih članov upravnega odbora na spletnem mestu agencije; obžaluje, da njihovi življenjepisi še vedno niso objavljeni; z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija izvaja pravila o upravljanju nasprotujočih si interesov od julija 2018, ko je z njimi nadomestila pravila o izjavah o interesih iz leta 2014;

17.

ugotavlja, da je Parlament agencijo v letnem postopku podelitve razrešnice že večkrat pozval, naj začne izvajati dveletno obdobje mirovanja, s katerim bi strokovnjakom s finančnimi interesi, povezanimi s podjetji, katerih snovi ocenjuje agencija, preprečili sodelovanje v znanstvenih odborih ali delovnih skupinah agencije;

18.

je prepričan, da bi bilo treba agenciji nameniti zadostna proračunska sredstva in vire, da bo lahko zaposlovala neodvisne strokovnjake brez navzkrižja interesov;

19.

ceni zavezo agencije, da bo sprejela letno poročilo o dejavnostih v zvezi z neodvisnostjo, ki ga bo priložila konsolidiranemu letnemu poročilu, vsebovalo pa bo rezultate revizij ter preverjanja skladnosti in pristnosti;

20.

pozdravlja, da bodo morali strokovnjaki iz držav članic odslej agenciji posredovati javno izjavo o interesih; vztraja, da mora agencija te izjave pregledati in objaviti;

21.

na osnovi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, in sicer tako, da bo postal neposredno odgovoren izvršnemu direktorju in upravnemu odboru agencije; je seznanjen z odgovorom agencije, da je že sprejela formalne zahteve, ki bodo zagotavljale neodvisnost računovodje;

22.

ponovno opozarja na priporočila iz resolucije Parlamenta z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov in zlasti na poziv agenciji: naj izboljša obveščanje o tveganju, da bi seznanila javnost na ustrezen in razumljiv način; naj redno posodablja svoje usmerjevalne dokumente v skladu z najnovejšim razvojem na vseh pomembnih področjih, da bi ocenila kratko- in dolgoročne učinke ostankov aktivnih snovi, mešanic in formulacij v površinskih vodah, tleh, vetru in prahu; naj bodo informacije, ki jih zagotavlja na svojem spletnem mestu, prijaznejše za uporabnike in naj spodbuja rudarjenje podatkov; naj svoja mnenja objavlja v strokovno pregledanih revijah, da bi spodbudila konstruktivno razpravo in sodelovanje več nacionalnih strokovnjakov in drugih znanstvenikov pri njenem delu;

23.

je seznanjen, da je skupina poslancev Evropskega parlamenta zoper agencijo vložila tožbo zaradi omejevanja dostopa do dokumentov v zadevi „glifosati“; poziva agencijo, naj brez odlašanja v celoti upošteva sodbo Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2019;

Notranje kontrole

24.

je zadovoljen, ker je agencija revidirala postopek za obvladovanje tveganj, da bi vanj vključila vsa tveganja, in da je po interni oceni tveganj, ki jo je opravila po metodologiji in navodilih Evropskega urada za boj proti goljufijam, pripravila strategijo za boj proti goljufijam;

25.

je seznanjen, da je agencija sprejela strategijo za naknadne finančne kontrole na osnovi proporcionalnega pristopa v skladu s pravnimi obveznostmi, podrobneje opredelila upravljanje zagotovil in pregledala okvir notranjih kontrol z vidika pristopa, temelječega na načelih;

26.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo revidirala izvajanje akcijskega načrta, pripravljenega na njeno priporočilo, naj agencija posodobi upravljanje informacijske tehnologije, in ugotovila, da so bila vsa revizijska priporočila ustrezno in uspešno uresničena;

27.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo izdala revizijsko poročilo z naslovom „Proces vrednotenja reguliranih proizvodov: ocenjevalna faza pri odobritvi pesticidov“ in imela dve zelo pomembni pripombi; ugotavlja, da agencija pripravlja ustrezajoč akcijski načrt; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju tega akcijskega načrta;

28.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/217

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1475

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0080/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (5) in zlasti člena 44,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0128/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost hrane, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 132.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 132.

(5) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 136.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/218

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1476

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017 z odgovorom inštituta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice inštitutu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0091/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (5) in zlasti člena 15,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0150/2019),

podeli razrešnico direktorici Evropskega inštituta za enakost spolov glede izvrševanja proračuna inštituta za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega inštituta za enakost spolov, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 136.

(5) UL L 403, 30.12.2006, str. 9.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 148.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/219

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1477

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0150/2019),

A.	ker izkaz prihodkov in odhodkov Evropskega inštituta za enakost spolov (1) (v nadaljnjem besedilu: inštitut) kaže, da je končni proračun inštituta v proračunskem letu 2017 znašal 7 722 898 EUR, kar je za 1,24 % več kot leta 2016; ker celotni proračun inštituta izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu inštituta za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega računa inštituta ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

je seznanjen, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 98,92 %, kar je nekoliko več (0,5 %) kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 80,95 %, kar je občutno, 8,12-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom; ugotavlja, da se je inštitut po analizi prednosti in slabosti diferenciranih sredstev odločil, da jih ne bo sprejel kot ukrep za obravnavanje večletne narave svojega poslovanja; poziva ga, naj bo še naprej pozoren na trenutne razmere ter organu za podelitev razrešnice poroča o vseh dogodkih v zvezi s tem;

Razveljavitev prenesenih sredstev

pozdravlja, da je razveljavitev sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, znašala 34 865 EUR in predstavljala 1,79 % vseh prenesenih sredstev oziroma 0,07 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

opominja, da je bil inštitut ustanovljen zato, da bi spodbujal enakost spolov in jo krepil, med drugim z vključevanjem načela enakosti spolov v vse ustrezne politike Unije in državne politike, oblikovane na njihovi osnovi, se boril proti diskriminaciji na podlagi spola ter ozaveščal državljane Unije o enakosti spolov; pozdravlja prednostno obravnavo več področij s kakovostnimi in prepoznavnimi rezultati, ne da bi se izgubila usmerjenost v vključevanje načela enakosti spolov;

pozdravlja, da inštitut uporablja nekatere ključne kazalnike uspešnosti v zvezi z operativnimi cilji in upravljanjem finančnih in človeških virov, da bi ocenil dodano vrednost, ki jo prinašajo njegove dejavnosti, in izboljšal svoje upravljanje proračuna;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je inštitut v letu 2017 svoj delovni program izvedel učinkovito in je uresničil 98,75 % dejavnosti iz enotnega programskega dokumenta; ugotavlja tudi, da je inštitut objavil tretjo izdajo indeksa enakosti spolov za spremljanje napredka na področju enakosti spolov v Uniji;

pozdravlja dejstvo, da so komunikacijske dejavnosti inštituta v letu 2017 dosegle širše občinstvo kot prej in da so se bralci pozitivno odzvali na njegove publikacije, kar je prispevalo k širjenju sporočila o enakosti spolov in ozaveščanju državljanov Unije;

ceni delo inštituta na področju digitalizacije in pozdravlja njegov projekt, osredotočen na ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, razliko med plačami in pokojninami moških in žensk ter pripravo parlamentarnega orodja, ki upošteva vidik spola;

pozdravlja sodelovanje med inštitutom in Odborom za pravice žensk in enakost spolov ter prispevek inštituta k prizadevanjem tega odbora, med drugim k preučevanju in spodbujanju priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola ter k vidikom spola pri trgovini z ljudmi; v zvezi s tem pozdravlja zlasti prispevek inštituta k vključitvi vidika spola v direktivo proti trgovini z ljudmi in direktivo o pravicah žrtev;

podpira delo inštituta, ki Odboru za pravice žensk in enakost spolov prek študij in raziskav posreduje nujno potrebne uradne visokokakovostne podatke, zbrane brez ideoloških vplivov;

10.

pozdravlja sodelovanje inštituta v mreži evropskih agencij s področja pravosodja in notranjih zadev ter njegov dragoceni prispevek k vidikom spola;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je inštitut v letu 2017 proaktivno začel skupno dejavnost z drugimi agencijami, ki je vključevala usposabljanje in delavnice izmenjave izkušenj o preprečevanju nadlegovanja; je seznanjen tudi, da je inštitut podpiral Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo pri vključevanju vidika spola v njegovo poslovanje ter prispeval k skupni publikaciji z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer;

12.

je seznanjen, da je inštitut napredoval pri uresničevanju nekaterih priporočil na osnovi zunanje ocene (2015); pozdravlja njegova prizadevanja, da bi se približal projektno vodeni organizaciji, kar bo povečalo notranje sinergije in spodbudilo izmenjavo znanja med oddelki; ceni, da je začel inštitut izvajati akcijski načrt za uresničitev priporočil, in ga poziva, naj ta proces nadaljuje, da bi izboljšal upravljanje in povečal učinkovitost;

Kadrovska politika

13.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,30-odstotno, saj je bilo v inštitutu zasedenih 26 od 27 začasnih delovnih mest, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 28 delovnih mest); ugotavlja, da je za inštitut leta 2017 delalo še 15 pogodbenih uslužbencev in štirje napoteni nacionalni strokovnjaki;

14.

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov med člani upravnega odbora inštituta, saj je bilo 26 od 32 članov žensk, 6 pa je bilo moških; v zvezi s tem poziva Komisijo, države članice in druge zainteresirane strani, naj pri imenovanju svojih kandidatov za člane odbora upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

15.

ugotavlja, da je okrožno sodišče v Vilni 21. februarja 2019 razsodilo v primeru tožbe, ki jo je zaradi neenakega plačila vložilo pet nekdanjih agencijskih delavcev inštituta zoper agencijo inštituta za iskanje začasnih uslužbencev; obžaluje, da so bili agencijski delavci plačani slabše kot statutarni uslužbenci agencije; na podlagi navedb inštituta ugotavlja, da v skladu z veljavnimi pravili agencijski delavci ne smejo opravljati vseh nalog, ki jih opravljajo statutarni uslužbenci agencije; ugotavlja, da bi utegnila tožba škoditi ugledu inštituta; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tem, katere ukrepe je na podlagi sodbe okrožnega sodišča v Vilni sprejela agencija za iskanje začasnih uslužbencev in kako namerava v prihodnje zmanjšati takšno tveganje;

16.

ugotavlja, da ima inštitut politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; je seznanjen, da je organiziral usposabljanje in omogočil zaupno svetovanje;

17.

je seznanjen, da je inštitut ukrepal na osnovi poročil o spolnem nadlegovanju svojih uslužbenk in praktikantk; poudarja, da mora biti inštitut zgled v boju proti spolnemu nadlegovanju ter pri zagotavljanju varnosti in dostojanstva vseh zaposlenih; podpira inštitut pri izvajanju politike ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja;

18.

je seznanjen s sodbo litovskega sodišča, da je agencija Manpower kršila načelo enakega plačila za začasne delavce, opredeljeno v 75. členu litovskega delovnega zakonika; je močno zaskrbljen zaradi delovnih pogojev začasnih delavcev te agencije v inštitutu; poziva direktorico, naj bo bolj dejavna in naj poskrbi, da bo inštitut začasne delavce plačeval bolje; inštitut odločno poziva, naj parlamentarni Odbor za proračunski nadzor obvešča o zahtevah za ponudbe;

19.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj inštitut obvestila o prostih delovnih mestih objavlja tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi izboljšal vidnost; je seznanjen z odgovorom inštituta, da poleg finančnih omejitev meni, da trenutno uporabljeni kanali omogočajo zadostno preglednost in javno dostopnost;

Javna naročila

20.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da so inštitut tožili neizbrani ponudniki in skupaj zahtevali 700 000 EUR odškodnine (kar je 9 % skupnega letnega proračuna inštituta) ter razveljavitev sklepa o oddaji naročila; ugotavlja, da se inštitut že pripravlja, da bo finančno nadomestil morebitne izgube; je seznanjen z odgovorom inštituta, da bo prilagodil postopke javnih naročil, ne glede na končno odločitev Sodišča; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je inštitut objavil in zaključil razpis, da bi pridobil ponudnika potovalnih storitev, ne da bi zagotovil najugodnejšo ponudbo; je seznanjen z odgovorom inštituta, da je vzpostavil notranje kontrole, da bi preveril in nadzoroval cene storitev, ki jih zagotavlja izbrani ponudnik; je seznanjen tudi, da inštitut ne namerava podaljšati te pogodbe, ampak bo sodeloval v skupnem postopku javnih naročil, ki ga organizira Komisija; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

22.

ugotavlja, da v skladu s poročilom Računskega sodišča inštitut do konca leta 2017 še ni uporabljal orodij, ki jih je uvedla Komisija, da bi se uvedla enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil (e-javna naročila); je seznanjen z odgovorom inštituta, da uvaja e-oddajo in e-račune v skladu z rokom do konca leta 2018, ki ga je določila Komisija; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

23.

ugotavlja, da je inštitut uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito prijaviteljev nepravilnosti; vendar z zaskrbljenostjo poudarja, da je inštitut na svojem spletnem mestu objavil le življenjepis direktorja, ne pa tudi življenjepisov višjega vodstva; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

Notranja revizija

24.

je seznanjen, da je leta 2017 služba Komisije za notranjo revizijo opravila revizijo upravljanja deležnikov in zunanjega komuniciranja ter ugotovila, da so notranje kontrole inštituta ustrezne; je seznanjen, da je bil za obravnavo treh priporočil, ki jih je ta služba označila za „pomembna“, pripravljen akcijski načrt, ki naj bi se dokončal do konca leta 2018; poziva inštitut, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izvajanju teh treh priporočil;

25.

je seznanjen s prizadevanji inštituta za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; je seznanjen, da inštitut ni sprejel nobenih posebnih ukrepov za zmanjšanje ali izravnavo emisij CO2, vendar ugotavlja, da svoje uslužbence spodbuja k uporabi javnega prevoza ali koles za prihod na delo;

26.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/222

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1478

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017 z odgovorom inštituta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice inštitutu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0091/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (5) in zlasti člena 15,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0150/2019),

odobri zaključni račun Evropskega inštituta za enakost spolov za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropskega inštituta za enakost spolov, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 136.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 136.

(5) UL L 403, 30.12.2006, str. 9.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 61.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/223

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1479

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0093/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0137/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 61.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 179.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/224

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1480

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0137/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: organ) kaže, da je končni proračun organa v proračunskem letu 2017 znašal 23 999 257 EUR, kar je 10,28 % več kot v letu 2016; ker se organ financira iz prispevkov Unije (8 946 404 EUR oz. 37 %) in iz prispevkov nacionalnih nadzornih organov držav članic (15 052 852 EUR oz. 63 %);

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,79 %, kar je v skladu z načrtovanim ciljem organa in 0,11 % več kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 88,09 %, kar je nekoliko manj (0,88 %) kot leta 2016;

je seznanjen s prizadevanji organa, da bi interno prerazporedil svoje proračunske in kadrovske vire, saj se njegovo delo od regulativnih nalog vse bolj preusmerja h konvergenci nadzora in izvajanju nadzora; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri dodeljevanju sredstev ustrezno upoštevati prednostni vrstni red;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je organ razveljavil 127 694 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 5,47 % vseh prenesenih sredstev in podobna stopnja kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ za oceno dodane vrednosti, ki jo zagotavljajo njegove dejavnosti, in izboljšanje upravljanja proračuna poleg drugih kazalnikov, ki se uporabljajo interno, določil 13 strateških ciljev, njihovo uresničevanje pa se je merilo s ključnimi kazalniki uspešnosti, ki so bili razdeljeni med njegove tri operativne strateške cilje;

ugotavlja, da je organ dosegel svoj cilj za osem ključnih kazalnikov uspešnosti; priznava, da cilja za preostalih pet ključnih kazalnikov uspešnosti ni dosegel v celoti, pri čemer so bili nekateri od njih precej ambiciozni in so bili le za malo zgrešeni;

poudarja, da je osrednja naloga organa prispevati k visokokakovostnim skupnim regulativnim in nadzornim standardom in praksam ter dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, spodbujati in omogočati prenose nalog in odgovornosti med pristojnimi organi, v okviru svoje pristojnosti spremljati in ocenjevati razvoj dogodkov na trgu ter spodbujati varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev;

opozarja, da organ omogoča in spodbuja usklajevanje med nacionalnimi nadzornimi organi in po potrebi z institucijami, odgovornimi za mednarodni nadzor;

vendar ugotavlja, da se je organ soočal z omejitvami glede strukture nadzornega sistema, pomanjkanjem virov in v nekaterih primerih z nezadostno podporo in sodelovanjem pristojnih nacionalnih organov; poudarja, da morajo organ, zakonodajalci in pristojni nacionalni organi še veliko storiti, da bi dosegli konvergenco nadzora;

poudarja, da bi moral organ v celoti in v roku izvesti vse svoje naloge, obenem pa bi se moral omejiti izključno na uresničevanje nalog in mandata, ki sta mu jih dodelila Evropski parlament in Svet; poziva organ, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

10.

meni, da mora organ pri opravljanju svojega dela in še zlasti pri pripravi izvedbenih ukrepov o svojih dejavnostih redno in izčrpno obveščati Evropski parlament in Svet; poudarja, da je ob upoštevanju narave nalog organa nujno, da ravna pregledno, ne le v razmerju do Parlamenta in Sveta, temveč tudi do državljanov Unije;

11.

12.

poudarja, da je treba dodeliti dovolj sredstev, obravnavati obstoječe zmogljivosti za boj proti pranju denarja in zagotoviti nemoteno izmenjavo z Evropskim bančnim organom (EBA) glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

13.

glede na nadzorno vlogo organa v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma pozdravlja sprejetje politike o prijavljanju nepravilnosti in poudarja, da bi morali nacionalni nadzorni organi sprejeti podobno politiko;

14.

z zadovoljstvom ugotavlja, da si organ prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov in skupnega javnega naročanja proaktivno prizadeva opredeliti priložnosti za učinkovitost in sinergije z drugimi agencijami, zlasti z EBA in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA); poziva organ, naj v sodelovanju z EBA in ESMA pripravi skupne smernice o tem, kako tveganja, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, vključiti v bonitetni nadzor;

15.

toplo pozdravlja prestrukturiranje organa, s pomočjo katerega naj bi bili med drugim prihranjeni stroški in povečana učinkovitost, tako da bi združili njegove oddelke ali jih bolje usklajevali ter tako da bi uvedli postopek za stalno proračunsko napovedovanje oziroma nove finančne tokove;

16.

ugotavlja, da organ svoj sedanji sistem elektronskega upravljanja človeških virov nadomešča s sistemom Sysper, ki ga zagotavlja Komisija; priznava, da bo organu to prineslo koristi v smislu nižjih stroškov, sinergij in učinkovitosti; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o konkretnih rezultatih v zvezi s tem;

17.

poleg tega ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča premik organa od regulacije k nadzoru še posebej velik izziv zaradi omejenih sredstev za nadzorne naloge (14 % osebja organa), zlasti za nadzor čezmejnih poslovnih in notranjih modelov;

18.

ugotavlja, da je ocena Računskega sodišča zelo kratka in ponuja malo predlogov za izboljšanje učinkovitosti finančnega upravljanja organa; poziva organ, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

19.

ugotavlja, da je bilo leta 2017 opravljeno zunanje ocenjevanje treh evropskih nadzornih organov; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel, da bi odpravil pomanjkljivosti, ugotovljene pri zunanji oceni;

Kadrovska politika

20.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 99,01-odstotno, saj je organ zaposloval 100 od 101 začasnega uslužbenca, odobrenega v proračunu Unije (v primerjavi s 93 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja tudi, da je za organ v letu 2017 delalo 34 pogodbenih uslužbencev in 17 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

21.

ugotavlja, da je organ sprejel politiko za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja;

22.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj organ objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi povečal obveščenost javnosti; razume odgovor organa v zvezi z visokimi stroški za prevajanje, ki bi jih povzročile takšne objave;

Javno naročanje

23.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil organ ena prvih agencij v Uniji, ki je začela izvajati projekt, s katerim se uvaja rešitev za elektronsko javno naročanje; pozdravlja, da rešitev omogoča učinkovitejši in preglednejši postopek javnega naročanja, kar koristi tako organu kot njegovim potencialnim dobaviteljem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

24.

je seznanjen z ukrepi, ki jih je organ že sprejel, in njegovimi stalnimi prizadevanji za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; pozdravlja, da organ na svojem spletnem mestu objavlja register sestankov z zunanjimi deležniki;

25.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, in sicer tako, da bo postal neposredno odgovoren direktorju in upravnemu odboru organa; z zadovoljstvom opaža ukrepe, ki so že bili sprejeti za povečanje te neodvisnosti;

26.

ugotavlja, da je bil v začetku leta 2017 imenovan poseben pooblaščenec za poklicno etiko za uslužbence organa, kar krepi funkcijo tega pooblaščenca; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

Notranje kontrole

27.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo izvedla revizijo, da bi ocenila učinkovitost kontrol upravljanja v postopku stresnih testov organa; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije;

28.

pozdravlja, da je organ uvedel dva nova oddelka za nadzor za postopke in konvergenco, da bi več pozornosti namenil nadzoru;

Druge pripombe

29.

ugotavlja, da bi se prihodki organa zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, v prihodnosti utegnili zmanjšati; ugotavlja, da sta drugi tveganji, povezani s tem, neprekinjenost pogodb in doslednost pristopov k nadzoru Unije nad čezmejnimi bančnimi skupinami; poziva organ, naj bo še naprej pozoren na ta tveganja in se pripravi na njihovo blaženje;

30.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/227

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1481

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0093/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0137/2019),

odobri zaključni račun Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 61.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 61.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 64.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/228

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1482

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017 z odgovorom inštituta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice inštitutu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0097/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0152/2019),

podeli razrešnico začasnemu direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo glede izvrševanja proračuna inštituta za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje začasnemu direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 64.

(5) UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

(1) UL C 166, 24.5.2017, str. 14.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/229

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1483

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0152/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) kaže, da je končni proračun inštituta v proračunskem letu 2017 znašal 338 465 181 EUR, torej 15,20 % več kot v letu 2016, kar je predvsem posledica povečanja nepovratnih sredstev, ki so bila inštitutu dodeljena, da bi jih porazdelil med skupnosti znanja in inovacij; ker je celotni prispevek Unije v proračun inštituta v letu 2017 znašal 315 147 801,58 EUR;

B.	ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu inštituta za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov inštituta ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 91,23 %, kar je 3,8 % manj kot leta 2016; ugotavlja, da je ta nizki delež povezan z nizko stopnjo izvrševanja sredstev za prevzem obveznosti pri subvencijah; je seznanjen s trditvami inštituta, da bo poskusil izboljšati svoje proračunske postopke ter izboljšati stopnjo izvrševanja; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 99,5 %, kar je nekoliko (0,36 %) več kot leta 2016; ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja nizka, ker je prišlo pri uvedbi sistema Sysper za upravljanje človeških virov do nepričakovane zamude in ker so bili previsoko ocenjeni drugi stroški vzdrževanja; posebej poziva inštitut, naj izboljša izvrševanje na tem področju;

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da skupnosti znanja in inovacij niso v celoti izkoristile nepovratnih sredstev, ki jim jih je dodelil inštitut, predvsem zaradi nepopolne izvedbe poslovnih načrtov; na podlagi odgovora inštituta ugotavlja, da namerava slednji to težavo rešiti tako, da bo v obdobju po letu 2020 prešel na večletne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev s skupnostmi znanja in inovacij; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v več skupnostih znanja in inovacij povečale enotne stopnje povračila, in to kljub cilju, da bi se jih spodbudilo k temu, da bi poiskale lastne vire financiranje in postopoma postale neodvisne od inštituta; je seznanjen z odgovorom inštituta, da je prilagoditev enotnih stopenj povračila v skladu z veljavno pravno podlago in da so nekatere skupnosti znanja in inovacij po njegovem mnenju sposobne same pridobiti znaten delež sredstev;

obžaluje, da so bile v okviru dveh skupnosti znanja in inovacij dodane nekatere dejavnosti, zaradi česar je prišlo do sprememb pri njihovih prvotnih poslovnih načrtih in nepovratnih sredstvih, ki so jim bila dodeljena, kar je v nasprotju s pravili uporabe finančne uredbe, saj spodkopava enako obravnavo skupnosti znanja in inovacij; na podlagi odgovora inštituta ugotavlja, da to po mnenju inštituta ne drži, saj da se v okviru skupnosti znanja in inovacij lahko dodajajo naloge in da spremembe v višini nepovratnih sredstev niso velike (3,9 % in 0,6 %);

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja napake, ki jo je med naknadnim preverjanjem nepovratnih sredstev za leto 2016 odkril zunanji izvajalec, znašala 0,98 %, stopnja preostale napake pa 0,95 %, kar je precej pod pragom pomembnosti, ki je 2 %;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje, da je inštitut razveljavil do 95 721 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 16,26 % vseh prenesenih sredstev in precej (5,33 %) več kot leta 2016; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta visoki znesek v glavnem posledica tega, da skupnosti znanja in inovacij prenesenih nepovratnih sredstev niso bile sposobne počrpati;

Uspešnost

potrjuje, da inštitut za merjenje uspešnosti skupnosti znanja in inovacij uporablja določene ključne kazalnike uspešnosti, za ocenjevanje svoje uspešnosti pri upravljanju skupnosti znanja in inovacij uporablja ključne kazalnike uspešnosti programa Obzorje 2020, za merjenje drugih operativnih dejavnosti pa kazalnike iz enotnega programskega dokumenta; ugotavlja tudi, da inštitut uporablja dodatne ključne kazalnike uspešnosti, da bi izboljšal upravljanje proračuna;

pozdravlja, da je inštitut z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj izpeljal skupne postopke javnega naročanja in vzpostavil skupne izbirne komisije za uslužbence, s tem pa izkoristil, da imata oba sedež v Budimpešti;

ugotavlja, da je bila leta 2017 opravljena zunanja ocena, da bi se ocenili učinek, upravljanje, procesi in napredek na poti do finančne vzdržnosti prvega vala skupnosti znanja in inovacij za obdobje 2010–2016, in da bo inštitut pregled zaključil leta 2018; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izidih tega ocenjevanja;

Kadrovska politika

10.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 92,68-odstotno, saj je inštitut zaposloval 38 od 41 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi z 39 odobrenimi delovnimi mesti leta 2016); ugotavlja, da je za inštitut v letu 2017 delalo tudi 20 pogodbenih uslužbencev in dva napotena nacionalna strokovnjaka; poziva inštitut, naj ne dopusti, da bi bil preveč odvisen od pogodbenih uslužbencev;

11.

ugotavlja, da je inštitut sprejel politiko za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja; priznava, da je sodeloval pri razpisu za prijavo interesa za medagencijske zaupne svetovalce;

12.

ugotavlja, da se inštitut spopada s strukturnim pomanjkanjem uslužbencev, kar je v svojem posebnem poročilu št. 4/2016 potrdilo tudi Računsko sodišče; obžaluje, da je Komisija zavrnila zahteve inštituta, da bi znatno povečala število njegovih uslužbencev; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o novostih v zvezi s tem;

13.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da lahko inštitut v skladu s svojim statutom začasnim uslužbencem ponudi le pogodbe za največ pet let, ki se lahko podaljšajo za nadaljnjih pet let, in je glede na to, da bo pet ključnih uslužbencev leta 2020 izpolnilo to najdaljše obdobje, zaskrbljen, da bi lahko bilo ovirano neprekinjeno delovanje inštituta; na podlagi odgovora inštituta ugotavlja, da se inštitut tega problema zaveda in je Komisijo zato pisno prosil za pravno mnenje; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o novostih v zvezi s tem;

14.

na podlagi poročila Računskega sodišča z obžalovanjem ugotavlja, da je bil sedanji začasni direktor inštituta imenovan leta 2014 in to funkcijo od takrat zaseda kot začasni direktor; opozarja, da je ta praksa v nasprotju s kadrovskimi predpisi, v skladu s katerimi lahko to obdobje traja največ eno leto; obžaluje, da izbirni postopek za imenovanje novega direktorja, izveden leta 2016, ni bil uspešen; je seznanjen s tem, da je bil razpis za to prosto delovno mesto junija 2018 še enkrat objavljen; poziva inštitut, naj začasnega direktorja brez odlašanja nadomesti z novim direktorjem; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izidu potekajočega izbirnega postopka;

15.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj inštitut razpise za prosta delovna mesta objavlja tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi izboljšal publiciteto; razume odgovor inštituta v zvezi z visokimi stroški za prevajanje, ki bi jih takšne objave povzročile;

Javno naročanje

16.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da inštitut konec leta 2017 še ni uporabljal vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (elektronsko javno naročanje); na podlagi odgovora inštituta ugotavlja, da namerava uvesti orodja za elektronsko javno naročanje in elektronsko oddajo ponudb, za katera se sprejemajo pripravljalni ukrepi; poziva inštitut, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o začetku uporabe vseh potrebnih orodij;

17.

na podlagi poročila Računskega sodišča iz leta 2016 z obžalovanjem ugotavlja, da so se pri reviziji, ki jo je Računsko sodišče opravilo v zvezi s postopki javnega naročanja, ki jih izvajajo pravni subjekti skupnosti znanja in inovacij, pokazale precejšnje pomanjkljivosti, ki naj bi predstavljale veliko tveganje, vključno z nepravilnostmi, kot so neposredna oddaja naročil ter znatno podaljšanje trajanja prvotnih naročil ali pogodbe brez časovnih omejitev ali naročila, katerih obseg, kakovost ali cena niso bili omejeni, tako da naj bi znesek, povezan z nepravilnimi postopki javnega naročanja, v letu 2016 znašal do 2 200 000 EUR; pozdravlja ukrepe, ki jih je inštitut sprejel za rešitev tega problema, in priporočila, ki so mu bila dana v zvezi s tem; poziva inštitut, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju akcijskih načrtov pravnih subjektov skupnosti znanja in inovacij;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

18.

se zaveda, da je inštitut uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za zagotavljanje preglednosti ter za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov in za zaščito žvižgačev; je seznanjen s tem, da je bilo v letu 2017 ugotovljenih in obravnavanih več primerov nasprotja interesov ter da so bili sprejeti ustrezni ukrepi; ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam v letu 2017 zavrgel dva primera suma goljufije, ena preiskava iz leta 2016 pa tako ostaja odprta;

Notranje kontrole

19.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo zaključila revizijo spremljanja sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev in ugotovila, da je okvir sicer ustrezen, da pa bi bilo treba izboljšati njegovo izvajanje; obžaluje, da preverjanja skupnosti znanja in inovacij, ki jih je opravil inštitut, niso temeljila na njihovih letnih poročilih in da inštitut ni sistematično upošteval nekaterih tveganj, da ni podrobno obravnaval vseh zahtev glede upravljanja in da drugemu valu skupnosti znanja in inovacij ni zagotovil povratnih informacij o dobrem upravljanju; nadalje opozarja, da inštitut ni pripravil poročila o dobrem upravljanju skupnosti znanja in inovacij, čeprav je to določeno v programu dela za leto 2016;

20.

obžaluje, da v zvezi s pripombami Računskega sodišča iz let 2014, 2015 in 2016 ostaja odprta vrsta vprašanj in da se vrsta popravnih ukrepov še izvaja, zlasti glede pogojev financiranja, javnega financiranja, nepovratnih sredstev in zasebnih virov; poziva inštitut, naj čim prej zaključi popravne ukrepe in o njihovem izvajanju poroča organu za podelitev razrešnice;

21.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta bili leta 2017 zabeleženi dve poročili o izjemah (ocenjeni na 5 318 720 EUR), povezani z izogibanjem kontrolam ali odstopanji od ustaljenih procesov in postopkov, ter pet primerov neskladnosti (ocenjenih na 2 250 EUR); je pa hkrati seznanjen s trditvijo inštituta, da so bili vsi primeri preučeni in da so bili sprejeti popravni ukrepi;

Druge pripombe

22.

je seznanjen s tem, da je Komisija najprej načrtovala, da bo inštitut postal finančno neodvisen do leta 2010; priznava, da je Komisija inštitutu popolno finančno neodvisnost na koncu podelila decembra 2017, saj je dosegel skladnost s standardi notranje kontrole;

23.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/232

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1484

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017 z odgovorom inštituta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice inštitutu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0097/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0152/2019),

odobri zaključni račun Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje začasnemu direktorju Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 64.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 64.

(5) UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 141.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/233

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1485

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila (EMA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0075/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (5) in zlasti člena 68,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0135/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 141.

(5) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(1) UL C 420, 7.12.2017, str. 3.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/234

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1486

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0135/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih Evropske agencije za zdravila (1) (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen proračun v proračunskem letu 2017 znašal 331 266 000 EUR, kar je bilo 7,41 % več kot leta 2016; ker se agencija financira s pristojbinami, saj je 86 % njenih prihodkov v letu 2017 izviralo iz pristojbin, ki jih je za storitve plačala farmacevtska industrija, 12 % pa iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 92,92 %, kar je sicer 3,38 % manj kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 76,62 %, kar je 5,73 % manj kot leta 2016;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija stornirala 4 350 908 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar predstavlja 10,11 % vseh prenesenih sredstev in občutno, 5,65-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016; agencijo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejela, da bi zagotovila porabo vseh v naslednje leto prenesenih proračunskih sredstev in se tako izognila preklicu visokih zneskov obveznosti;

Uspešnost

je seznanjen, da agencija uporablja več ključnih kazalnikov uspešnosti, med drugim kombinacijo kazalnikov za poslovanje, upravljanje/vodenje in komunikacijo/deležnike, s katerimi na primer meri delovne obremenitve, izvajanje delovnega programa in zadovoljstvo deležnikov, da bi ocenila dodano vrednost svojih dejavnosti, poleg tega pa uporablja metodologijo za proračunsko načrtovanje in spremljanje, da bi izboljšala upravljanje proračuna;

ugotavlja, da je agencija novembra 2017 uvedla novo, izboljšano različico sistema EudraVigilance, informacijskega sistema za poročanje o domnevnih stranskih učinkih zdravil;

znova poudarja, da ima agencija pomembno vlogo pri varovanju in spodbujanju javnega zdravja in zdravja živali z ocenjevanjem in nadzorovanjem zdravil za humano ali veterinarsko uporabo;

poudarja, da so bile zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, ali zunanjih okoliščin številne dejavnosti agencije v zamudi ali preložene;

poudarja, da je agencija leta 2017 priporočila 110 novih zdravil za dovoljenje za promet (92 za uporabo v humani medicini in 18 za veterinarsko uporabo) in da so ta zdravila vsebovala 42 novih aktivnih snovi (35 v zdravilih za uporabo v humani medicini in 7 v zdravilih za veterinarsko uporabo);

pozdravlja dejstvo, da je začela agencija leta 2017 izvajati komunikacijski načrt za tesnejše sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi, organizacijami pacientov in potrošnikov ter organizacijami zaposlenih v zdravstvu;

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija sodeluje z drugimi agencijami pri skupnih znanstvenih rezultatih ter si izmenjuje podporo in znanstvene podatke; je tudi seznanjen, da ima agencija formalno delovno ureditev s svojimi petimi glavnimi partnerji;

10.

ugotavlja, da je upravni odbor agencije sprejel večletni delovni načrt za obdobje 2018–2020, ki predvideva uresničitev skupne strategije za evropski regulativni okvir za zdravila in podrobneje predstavlja ključne pobude in dejavnosti za prihodnja leta;

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,82-odstotno, saj je bilo izmed 596 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 583 začasnih uslužbencev (v primerjavi s 602 odobrenima delovnima mestoma v letu 2016); poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo 147 pogodbenih uslužbencev in 36 napotenih nacionalnih strokovnjakov; ugotavlja, da so se odhodki za zaposlene povečali za 10 milijonov EUR; poziva agencijo, naj celovito poroča o teh odhodkih; poziva agencijo, naj ne nadomešča stalnega osebja s pogodbenimi uslužbenci, ki so dražji;

12.

ceni, da je agencija sprejela vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja; je seznanjen, da je po medagencijskem javnem razpisu uvedla sistem zaupnih svetovalcev in imenovala koordinatorja za preprečevanje nadlegovanja;

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da po navedbah agencije in poročilu Računskega sodišča v letu 2017 kadrovski načrt agencije ni bil razširjen, čeprav je dobila obsežne nove naloge, zaradi česar je na zadevnih področjih postala kritično odvisna od zunanjih strokovnjakov; pozdravlja, da je predstavnik GD SANTE ustno obvestil upravni odbor agencije, da je bila prošnja agencije, da bi v letu 2019 za določen čas zaposlila do 40 pogodbenih uslužbencev, sprejeta; pozdravlja ukrepe, ki jih je agencija že sprejela, da bi omilila tveganja, in jo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o nadaljnjih odločitvah, kako izboljšati stanje;

14.

Javna naročila

15.

iz poročila Računskega sodišča je razbral, da agencija do izteka leta 2017 še ni prevzela vseh orodij, ki jih je pripravila Komisija in ki so namenjena uvedbi enotne rešitve za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (elektronsko javno naročanje); na osnovi odgovora agencije ugotavlja, da je ta s Komisijo podpisala memorandum o soglasju, da bo lahko uporabljala orodje za elektronsko oddajo ponudb; poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja in organu za podelitev razrešnice poroča o napredku na tem področju;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

16.

poudarja, da stranke agencije – farmacevtska industrija – plačujejo za postopek ocenjevanja, ki ga izvaja agencija, ne pa za njegove izide; se zaveda, da so po mnenju agencije njena priporočila neodvisna in da zato ne ustvarjajo navzkrižja interesov, morebitna tveganja zanj pa so vseeno ustrezno obravnavana, preprečena in omiljena;

17.

pozdravlja, da agencija od vseh svetovalcev na področju IT zahteva tudi, da ob nastopu svoje funkcije podpišejo individualne izjave o interesih in zaveze o zaupnosti;

18.

priznava obstoječe ukrepe in sedanja prizadevanja agencije, da bi zagotovila preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija v letu 2017 iz zunanjega vira prejela 25 prijav nepravilnosti, od tega je 15 primerov zaključila v letu 2017, 10 pa jih še vedno obravnava; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

19.

poudarja, da člani upravnega odbora, člani znanstvenega odbora ter strokovnjaki v letu 2017 niso bili predmet postopka zaradi kršitve zaupanja, prav tako pa ni bilo zabeleženih kršitev zaradi navzkrižja interesov osebja;

20.

ugotavlja, da se agencija srečuje z zunanjimi deležniki, da ima pravila za stike z deležniki in da zapisnike sej z „zastopniki interesov“ objavlja na svojem spletnem mestu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v posvetovanju s Komisijo oblikovala okvir za upravljanje odnosov z deležniki, ki vsebuje tudi ukrepe za preglednost;

21.

na osnovi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, in sicer tako, da bo postal neposredno odgovoren izvršnemu direktorju in upravnemu odboru agencije; na osnovi odgovora agencije ugotavlja, da je stopnja neodvisnosti, ki jo zagotavlja trenutni okvir, zadovoljiva, vendar bo vseeno razmislil, kakšne spremembe bi bile še mogoče; agencijo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem; je seznanjen z informacijo agencije, da je marca 2018 začela ponovno oceno računovodskih sistemov;

22.

pozdravlja preiskavo, ki jo je začela evropska varuhinja človekovih pravic in zadeva ureditev, ki jo agencija uporablja za stike s proizvajalci zdravil, preden zaprosijo za dovoljenje za trženje svojih zdravil v Uniji, ter pozdravlja dejstvo, da so vse zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem vprašanjem, še posebej, ker se je prihodek agencije od pristojbin in dajatev, povezanih z dovoljenji za trženje, povečal za 14 milijonov EUR;

23.

na podlagi navedb agencije ugotavlja, da sestanki pred predložitvijo vloge prispevajo k razvoju zdravil; ugotavlja, da strokovnjaki Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) v luči sestankov pred predložitvijo vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom v zvezi s to vlogo delujejo kot svetovalci in ocenjevalci; poziva agencijo, naj po odobritvi dovoljenja za promet z zdravilom objavi vsaj seznam dejavnosti, ki so potekale pred predložitvijo vloge;

Notranja revizija

24.

se z zaskrbljenostjo seznanja s tem, da je služba Komisije za notranjo revizijo revidirala način, kako agencija izvaja uredbo o pristojbinah za farmakovigilanco (2), in pri tem ugotovila, da je sicer sistem upravljanja in notranje kontrole ustrezno zastavljen, vendar je odkrila precejšnjo pomanjkljivost pri upravljanju trajnega primanjkljaja med prihodki od pristojbin za farmakovigilanco in povezanimi stroški, v zvezi s katero je dala zelo pomembno priporočilo; ugotavlja, da je agencija pripravila akcijski načrt, ki predvideva, da bo Komisija stalno ocenjevala obstoječi sistem pristojbin in prejemkov; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela, da bi upoštevala to priporočilo;

Druge pripombe

25.

ugotavlja, da je Računsko sodišče odstavek s poudarkom v zvezi z odločitvijo Združenega kraljestva o izstopu iz Unije vključilo v poročili o obeh agencijah s sedežem v Londonu; ugotavlja, da se bo sedež agencije v začetku leta 2019 preselil v Amsterdam in da so v njenih izkazih predvidena sredstva za stroške selitve v višini 18 600 000 EUR; obžaluje, da najemna pogodba za prostore agencije v Londonu določa obdobje najema do leta 2039 in ne predvideva možnosti prekinitve; globoko obžaluje, da je v pojasnilih k zaključnemu računu razkrit znesek 489 milijonov EUR za preostalo najemnino do leta 2039, pri čemer je maksimalni znesek 465 milijonov EUR za najemno obdobje po načrtovani selitvi agencije v Amsterdam izkazan kot pogojna obveznost; poziva agencijo in Evropsko komisijo, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi zmanjšali finančne, upravne in operativne posledice neugodne najemne pogodbe, in naj organu za podelitev razrešnice poročata o napredku v tej zadevi;

26.

je seznanjen, da je višje sodišče Anglije in Walesa (High Court of Justice of England and Wales) 20. februarja 2019 razsodilo v zadevi Canary Wharf Group proti agenciji o najemu prostorov agencije v Londonu; obžaluje, da je sodišče razsodilo, da brexit in njegove posledice ne morejo biti vzrok za prekinitev pogodbe, a je vseeno priznalo, da pogodbeni stranki nista mogli predvideti brexita, ko sta leta 2011 podpisali pogodbo; vseeno ugotavlja, da sodba potrjuje možnost, da agencija svoje prostore v Londonu odda v podnajem ali prenese njihov najem na drug subjekt, če za to pridobi soglasje lastnika; spodbuja agencijo, naj razišče to možnost, da bi našla zadovoljivo rešitev pred koncem prve polovice leta 2019;

27.

je seznanjen, da je agencija ustanovila delovno skupino za operacije in priprave na selitev, da bi zagotovila, da bo storjeno vse potrebno za neprekinjeno delovanje po izstopu Združenega kraljestva iz Unije in selitvi agencije na Nizozemsko; z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija v letu 2017 sprejela več ukrepov v zvezi s selitvijo v Amsterdam, med drugim oceno učinka, ankete med zaposlenimi, poseben postopek zaposlovanja in izbirno strategijo po odločitvi Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije in pripravah na selitev svojih podatkovnih centrov;

28.

poudarja, da je po navedbah agencije treba za selitvena opravila prerazporediti precejšnja sredstva in da utegne imeti agencija zaradi pomanjkanja kadrovskih virov težave pri izpolnjevanju svojih ključnih in zakonodajnih odgovornosti; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

29.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU) št. 658/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pristojbinah, ki se plačujejo Evropski agenciji za zdravila za izvajanje dejavnosti farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini (UL L 189, 27.6.2014, str. 112).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/238

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1487

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0075/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (5) in zlasti člena 68,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0135/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 141.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 141.

(5) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 149.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/239

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1488

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0071/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (5) in zlasti člena 15,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0139/2019),

podeli razrešnico direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 149.

(5) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.

(1) UL C 25, 24.1.2018, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/240

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1489

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0139/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: center) njegov končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 15 828 389 EUR, kar je 2,64 % več kot leta 2016; ker proračun centra izvira predvsem iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 100 %, kar je nekoliko več (0,05 %) kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 94,70 %, kar je 0,94 % manj kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je center razveljavil 18 245 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 3,90 % vseh prenesenih sredstev in 0,15 % več kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da center meri doseganje svojih 68 letnih ciljev s 50 ključnimi kazalniki uspešnosti, ki so razdeljeni v osem strateških ciljev, da bi ocenil dodano vrednost, ki jo zagotavljajo njegove dejavnosti, in izboljšal upravljanje proračuna;

priznava, da je center dosegel 90 % letnih ciljev, določenih za leto 2017, in da je uspešno izvedel prvo leto svoje strategije 2025;

z zadovoljstvom ugotavlja, da center deli sinergije z Evropsko agencijo za pomorsko varnost v podjetniških in podpornih storitvah ter pri upravljanju skupnih prostorov v Lizboni; priznava, da so bile vzpostavljene operativne sinergije z drugimi agencijami Unije na področju pravosodja in notranjih zadev ter zdravja;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 93,51-odstotno, saj je bilo izmed 77 uradnikov oziroma začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 72 uradnikov in začasnih uslužbencev (v primerjavi z 79 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja tudi, da je za center v letu 2017 delalo 29 pogodbenih uslužbencev in 1 napoten nacionalni strokovnjak;

ugotavlja, da ima center za preprečevanje nadlegovanja in boj proti njemu splošne določbe o vzpostavljanju in vzdrževanju delovne kulture, ki temelji na dostojanstvu in spoštovanju; priznava, da to omogoča zaupno svetovanje;

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi povečali obveščenost javnosti; ugotavlja, da se je center v svojem odgovoru zavezal, da bo ocenil razmerje med stroški in koristmi tega ukrepa, poleg tega pa namerava objaviti vsa prihodnja prosta delovna mesta v medagencijski delovni skupini, ki jo je razvila mreža agencij EU;

Javno naročanje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je center pripravil nov načrt za javno naročanje, ki je bil v tesnem sodelovanju z vsemi oddelki uspešno izveden;

10.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da center konec leta 2017 še ni uporabljal vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); na podlagi odgovora centra ugotavlja, da je vzpostavil orodja, potrebna za izdajanje elektronskih računov, in je načrtoval pripravljalne dejavnosti, ki so potrebne za uporabo elektronskih razpisov in elektronsko oddajo ponudb od oktobra 2018, kot zahteva ustrezni pravni okvir; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

11.

ugotavlja, da je treba glede na poročilo Računskega sodišča povečati neodvisnost računovodje, tako da bo odgovarjal neposredno direktorju in upravnemu odboru centra; ugotavlja, da glede na odgovor centra, meni, da sedanje organizacijsko okolje ne vpliva na neodvisnost računovodij; poleg tega ugotavlja, da je center pripravljen na nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočila Računskega sodišča;

Notranje kontrole

12.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo poudarila pomen izvajanja analize potreb postopkov zbiranja, potrjevanja in zagotavljanja kakovosti podatkov ter pregledala okvir za upravljanje kakovosti podatkov in njegovo uskladitev s strategijo centra 2025; ugotavlja, da je center decembra 2017 sprejel akcijski načrt za obravnavanje teh priporočil; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

13.

z obžalovanjem ugotavlja, da eno od priporočil, ki je bilo označeno kot „pomembno“ in vključeno v revizijo službe Komisije za notranjo revizijo iz leta 2013 o „proračunu in spremljanju“, še vedno ni v celoti izvedeno; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v skladu s poročilom Računskega sodišča več priporočil, ki so bila vključena v revizijo službe Komisije za notranjo revizijo iz leta 2015 o upravljanju projektov informacijske tehnologije, le delno izvaja oziroma še vedno izvaja; poziva center, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju teh priporočil;

14.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/242

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1490

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017 z odgovorom centra (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0071/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (5) in zlasti člena 15,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0139/2019),

odobri zaključni račun Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 149.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 149.

(5) UL L 376, 27.12.2006, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 75.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/243

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1491

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0078/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (5) in zlasti člena 19,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0130/2019),

podeli razrešnico izvršni direktorici Evropske agencije za pomorsko varnost glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za pomorsko varnost, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 75.

(5) UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 225.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/244

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1492

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0130/2019),

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: agencija) kaže, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 86 276 654,33 EUR, kar je 22,87 % več kot leta 2016; ker gre povečanje pripisati predvsem razširjenemu mandatu agencije; ker proračun agencije v celoti izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je zaradi prizadevanj za proračunsko spremljanje v proračunskem letu 2017 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 98,04 %, kar je le 0,03 % manj kot v letu 2016, in da je stopnja izvrševanja plačil znašala 96,25 % ali 1,55 % več kot leto poprej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

močno obžaluje visoko raven razveljavljenih sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, ki je znašala 792 182 EUR oziroma 23,30 % vseh prenesenih sredstev, to pa je kar 12,12 % več kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija izvajanje letnega delovnega programa meri z vrsto posebnih ključnih kazalnikov uspešnosti in da je ocenjevanje glavni instrument za ugotavljanje, kolikšno dodano vrednost prinašajo njene dejavnosti; je seznanjen s konstruktivnim pristopom, pri katerem agencija namenja poudarek večletnim in letnim strateškim ciljem ter ustreznemu ocenjevanju, ali so bili doseženi ali ne; ugotavlja, da agencija za boljše upravljanje proračuna kot glavni ključni kazalnik uspešnosti uporablja zgolj stopnjo izvrševanja proračuna;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija uspešno izvedla dejavnosti, povezane z razširitvijo svojega mandata, in utrdila sistem kakovosti za obiske in inšpekcijske preglede;

je seznanjen, da se je zaradi visoke kakovosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk, ki jih je razvila agencija, povečalo zanimanje tretjih držav, ki želijo preučiti možnosti za uporabo znanja agencije, s tem pa tudi standardov Unije in rešitev, ki presegajo geografsko razsežnost, pri čemer pa je treba zaščititi vire agencije in interese Unije;

z zadovoljstvom ugotavlja, da ima agencija sinergije z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v podjetniških in podpornih storitvah ter pri upravljanju skupnih prostorov v Lizboni; z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija na področju dejavnosti evropske obalne straže sodeluje z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;

pozdravlja dejstvo, da si agencija prizadeva poiskati sinergije pri ukrepih z drugimi agencijami Unije, da bi izboljšala učinkovitost in uspešnost ter zmanjšala stroške; v zvezi s tem pozdravlja in spodbuja, da agencija na področju podpore agendi EU o migracijah sodeluje z drugimi agencijami Unije, saj na primer Frontexu zagotavlja vse več storitev; spodbuja agencijo, naj sodeluje z drugimi agencijami Unije pri reševanju begunske krize, tudi pri izvajanju izjemno pomembnih dejavnosti onkraj njenega prvotnega mandata, na primer s prispevanjem strokovnega znanja, operativne podpore in osebja, ki bi pomagalo pri begunski krizi;

obžaluje, da je prišlo zaradi zamude pri uvajanju daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS) do spremembe proračuna, ki je zajemala tudi zmanjšanje subvencije Unije za neuporabljeni znesek v letu 2017 in zadevala evropsko sodelovanje na področju obalne straže; vseeno pozdravlja prizadevanja agencije, da bi prek teh projektov zagotovila operativne storitve, analizo, strokovno znanje in tehnično podporo Komisiji, državam članicam in uporabnikom v pomorskem sektorju; zato jo spodbuja, naj si bolj prizadeva za odpravo organizacijskih, tehničnih, pravnih in pogodbenih težav, povezanih z začetkom delovanja sistemov RPAS;

poziva agencijo, naj v največji možni meri izkoristi potencialno rabo sistemov RPAS; poudarja, da so ti sistemi po naravi večnamenski in se lahko uporabljajo za številne dejavnosti, ki vključujejo plovila in osebe v nevarnosti, spremljanje in zaznavanje onesnaženja morja, vključno z izlitjem nafte in odpadki, pa tudi splošno identifikacijo in sledenje plovil vseh velikosti ter njihovih dejavnosti, tudi potencialno nezakonitih dejavnosti (npr. nezakoniti ribolov, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nezakonite migracije itd.);

10.

poudarja, da bi bilo mogoče na podlagi strokovnega znanja in notranjih zmogljivosti agencije ukrepe in storitve razširiti na bolj globalno raven, kar bi pripomoglo k širjenju dosega regulativnih okvirov Unije ter varnostnih in okoljskih standardov;

11.

ugotavlja, da je bilo leta 2017 opravljeno neodvisno ocenjevanje izvajanja uredbe o ustanovitvi agencije; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil rezultat pozitiven, saj je bilo ugotovljeno, da „agencija prinaša dodano vrednost na vseh področjih in vsem deležnikom“;

Kadrovska politika

12.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 98,58-odstotno, saj je agencija zapolnila 205 od 212 delovnih mest začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 sta bili odobreni 202 delovni mesti); poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo 44 pogodbenih uslužbencev in 19 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

13.

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru agencije, saj je bilo med 56 člani 46 moških in 10 žensk; na podlagi navedb agencije ugotavlja, da so za imenovanje upravnega odbora pristojne Komisija in države članice; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju kandidatov za člane odbora upoštevajo pomen uravnotežene zastopanosti spolov;

14.

ugotavlja, da je agencija sprejela vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja, prav tako pa imenovala in usposobila zaupne svetovalce;

15.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj agencija obvestila o prostih delovnih mestih objavlja tudi na spletišču Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi izboljšala publiciteto;razume odgovor agencije v zvezi z visokimi stroški za prevajanje, ki bi jih povzročile takšne objave;

Javna naročila

16.

17.

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da agencija ni sistematično preverjala cen in pribitkov, ki so jih je zaračunavali dobavitelji, in računov, izdanih izvajalcu okvirne pogodbe za nakup licenc za programsko opremo; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da bo ta uradnike, zadolžene za projekte, opomnila, naj dosledno preverjajo cene, od javnega naročnika pa zahtevala, naj izvajalca zaprosi za informacije o cenah; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o morebitnih novostih v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

18.

se zaveda, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija izvaja strategijo za preprečevanje in odkrivanje goljufij, pa tudi nadaljuje vrsto posebnih ukrepov, vključno z izobraževanjem na področju etike in integritete;

19.

ugotavlja, da v letu 2017 ni bilo primerov nasprotja interesov; pozdravlja trdne notranje kontrole, katerih cilj je, da bi se vsi uslužbenci zavedali obveznosti v zvezi z izjavami o nasprotju interesov;

Notranja kontrola

20.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo opravila revizijo ukrepov agencije, financiranih v okviru projektov, in ugotovila, da so upravljavski in nadzorni sistemi v splošnem ustrezno zasnovani, njihovo izvajanje pa je učinkovito in uspešno; nekoliko zaskrbljeno poudarja, da je služba za notranjo revizijo podala tri priporočila, od katerih je agencija sprejela zgolj eno, čeprav sta bili zavrnjeni priporočili opredeljeni kot „zelo pomembni“; je seznanjen z obrazložitvijo agencije v zvezi s tem, poziva Komisijo, naj pripravi horizontalne smernice o ukrepih, financiranih v okviru projektov, in izračuna, kolikšni so stroški teh ukrepov za agencije;

21.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo opravila revizijo sistemov za upravljanje in nadzor nad kadrovskimi zadevami agencije in ugotovila, da so ustrezni in da podpirajo agencijo pri uresničevanju strateških ciljev; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo podala tri „pomembna“ priporočila ter dve „zaželeni“, agencija pa jih je sprejela in že oblikovala akcijski načrt za uvedbo potrebnih izboljšav; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku pri izvajanju sprejetih ukrepov;

22.

ugotavlja, da je bil leta 2017 v skladu s politiko obvladovanja tveganja posodobljen register tveganja, pri posodobitvi pa niso bila ugotovljena kritična tveganja, na podlagi katerih bi utegnil odredbodajalec v letni izjavi o zanesljivosti izraziti pridržek; ugotavlja tudi, da se v letu 2017 ni pojavilo nobeno od predhodno opredeljenih tveganj;

Druge pripombe

23.

je seznanjen z začetnimi prizadevanji agencije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; poudarja pa, da ni sprejela dodatnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšala ali izravnala emisije CO2;

24.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/247

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1493

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0078/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (5) in zlasti člena 19,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0130/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za pomorsko varnost, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 75.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 75.

(5) UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 79.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/248

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1494

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0082/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 526/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 460/2004 (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0129/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 79.

(5) UL L 165, 18.6.2013, str. 41.

(1) UL C 116/05, 28.3.2018, str. 20.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/249

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1495

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0129/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 11 175 224,40 EUR, kar je 1,28 % več kot leta 2016; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,99 %, kar je 1,52 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 88,19 %, kar je nekoliko manj (0,99 %) kot leta 2016;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija razveljavila 90 916 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 9,39 % vseh prenesenih sredstev in 3,67 % več kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija uporablja nekatere ključne kazalnike uspešnosti, da bi ocenila dodano vrednost, ki jo zagotavljajo njene dejavnosti, in izboljšala svoje upravljanje proračuna, pri čemer je osredotočila več kvalitativnih kazalnikov za oceno doseganja operativnih ciljev in več kvantitativnih kazalnikov za svoje upravne cilje; ugotavlja tudi, da kazalniki učinka kažejo, da so rezultati agencije presegli cilje, določene v delovnem programu za leto 2017, glede na okvir strategije agencije za obdobje 2016–2020; poziva agencijo, naj še naprej razvija ključne kazalnike uspešnosti, da bi bolje ocenila rezultate in učinek svojih dejavnosti ter tako pridobila nasvete o tem, kako zagotoviti večjo dodano vrednost za svoje rezultate;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija leta 2017 začela postopek za pomoč državam članicam pri izvajanju Direktive (EU) 2016/1148 (2) in da je v sodelovanju z organi več držav članic pripravila orodje za oceno resnosti kršitve varstva podatkov, da bi vzpostavila skladen okvir na ravni Unije;

poleg tega ugotavlja, da je agencija leta 2017 prejela nagrado evropskega varuha človekovih pravic za odličnost pri inovacijah – preobrazbi;

z zadovoljstvom ugotavlja, da sta agencija in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja podpisala sporazum o ravni storitve, ki jima med drugimi sinergijami omogoča deljenje konferenčnih prostorov in skladišč;

ugotavlja, da je bila leta 2017 po naročilu Komisije izvedena študija o zunanjem vrednotenju smotrnosti poslovanja agencije v obdobju 2013–2016; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te študije in ukrepih, ki jih je sprejela, da bi obravnavala morebitna priporočila;

Kadrovska politika

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen le 87,5-odstotno, saj je agencija zaposlovala 42 od 48 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi z 48 odobrenimi delovnimi mesti leta 2016); ugotavlja tudi, da je za agencijo leta 2017 delalo še 29 pogodbenih uslužbencev in trije napoteni nacionalni strokovnjaki;

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; priznava, da je organizirala usposabljanje in omogočila zaupno svetovanje;

10.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je agencija leta 2016 dodatnih osem zaposlenih premestila v Atene, tako da se je število zaposlenih v Heraklionu zmanjšalo na 14; ugotavlja, da je bilo po navedbah agencije konec leta 2017 število zaposlenih še dodatno zmanjšano na 11; poudarja, da bi se lahko v skladu s poročilom Računskega sodišča za leto 2013 stroški verjetno še znižali, če bi bili vsi uslužbenci zaposleni na eni lokaciji; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o možnih ukrepih za obravnavanje te zadeve;

11.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima agencija težave zaposliti, pritegniti in obdržati ustrezno kvalificirano osebje, predvsem zaradi vrste delovnih mest, ki jih ponuja (delovna mesta za pogodbene uslužbence), in nizkega korekcijskega količnika za plače uslužbencev agencije v Grčiji;

12.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi povečala obveščenost javnosti; razume zaskrbljenost agencije glede stroškov prevajanja;

13.

obžaluje, da je bil, kot je poudarilo Računsko sodišče, postopek predaje novemu računovodji agencije nepravilno izveden, predvsem zato, ker mu ni bilo predloženo poročilo o predaji; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da so potekala neformalna srečanja za prenos znanja in da bo agencija izvedla popravne ukrepe, da bi v prihodnosti zagotovila ustrezno predajo novemu osebju; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju popravnih ukrepov;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

14.

je seznanjen z obstoječimi ukrepi agencije in sedanjimi prizadevanji za zagotovitev preglednosti, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; vendar z zaskrbljenostjo poudarja, da sta na spletnem mestu objavljena le življenjepisa izvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora, poleg tega je agencija na svojem spletnem mestu objavila le izjavo izvršnega direktorja o nasprotju interesov, ne pa tudi izjav drugih višjih vodstvenih delavcev; poziva agencijo, naj objavi življenjepise vseh članov upravnega odbora in izjave o nasprotju interesov svojega višjega vodstva ter organi za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

Druge pripombe

15.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da agencija za razliko od večine drugih agencij ni izvedla celovite analize verjetnega učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na njeno organizacijo, poslovanje in računovodske izkaze; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je v zvezi s tem spremenila nekatere ustrezne notranje postopke; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje morebitnih tveganj;

16.

je seznanjen z zmernimi prizadevanji agencije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; poudarja, da agencija nima dodatnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšala ali izravnala emisije CO2;

17.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/251

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1496

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0082/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 526/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 460/2004 (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0129/2019),

odobri zaključni račun Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 79.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 79.

(5) UL L 165, 18.6.2013, str. 41.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 83.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/252

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1497

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) (ERA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za železnice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0083/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (v nadaljnjem besedilu: uredba o agenciji) (5), zlasti člena 39,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (6) in zlasti člena 65,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0158/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za železnice glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za železnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 83.

(5) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

(6) UL L 138, 26.5.2016, str. 1.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 96.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/254

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1498

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0158/2019),

A.	ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih Agencije Evropske unije za železnice (1) (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen proračun v proračunskem letu 2017 znašal 30 732 000 EUR, kar je 11,57 % več kot leta 2016; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,99 %, kar je 0,79 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 87,30 %, kar je 4,27 % manj kot leta 2016;

ugotavlja, da je agencija v skladu z določbami nove uredbe o ustanovitvi agencije, ki je začela veljati junija 2016, pooblaščena za zaračunavanje pristojbin za nekatere nove pristojnosti; ugotavlja, da je bil uveden program plačevanja za izdajanje potrdil, dovoljenj in odobritev, ki naj bi začel leta 2019 delovati s polno paro, veljati pa je začela tudi zahteva za izvajanje novega sistema virov in notranjih postopkov v agenciji, da bi bilo mogoče odkrivati in spremljati statutarne naloge in naloge, ki temeljijo na pristojbinah; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju novega sistema;

Razveljavitev prenosov

ugotavlja, da je agencija razveljavila 69 473 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 3,40 % vseh prenesenih sredstev in 1,12 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija kot ključne kazalnike uspešnosti uporablja široko paleto 24 železniških kazalnikov v štirih operativnih dejavnostih, da ocenjuje dodano vrednost svojih dejavnosti, pa tudi druge kazalnike za izboljšanje upravljanja proračuna;

poudarja, da ima agencija pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in interoperabilnosti evropskega železniškega sistema ter pri izboljševanju konkurenčnosti železniškega in drugih načinov prevoza, in sicer z zmanjševanjem upravnih in tehničnih ovir, spodbujanjem vstopa na trg, zagotavljanjem nediskriminacije, učinkovitejšo porabo javnih sredstev za storitve javnega železniškega prevoza in boljšim upravljanjem infrastrukture; podpira vizijo Komisije za evropski železniški sistem, ki bo imel vodilno vlogo v svetu na področju varnosti;

pozdravlja vlogo, ki jo ima agencija pri spremljanju razvoja, preizkušanju in uvajanju evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), pa tudi pri ocenjevanju specifičnih projektov sistema ERTMS; ugotavlja tudi, da četrti železniški sveženj vsebuje tehnični steber, ki z uvedbo novih nalog za enotno izvajanje okvira EU krepi vlogo agencije; poudarja, da bo agencija dobila več pristojnosti, zato ji bo treba zagotoviti potrebne finančne, materialne in človeške vire, da bo lahko učinkovito in uspešno izvajala svoje nove in dodatne naloge;

opozarja, da je ERTMS bistven za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja; zato poudarja, da je osrednja prednostna naloga optimizirano usklajevanje razvoja in uvedbe ERTMS, da bi zagotovili enoten, pregleden, stabilen, cenovno dostopen in interoperabilen sistem ERTMS po vsej Evropi;

potrjuje, da je agencija uresničila svoj cilj in v 95 % primerov pravočasno pripravila poročila, nasvete in mnenja; poudarja, da agencija ni uresničila cilja, da bi pri 90 % rezultatov uporabila finančno in kadrovsko načrtovanje, saj je bilo le 67 % opredeljenih kot povsem izpolnjenih in 18 % kot delno izpolnjenih;

pozdravlja sodelovanje agencije z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, s katerim si deli računovodsko službo in objavlja skupne razpise za zbiranje ponudb;

10.

podpira napredek agencije pri krepitvi sodelovanja z Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA), da bi oblikovale skupno kulturo varnosti;

11.

pozdravlja, da je celovit sistem agencije za upravljanje prejel certifikat ISO 9001, kar je neodvisno priznanje za nenehno izboljševanje uspešnosti agencije;

Kadrovska politika

12.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 92,09-odstotno, saj je agencija zaposlovala 128 od 139 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 135 delovnih mest); ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo tudi 34 pogodbenih uslužbencev in 2 napotena nacionalna strokovnjaka;

13.

je seznanjen, da so rezultati letne primerjalne analize v zvezi z osebjem podobni tistim za leto 2016, pri čemer je 18 % uslužbencev dodeljenih administrativnim nalogam, 69,5 % operativnim nalogam, kar je nekoliko manj (0,5 %) kot leta 2016 (s 65 % na 70 %), medtem ko je delež osebja, dodeljenega nadzornim in finančnim nalogam, ostal približno 12 %;

14.

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja, za osebje in vodstveni kader organizirala usposabljanje o ozaveščanju, spodbuja pa tudi zaupne svetovalce; poudarja, da je bilo v letu 2017 število domnevnih primerov nadlegovanja v agenciji sorazmerno visoko, saj je bilo prijavljenih 12 primerov, ki pa se niso preiskovali; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za odpravo teh težav;

15.

poziva agencijo, naj preuči in sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s priporočili, ki jih je za leto 2017 na področju kadrovskih zadev in upravljanja pristojnosti podala služba za notranjo revizijo; pozdravlja, da je agencija januarja 2018 sprejela kodeks dobrega upravnega ravnanja, ki vsebuje zlasti vse ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;

Javna naročila

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2017 zabeleženih 29 izjem in 7 primerov neskladja, kar je več kot leta 2016; priznava, da je agencija v zvezi s tem ugotovila, kje je glavna težava; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča, s katerimi ukrepi namerava zagotoviti, da se bo število teh primerov v prihodnje zmanjšalo;

17.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija pri enem od revidiranih plačil prek pogodbenega izvajalca naročila storitve, ne da bi pred tem izvedla konkurenčni postopek ali raziskala trg; je seznanjen z odgovorom agencije, da se je pogodba izvajala v skladu z določbami;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

18.

ugotavlja, da je agencije na spletnem mestu objavila vse izjave o nasprotju interesov in življenjepise članov upravnega odbora; obžaluje, da agencija od višjih vodstvenih uslužbencev zahteva, da izjavo o nasprotju interesov izpolnijo in podpišejo le, če sodelujejo v katerem od ocenjevalnih odborov; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o morebitnih novostih pri obravnavi tega vprašanja;

19.

na podlagi navedb agencije ugotavlja, da agencija še naprej izvaja akcijski načrt, opredeljen v njeni strategiji za boj proti goljufijam; ugotavlja, da je agencija en primer suma goljufije posredovala Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in da je bila zanj uradno odprta preiskava; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih preiskave;

20.

obžaluje, da agencija še vedno ni določila pravil za prijavljanje nepravilnosti, a naj bi bila sprejeta do konca leta 2018; poziva agencijo, naj obvesti organ za podelitev razrešnice, ko bo pripravila in začela izvajati pravila za prijavljanje nepravilnosti;

Notranje kontrole

21.

je seznanjen, da je mogoče glede na predhodne rezultate ocene skladnosti in učinkovitosti notranje kontrole glede na standarde upravljanja agencije šteti, da kontrolni sistem agencije kot celota deluje, kot bi moral, in ustrezno blaži glavna tveganja pri uresničevanju ciljev agencije;

22.

podpira stališča Računskega sodišča, da se zaradi načela, da morajo biti naloge računovodje in odredbodajalca ločene, ti funkciji medsebojno izključujeta; verjame, da bo agencija to vprašanje obravnavala v okviru reorganizacije, ki poteka; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih za obravnavo te zadeve;

Druge pripombe

23.

ugotavlja, da bo agencija do konca prehodnega obdobja (16. junija 2019) spremenila svojo vlogo, saj je doslej zgolj pripravljala politike in razširjala informacije, odslej pa bo v vlogi organa neposredno sodelovala s sektorjem na področju odobritev varnostnih spričeval in tirnih vozil; poziva upravo agencije, naj se še naprej osredotoča na pripravo novih nalog v okviru tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja, in priporoča, naj posebno prednost nameni upravljanju človeških virov; je seznanjen z napredkom v zvezi s pripravljalnimi sklepi za sprejetje okvira za revizijo priglašenih organov ter z enotno kontaktno točko in politiko o spremljanju uspešnosti in odločanja nacionalnih varnostnih organov; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča, s katerimi ukrepi namerava zagotoviti, da bo ta prehod uspešen in da bo prinesel zmanjšanje stroškov;

24.

obžaluje, da kljub številnim stikom s francoskimi organi ni prišlo do podpisa sporazuma o sedežu agencije v skladu s členom 71 uredbe agencije; obžaluje tudi, da upravni odbor leta 2017 ni soglasno sprejel izvedbenih pravil za jezikovno ureditev agencije, zaradi česar je prišlo do dodatnih stroškov in zamud, npr. med zaposlovanjem; obžaluje, da agencija še naprej deluje na dveh lokacijah; poziva agencijo, naj vse dejavnosti preseli na sedež in začne delovati le še na tej lokaciji;

25.

na podlagi navedb agencije ugotavlja, da je bilo glede na odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije in morebitne posledice za osebje agencije po obsežnem posvetovanju z železniškim sektorjem Združenega kraljestva ugotovljeno, da ta želi ostati del „evropskega sistema“;

26.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/257

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1499

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske železniške agencije (zdaj Agencija Evropske unije za železnice) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za železnice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0083/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (v nadaljnjem besedilu: uredba o agenciji) (5), zlasti člena 39,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (6) in zlasti člena 65,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0158/2019),

odobri zaključni račun Agencije Evropske unije za železnice za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za železnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 83.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 83.

(5) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

(6) UL L 138, 26.5.2016, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 87.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/258

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1500

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0094/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0141/2019),

podeli razrešnico izvršni direktorici Evropskega organa za vrednostne papirje in trge glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 87.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(1) UL C 154, 2.5.2018, str. 3.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/259

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1501

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0141/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: organ) njegov končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 42 076 719 EUR, kar je 6,37 % več kot leta 2016; ker se organ financira iz prispevkov Unije (11 019 552 EUR (26,19 %)), prispevkov nacionalnih nadzornih organov držav članic (18 584 866 EUR (44,17 %)) in pristojbin, prejetih od nadzorovanih subjektov (11 831 781 EUR (28,12 %);

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2017 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 100 %, kar je 0,03 % več kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 89,76 %, kar je 2,47 % več kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je organ razveljavil 164 310 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 3,51 % vseh prenesenih sredstev in 3,65 % več kot leta 2016;

Uspešnost

priznava, da organ nekatere ukrepe uporablja kot ključne kazalnike uspešnosti, da bi lahko ocenil dodano vrednost, ki jo prinašajo njegove dejavnosti, in izboljšal upravljanje proračuna;

ugotavlja, da je organ zaključil 90 % dejavnosti iz letnega delovnega programa;

opozarja na vlogo organa pri spodbujanju in podpiranju usklajevanja med državnimi nadzornimi organi in po potrebi z institucijami, odgovornimi za mednarodni nadzor;

je seznanjen, da je naloga organa izboljšati delovanje notranjih finančnih trgov EU z zagotavljanjem visoke, učinkovite in usklajene stopnje regulacije in nadzora, spodbujanjem integritete in stabilnosti finančnih sistemov ter izboljševanjem mednarodnega usklajevanja pri nadzoru, da bi dosegel stabilnost in učinkovitost finančnega sistema;

poudarja, da bi moral organ v celoti in v roku izvesti vse svoje naloge, obenem pa bi se moral omejiti izključno na uresničevanje mandata, ki sta mu ga dodelila Evropski parlament in Svet; poziva ga, naj poskrbi za ustrezno spremljanje in izvajanje priporočil Računskega sodišča;

ugotavlja, da se delo organa od regulativnih nalog vse bolj preusmerja k izvrševanju in uporabi zakonodaje Unije, zato bi bilo treba prerazporediti njegove proračunske in kadrovske vire; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri dodeljevanju sredstev ustrezno upoštevati prednostni vrstni red;

10.

je prepričan, da je treba morebitno povečanje sredstev organa pospremiti z ustreznimi ukrepi za racionalizacijo;

11.

poziva organ, naj skupaj z Evropskim bančnim organom (EBA) opravi preiskavo sistemov trgovanja z dividendno arbitražo, kot je cum ex, da bi ocenil morebitne grožnje za celovitost finančnih trgov in nacionalnih proračunov, naj ugotovi vrsto in obseg akterjev v teh sistemih; naj oceni, ali je prišlo do kršitev nacionalnega prava ali prava Unije; naj oceni ukrepe, ki so jih sprejeli finančni nadzorniki v državah članicah, in naj tamkajšnjim pristojnim organom poda ustrezna priporočila za reformo in ukrepe;

12.

poudarja, da je treba dodeliti dovolj sredstev, obravnavati obstoječe zmogljivosti za boj proti pranju denarja in zagotoviti nemoteno izmenjavo z EBA glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma; poziva organ, naj v sodelovanju z EBA in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pripravi skupne smernice o tem, kako tveganja glede pranja denarja in financiranja terorizma vključiti v bonitetni nadzor;

13.

pozdravlja, da organ skupaj z EBA in EIOPA oblikuje del skupnega odbora, ki želi zagotoviti medsektorsko doslednost in skupna stališča v zvezi z nadzorom nad finančnimi konglomerati in drugimi medsektorskimi vprašanji, ter da si z Agencijo Evropske unije za železnice deli računovodjo;

14.

Kadrovska politika

15.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,33-odstotno, saj je bilo na 150 delovnih mestih začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 146 ljudi (v primerjavi s 140 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); ugotavlja tudi, da je za organ v letu 2017 delalo 55 pogodbenih uslužbencev in 23 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

16.

ugotavlja, da je bila stopnja fluktuacije zaposlenih v organu 6,5-odstotna, kar je v skladu z njegovim ciljem, da ta stopnja ne preseže 10 %, in je 1,50 % manj kot leto poprej;

17.

18.

ugotavlja, da je organ sprejel politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja;

Javno naročanje

19.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ uspešno vodil postopek za oddajo javnih naročil med agencijami EU za elektronsko učenje jezikov, s čimer je osebju postala na voljo spletna učna platforma za evropske jezike; ugotavlja, da se je temu postopku pridružilo trideset agencij EU;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

20.

je seznanjen z ukrepi, ki jih je organ že sprejel, in njegovimi stalnimi prizadevanji za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; poleg tega pozdravlja dejstvo, da organ objavlja register sestankov zaposlenih z zunanjimi deležniki;

21.

glede na nadzorno vlogo organa v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma pozdravlja sprejetje smernic za prijavljanje nepravilnosti in poudarja, da bi morali državni nadzorni organi sprejeti podobno politiko;

22.

ugotavlja, da 28 % proračuna organa izvira iz pristojbin, zaračunanih subjektom, ki jih nadzoruje; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili izvedeni ukrepi za ublažitev vseh nasprotij interesov ter da so bile te strukture in postopki revidirani; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice še naprej poroča o ukrepih za preprečevanje nasprotij interesov; poleg tega je seznanjen z mnenjem organa, da bi bilo neučinkovito, če bi pristojbine pobirala Komisija, saj ima sam že vzpostavljene ustrezne strukture in postopke za določanje in pobiranje pristojbin, ter da ti postopki zahtevajo posebno strokovno znanje in izkušnje zaradi svoje dinamične in tehnične narave;

23.

Notranja kontrola

24.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo opravila revizijo medsebojnih pregledov nacionalnih pristojnih organov, pri čemer je ugotovila, da so postopki na splošno ustrezni, učinkoviti in uspešni; ugotavlja, da je podala štiri priporočila, od katerih nobeno ni bilo kritično ali zelo pomembno; poziva organ, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel, da bi upošteval ta priporočila;

Druge pripombe

25.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da bi utegnila odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, negativno vplivati na dejavnosti organa, saj imajo številni pomembni nadzorovani subjekti trenutno sedež v tej državi; ugotavlja, da bi se utegnili v prihodnosti prihodki organa zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, zmanjšati; poziva organ, naj to situacijo še naprej spremlja, se pripravi na zmanjšanje morebitnih tveganj in organu za podelitev razrešnice poroča o vseh dogodkih v zvezi s tem;

26.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/262

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1502

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017 z odgovorom organa (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0094/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (5) in zlasti člena 64,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0141/2019),

odobri zaključni račun Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 87.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 87.

(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 184.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/263

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1503

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje (ETF) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017 z odgovorom fundacije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice fundaciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0077/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1339/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje (5) in zlasti člena 17,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0131/2019),

podeli razrešnico direktorju Evropske fundacije za usposabljanje glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske fundacije za usposabljanje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 184.

(5) UL L 354, 31.12.2008, str. 82.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 28.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/264

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1504

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0131/2019),

A.	ker poročilo o prihodkih in odhodkih Evropske fundacije za usposabljanje (1) (v nadaljnjem besedilu: fundacija) kaže, da je njen proračun v proračunskem letu 2017 znašal 20 144 089 EUR, kar je 3,62 % manj kot leta 2016; ker proračun fundacije skoraj v celoti izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu fundacije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov fundacije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 99,93 %, kar je sicer 0,06 % manj kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 97,97 %, kar je 0,31 % več kot leto poprej;

Stornacija prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je fundacija stornirala 42 925 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar še vedno predstavlja 9,16 % vseh prenesenih sredstev, čeprav se je ta delež v primerjavi z letom 2016 občutno zmanjšal (za 8,42 %);

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da fundacija poleg kazalnikov produktivnosti in kakovosti uporablja določene ključne kazalnike uspešnosti, in sicer za ocenjevanje dodane vrednosti svojih dejavnosti in za izboljšanje upravljanja proračuna;

pozdravlja, da fundacija podpira in dopolnjuje zunanje politike, zlasti politiko širitve in sosedstva, pa tudi instrumente zunanje politike Unije; pozdravlja prispevek fundacije k dvostranski zunanji pomoči, povezani s političnim dialogom in procesi poročanja Unije; se zaveda, da se je pripravljena tesneje vključiti v vprašanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru pomoči Unije, ki se zagotavlja tretjim državam, in jo spodbuja, naj si še bolj prizadeva podpreti pomoč Unije, da bi po vsem svetu okrepili reformo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

je seznanjen z delom fundacije, ki partnerskim državam Unije pomaga izkoristiti potencial človeškega kapitala z reformo sistemov izobraževanja, usposabljanja in trga dela v okviru politike zunanjih odnosov EU; pozdravlja dejavnosti fundacije pri razvoju veščin in omogočanju vseživljenjskega učenja, da bi lahko partnerske države izboljšale zaposljivost in zaposlitvene priložnosti svojih državljanov;

pozdravlja podporo fundacije državam kandidatkam za članstvo v Uniji na področjih, kot so učenje na delovnem mestu, nadaljnji poklicni razvoj učiteljev za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter podjetniško usposabljanje; podpira prizadevanja fundacije, da bi posodobila kvalifikacije in sisteme kvalificiranja na Zahodnem Balkanu; priznava napredek, dosežen pri razvoju in uvedbi državnih okvirov kvalifikacij na različnih ravneh, pa tudi potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja; pozdravlja poročilo fundacije o spremljanju diplomantov poklicnega izobraževanja v državah kandidatkah za članstvo v EU; spodbuja nadaljnje sodelovanje fundacije v posebnih regionalnih in državnih dejavnostih za izboljšanje kakovosti poklicnih šol, opreme in poučevanja v državah vzhodnega partnerstva;

pozdravlja dejavnosti in ponujeno podporo v osrednji Aziji v zvezi s spremljanjem tehnične pomoči in proračunske podpore Unije tem državam in spodbujanje regionalnega sodelovanja v skladu z izobraževalno pobudo za osrednjo Azijo; podpira stalno sodelovanje osrednje Azije pri analizi politik in spremljanju napredka za celoten sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja prek torinskega procesa;

ugotavlja, da je fundacija dosegla stopnjo dokončanih dejavnosti v višini 93 %, pri čemer je stopnja pravočasno dokončanih dejavnosti znašala 88 %, da je vzpostavila forum za kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter da je izpolnila cilje za 13 izmed 14 ključnih kazalnikov uspešnosti;

pozdravlja sporazuma, ki ju je fundacija sklenila z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja, ter letna akcijska načrta za sodelovanje z njima na prekrivajočih se področjih politik; ceni dejstvo, da je fundacija prevzela vodilno vlogo pri izvajanju medagencijske pogodbe o primerjalnih anketah zavzetosti zaposlenih;

Kadrovska politika

10.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 96,6-odstotno, saj je bilo izmed 88 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije, zaposlenih 85 začasnih uslužbencev (v primerjavi z 90 odobrenimi delovnimi mesti v letu 2016); poleg tega ugotavlja, da je za fundacijo v letu 2017 delalo 40 pogodbenih uslužbencev in en napoteni nacionalni strokovnjak;

11.

poudarja, kako pomembno je, da se fundaciji za izvajanje nalog zagotovijo ustrezno osebje in finančna sredstva;

12.

ugotavlja, da je fundacija sprejela več ukrepov proti nadlegovanju in da se vsi novinci udeležijo informativnega predavanja, ki ga vodijo zaupni svetovalci;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

13.

je seznanjen, da je fundacija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter zaščito žvižgačev; ugotavlja, da je ustanovila neodvisen organ za razkritja, nasvete in napotitve za žvižgače, tako da je svojega pravnega svetovalca imenovala za predstavnika za etiko in integriteto; ugotavlja, da sta bili funkciji predstavnika za Evropski urad za boj proti goljufijam in predstavnika za Evropskega varuha človekovih pravic združeni v vlogi predstavnika za etiko in integriteto, tako da imajo zdaj zaposleni enotno službo, kateri lahko poročajo o krivicah, ne da bi bili ogroženi neodvisnost in zaupnost;

14.

pozdravlja dejstvo, da je fundacija za obstoječe zaposlene uvedla obvezno spletno ozaveščanje o boju proti goljufijam, novinci pa se s tem seznanijo na obveznem uvajanju;

Notranje kontrole

15.

ugotavlja, da je fundacija v letu 2017 pregledala svoj okvir notranje kontrole in da je upravni odbor sprejel načela notranje kontrole; je seznanjen, da je bilo ocenjenih 16 standardov notranje kontrole in da je bilo za 10 izmed njih ugotovljeno, da potrebujejo le manjše izboljšave, nobeden pa ni potreboval večjih izboljšav oziroma za nobenega ni bilo ugotovljeno, da nima vzpostavljenega sistema; poziva fundacijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za izboljšanje stanja;

16.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo revidirala spremljanje napredka pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter dala štiri priporočila, od tega tri pomembna in eno zaželeno; ugotavlja, da je fundacija zato pripravila akcijski načrt, ki naj bi bil uresničen leta 2018; je seznanjen, da je fundacija uresničila vsa revizijska priporočila, ki jih je služba za notranjo revizijo dala pred letom 2017;

Druge pripombe

17.

pozdravlja, da so po mnenju fundacije skrbi v zvezi s prostori v Villi Gualino sedaj odveč in da je njena namestitev v sedanjih prostorih še nekaj časa zagotovljena;

18.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/267

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1505

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017 z odgovorom fundacije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice fundaciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0077/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1339/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje (5) in zlasti člena 17,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0131/2019),

odobri zaključni račun Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropske fundacije za usposabljanje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 184.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 184.

(5) UL L 354, 31.12.2008, str. 82.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 153.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/268

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1506

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (zdaj Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice) (eu-LISA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0099/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (5) in zlasti člena 33,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (6) in zlasti člena 47,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0145/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 153.

(5) UL L 286, 1.11.2011, str. 1.

(6) UL L 295, 21.11.2018, str. 99.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 270.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/270

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1507

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (zdaj Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (zdaj Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0145/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen končni proračun za proračunsko leto 2017 znašal 155 801 818 EUR, kar je bistveno, 89,38-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016; ker je bilo povečanje povezano z dodatnimi nalogami agencije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je začela veljati 11. decembra 2018; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 100 %, kar je 2,1 % več kot leta 2016; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 91,53 %, kar je 0,68 % več kot leta 2016;

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija leta 2016 sicer plačala polno ceno za gradbena dela za nove prostore v Strasbourgu, da pa ta dela še niso zaključena, saj izvajalec ni izpolnil svojih obljub, sprejeta poročila o napredku del pa so zajemala samo 70 % del; priznava, da so bila predplačila izvajalcu krita z bančnimi garancijami, ki se sprostijo postopoma ob sprejemu del; ugotavlja, da je zunanji izvajalec predložil finančno terjatev in vložil tožbo proti agenciji; je seznanjen z odgovorom agencije, da je pri upravnem sodišču v Strasbourgu vložila odgovor na tožbo in da sodišče v tej zadevi še ni razsodilo; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o končni sodbi upravnega sodišča v Strasbourgu;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje, da je agencija razveljavila 658 000 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar pomeni 12,20 % vseh prenesenih sredstev in znatno, 7,11-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija uporablja več ključnih kazalnikov uspešnosti na področjih, kot so sistemska učinkovitost, varnost in raven zadovoljstva strank, da bi izmerila dodano vrednost, ki jo prinašajo njene dejavnosti, in številne druge ključne kazalnike uspešnosti, da bi izboljšala svoje upravljanje proračuna;

pozdravlja stalno sodelovanje agencije z mrežo agencij za pravosodje in notranje zadeve, zlasti z Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje, Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Evropskim azilnim podpornim uradom, s katerimi si izmenjuje najboljšo prakso;

ugotavlja, da je bila agencija v letu 2016 predmet zunanjega ovrednotenja, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da svoj mandat izpolnjuje učinkovito, ter so bili priporočeni posebni načini za izboljšanje njenega poslovanja in opredeljene morebitne priložnosti za razširitev njenega mandata; je seznanjen, da je agencija leta 2017 izvedla akcijski načrt za obravnavanje teh priporočil; je seznanjen tudi, da je Komisija ugotovitve upoštevala pri svojem predlogu za reformo ustanovnega akta agencije, ki je postal Uredba (EU) 2018/1726;

poudarja pomen končnega poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost ter pozdravlja predloge Komisije za uredbe o interoperabilnosti med informacijskimi sistemi Unije, in sicer v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem, azilom in migracijami ter mejami in vizumi;

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da agencija trenutno upravlja tri ločene, neintegrirane obsežne informacijske sisteme, kar lahko agenciji prepreči uresničitev ekonomij obsega in sinergij med temi tremi sistemi, in da se razširitev mandata agencije na upravljanje številnih dodatnih informacijskih sistemov pričakuje v naslednjih letih; pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da bi morala agencija v podporo razpravam o prihodnji strategiji za razvoj informacijskih sistemov, ki jih upravlja, pripraviti natančno analizo stroškov in koristi; je seznanjen z odgovorom agencije, da je bila začeta študija, da bi se ustvarila jasna slika v zvezi s prihodnjo strukturo za interoperabilne informacijske sisteme; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatu te študije in načrtovanih popravnih ukrepih;

ugotavlja, da je upravni odbor novembra 2017 sprejel posodobljeno dolgoročno strategijo za agencijo, ki obravnava obdobje 2018–2022 in določa smernice za prihodnji razvoj agencije, ter pričakuje, da bo izvajanje te strategije še dodatno izboljšalo uspešnost agencije;

Kadrovska politika

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen le 87,02-odstotno, saj je agencija zaposlovala 114 od 131 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 118 delovnih mest); priznava, da je razlika med 114 začasnimi uslužbenci, ki so bili imenovani, in 131 odobrenimi delovnimi mesti upravičena z dejstvom, da sta bili v pričakovanju preoblikovanja Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) dodani dve delovni mesti in da je bilo 14 delovnih mest zagotovljenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki je začela veljati 29. decembra 2017, in je tako omogočila, da je agencija začela postopek zaposlovanja šele po tem datumu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila ponudba za zaposlitev za delovno mesto vodje enote za informacije o operacijah poslana in sprejeta do konca leta 2017; poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo 32 pogodbenih uslužbencev in sedem napotenih nacionalnih strokovnjakov;

11.

je seznanjen, da je agencija sprejela vzorčni sklep Komisije o politiki za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja; je seznanjen, da agencija nudi gradivo za e-učenje in da je objavila razpise za zaupne svetovalce;

12.

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru agencije, saj je bilo med 52 člani 46 moških in šest žensk; v zvezi s tem poziva Komisijo, države članice in druge zainteresirane strani, naj pri imenovanju svojih kandidatov za člane upravnega odbora upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da majhno število zaposlenih pomeni znatno tveganje za neprekinjeno delovanje operacij agencije, zlasti ob upoštevanju, da je vodja oddelka za upravljanje in vzdrževanje aplikacij začasno opravljal tudi naloge vodje službe za operacije ter vodje oddelka za operacije in infrastrukturo ter tako zasedal tri najvišja vodstvena mesta v oddelku za operacije; priznava, da je agencija – kljub znatnemu pomanjkanju virov za operativne in horizontalne funkcije v agenciji – svoj mandat uspešno izvajala skozi vse leto 2017; podpira nadaljnja prizadevanja, ki so potrebna, da bi zaposlene v agenciji obdržali in jim zagotovili razvoj; v zvezi s tem pozdravlja ukrep agencije, ki je za začasnega vodjo oddelka za operacije in infrastrukturo imenovala drugega uslužbenca; poziva agencijo, naj brez odlašanja izpolni vsa delovna mesta s stalnim osebjem;

14.

poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva, da bi zaposlene v agenciji obdržala in jim zagotovila razvoj; pozdravlja način, na katerega se je agencija kljub veliki fluktuaciji strokovnega osebja spoprijela z znatno povečano delovno obremenitvijo v letu 2017;

15.

Javna naročila

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da se je agencija soočila s težavami pri privabljanju zadostne konkurence za številne postopke naročil srednjih vrednosti, pri katerih je v zadevnih postopkih prejela samo eno ponudbo;

17.

z obžalovanjem ugotavlja, da je revizija, ki jo je opravila služba Komisije za notranjo revizijo, razkrila znatne pomanjkljivosti v zvezi s procesi javnih naročil agencije, vključno z dvema „zelo pomembnima“ vprašanjema v zvezi z oceno pogodbenih vrednosti in ključnimi kontrolami, tri druge ugotovitve pa so bile označene kot „pomembne“; priznava, da so številne pomanjkljivosti povezane z nezadostnim številom zaposlenih v finančnem oddelku in oddelku za javna naročila, zlasti v sektorju javnih naročil; je seznanjen, da je agencija sprejela akcijski načrt za obravnavanje revizijskih ugotovitev in priporočil službe za notranjo revizijo; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za ublažitev teh pomanjkljivosti;

18.

ugotavlja, da po podatkih iz poročila Računskega sodišča agencija obsežno uporablja zunanje izvajalce in da 90 % dela v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov IT agencija izvaja skupaj z zunanjimi izvajalci; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so sicer vse faze projektov IT pod nadzorom agencije, da pa oddajanje takšnih občutljivih sistemov IT v razvoj zunanjim izvajalcem v tem obsegu ustvarja precejšnje tveganje, da se bo agencija preveč zanašala na zunanje izvajalce in da bo postala od njih preveč odvisna; je seznanjen z odgovorom agencije, da bi dokončanje teh sistemov znotraj agencije in zmanjšanje zunanjega izvajanja zahtevalo precejšnje povečanje osebja agencije, in da za zagotavljanje ustreznega ločevanja nalog, izvajalci, ki sodelujejo pri zagotavljanju kakovosti, niso vključeni v zagotavljanje zunanje podpore operativnemu upravljanju obsežnih informacijskih sistemov; zato poziva agencijo, naj z boljšo uporabo lastnih sredstev omeji odvisnost od zunanjih izvajalcev in vzpostavi pravo politiko za omejitev uporabe zunanjih izvajalcev;

19.

poziva agencijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se bodo izvajalci, ki imajo dostop do občutljivih informacij o sistemih IT oziroma podatkov, ki jih obdelujejo, pravno zavezali spoštovanju strogih pravil o zaupnosti, in naj od njih zahteva, da pred dostopom do teh informacij pridobijo uradno dovoljenje državnih varnostnih organov; poziva jo, naj poskrbi, da zunanjih izvajalcev ne bodo omejevali zakoni tretjih držav, zaradi katerih bi utegnili priti v navzkrižje s pravili o zaupnosti, ki jih je uvedla agencija;

20.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil (e-javna naročila); na podlagi informacij, ki jih je posredovala agencija, ugotavlja, da je že uvedla izdajo e-računov in e-javne razpise za nekatere postopke, ne pa tudi e-oddaje ponudb; poziva jo, naj uvede vsa potrebna orodja in organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

21.

priznava, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da agencija ni objavila življenjepisov članov upravnega odbora oziroma vodstvenega osebja na splošno, ampak samo življenjepis izvršnega direktorja; poziva jo, naj objavi življenjepise vseh članov upravnega odbora in vodstvenega osebja ter naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem; spodbuja agencijo, naj uporabi politiko Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za neodvisnost kot najboljšo prakso in zgleden sistem za spremljanje in preprečevanje vseh nasprotij interesov;

22.

obžaluje, da agencija kljub predhodnim pozivom ne objavi izjav o interesih članov upravnega odbora, vodstvenega osebja na splošno in izvršnega direktorja; poziva, naj se objavijo izjave o interesih, v katerih je navedeno članstvo v vseh drugih organizacijah; poudarja, da ni naloga članov upravnega odbora, vodstvenega osebja ali izvršnega direktorja, da sami razglasijo neobstoj nasprotij interesov, ampak bi to moral oceniti nevtralen organ;

Notranje kontrole

23.

je seznanjen, da je agencija 31. decembra 2017 imela 23 odprtih revizijskih priporočil, ki so bila označena kot „zelo pomembna“, vključno z devetimi, ki so bila izdana nedavno, tremi, ki so že zapadla, in štirimi, ki so še bila v izvajanju; ugotavlja, da ni odprto nobeno „kritično“ priporočilo; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju teh revizijskih priporočil;

Druge pripombe

24.

je seznanjen z obnovo operativnega centra agencije v Strasbourgu v Franciji in gradnjo novega sedeža v Talinu v Estoniji; je seznanjen, da ima agencija tudi podporni center v Sankt Johannu im Pongau v Avstriji in pisarno za stike v Bruslju v Belgiji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pri selitvi v nove prostore v Strasbourgu prišlo do velikih zamud, pri odgovornem izvajalcu pa so se pokazale številne pomanjkljivosti;

25.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (5) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(3) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/274

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1508

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (zdaj Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0099/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (5) in zlasti člena 33,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0145/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 153.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 153.

(5) UL L 286, 1.11.2011, str. 1.

(6) UL L 295, 21.11.2018, str. 99.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 90.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/276

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1509

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0073/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (5) in zlasti člena 14,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0138/2019),

podeli razrešnico izvršni direktorici Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 90.

(5) UL L 216, 20.8.1994, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 58.

(1) UL C 248, 29.7.2017, str. 3.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/277

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1510

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0138/2019),

A.	ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 15 656 308 EUR, kar je 6,10 % manj kot leta 2016; ker proračun agencije izvira predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 96,03 %, kar pa je nekoliko manj (0,28 %) kot leta 2016; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 72,23 %, kar je le 1,88 % več kot leto prej;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je agencija razveljavila 194 467,98 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 4,93 % vseh prenesenih sredstev in 1,17 % več kot leta 2016; poleg tega ugotavlja, da je bila stopnja nenačrtovanih prenosov iz leta 2017 v leto 2018 v naslovu II razmeroma visoka, in sicer v znesku 200 000 EUR, kar je večinoma povezano z notranjo reorganizacijo pisarniških prostorov;

Uspešnost

ugotavlja, da agencija za merjenje uspešnosti in izboljšanje upravljanja proračuna uporablja nekatere ključne kazalnike uspešnosti; poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija v letu 2018 načrtuje uvedbo revidiranega okvira za upravljanje smotrnosti uspešnosti, katerega cilj je zagotoviti ustreznejše kazalnike uspešnosti za boljšo oceno dodane vrednosti, ki jo zagotavljajo dejavnosti agencije; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju tega okvira;

ugotavlja, da je agencija sicer dobro uporabljala razpoložljiva sredstva, vendar pa so bile postavke, povezane z zagotavljanjem spletnih komunikacij in delovnega programa, nekoliko nižje od zastavljenih ciljev;

podpira dejavnosti agencije ter njeno analizo o varnosti in zdravju pri delu, saj prispevajo k oblikovanju politike EU za spodbujanje zdravih in varnih delovnih mest po celotni Uniji, in v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da ima agencija dovolj zaposlenih in finančnih sredstev za opravljanje svojih nalog;

pozdravlja, da je agencija trdno zavezana temu, da vsi delavci uživajo enake pravice na področju varnosti in zdravja pri delu, ne glede na velikost podjetja, vrsto pogodbe in delovno razmerje;

ceni stalno podporo agencije za mikro-, mala in srednja podjetja v obliki praktičnih orodij in smernic za spoštovanje zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu; pozdravlja dokončanje projekta zdravih delovnih mest za vse generacije, ki bo prispeval k varnim in zdravim razmeram v celotnem poklicnem življenju;

ugotavlja, da so se leta 2017 končala tri zunanja ocenjevanja: vmesna ocena večletnega strateškega programa 2014–2020, naknadna ocena varnejšega in bolj zdravega dela v vseh starostnih obdobjih ter naknadna ocena evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih II; priznava, da so vsa ocenjevanja imela pozitiven rezultat in da so bila podana priporočila že izvedena;

pozdravlja prizadevanja agencije za vključitev večjezičnosti v svoje produkte, kar je leta 2017 priznala tudi evropska varuhinja človekovih pravic ter agenciji skupaj z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Prevajalskim centrom za organe Evropske unije (CdT) podelila nagrado varuhinje za dobro upravljanje v kategoriji „odličnost pri zagotavljanju storitev, osredotočenih na državljane/stranke“ za njihov skupni inovativen projekt, ki olajšuje upravljanje prevajanja večjezičnih spletnih mest;

10.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija proaktivno deli naloge z drugimi agencijami na področjih, kot so varnost, upravljanje objektov oziroma bančne storitve, v prihodnosti pa načrtuje dodatno okrepitev sodelovanja; poudarja pomen dobrega sodelovanja med agencijami, ki delujejo na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja, zlasti pa med agencijo, Eurofoundom, Cedefopom in Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE);

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,5-odstotno, saj je bilo imenovanih 39 začasnih uslužbencev od 40 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi z 41 odobrenimi delovnimi mesti leta 2016); ugotavlja tudi, da je v letu 2017 za agencijo delalo 24 pogodbenih uslužbencev;

12.

ugotavlja, da ima agencija politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je leta 2016 začela preiskava o nadlegovanju, ki se je zaključila leta 2017; obžaluje, da je bila ugotovljena kršitev člena 12a(3) kadrovskih predpisov; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih disciplinskih ukrepih in predvidenih ukrepih za zmanjšanje teh tveganj v prihodnosti;

Javno naročanje

13.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja in organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

14.

pozdravlja, da je agencija novembra 2018 uspešno začela svoj prvi postopek elektronskega javnega naročanja;

15.

na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija podpisala okvirno pogodbo za storitve svetovanja na področju informacijske tehnologije v obdobju 2014–2017, pri čemer so bile cene odvisne od časa, ki je bil porabljen za projekte, in niso bile povezane s predajo, te pogodbe pa agencija ne more spremljati v celoti, saj je bila na primer leta 2016 polovica storitev izvedena izven prostorov agencije; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki so bili sprejeti v ta namen;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

priznava obstoječe ukrepe in stalna prizadevanja agencije za zagotavljanje preglednosti ter preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov; poleg tega je seznanjen, da namerava agencija sprejeti vzorčni sklep o prijavljanju nepravilnosti, za katerega je Komisija dala predhodno soglasje (2);

17.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je treba povečati neodvisnost računovodje, tako da bo neposredno odgovarjal izvršni direktorici in upravnemu odboru agencije; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem; priznava, da agencija v odgovor na to priporočilo Računskega sodišča pripravlja sklep, po katerem bo upravni odbor funkcije računovodje prepustil v izvajanje GD BUDG;

18.

poziva agencijo, naj novo ustanovno uredbo obravnava kot priložnost za dodatno povečanje neodvisnosti računovodje;

Druge pripombe

19.

ugotavlja, da je agencija izvedla analizo verjetnega učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, na njeno organizacijo, poslovanje in računovodske izkaze; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izidu te analize;

20.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sklep Komisije C(2018)1362 z dne 27. februarja 2018.

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/280

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1511

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0073/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (5) in zlasti člena 14,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0138/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 90.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 90.

(5) UL L 216, 20.8.1994, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 58.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 188.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/281

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1512

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za oskrbo Euratom (ESA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0089/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 1(2),

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/114/ES, Euratom z dne 12. februarja 2008 o določitvi statuta Agencije za oskrbo Euratom (5) in zlasti člena 8,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0132/2019),

podeli razrešnico vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Agencije za oskrbo Euratom glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Agencije za oskrbo Euratom, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 188.

(5) UL L 41, 15.2.2008, str. 15.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/282

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1513

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0132/2019),

A.	ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih Agencije za oskrbo Euratom (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 123 000 EUR, kar je nekoliko manj (1,6 %) kot leta 2016; ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja sredstev za prevzem obveznosti zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 98,88 %, kar je 4,54 % več kot leta 2016; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 74,64 %, kar je 11,48 % manj kot leta 2016;

Razveljavitev prenesenih sredstev

pozdravlja dejstvo, da je agencija razveljavila 148,09 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 1,44 % vseh prenesenih sredstev in 2,07 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

ugotavlja, da je agencija v letu 2017 obdelala 320 transakcij, vključno s pogodbami, spremembami in uradnimi obvestili, in je še naprej prevzemala odgovornost za skupno politiko Unije na področju jedrske energije v skladu s svojim mandatom, da bi zagotovila varnost preskrbe z jedrskimi snovmi; je seznanjen s stalnimi prizadevanji agencije za diverzifikacijo virov oskrbe;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je agencija konec leta 2017 od 25 delovnih mest, odobrenih v kadrovskem načrtu, imela zaposlenih 17 oseb, ki so uradniki Komisije, enako kot leta 2016;

Druge pripombe

ugotavlja, da je Združeno kraljestvo izrazilo namero, da izstopi iz Unije, vključno iz Euratoma; ugotavlja, da bo imelo Združeno kraljestvo od datuma izstopa izključno pristojnost za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi obveznostmi, ki izhajajo iz njegovega članstva v Mednarodni agenciji za atomsko energijo ter iz različnih mednarodnih pogodb in konvencij, katerih podpisnik je; zlasti ugotavlja, da mora Združeno kraljestvo vzpostaviti lasten režim jedrskih nadzornih ukrepov in se pogajati o dvostranskih sporazumih o jedrskem sodelovanju z različnimi državami, ki so zdaj zajete v sporazumih Euratom; poziva agencijo, naj še naprej spremlja razmere ter organu za podelitev razrešnice poroča o vseh dogodkih v zvezi s tem;

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (1) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/283

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1514

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0089/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 1(2),

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/114/ES, Euratom z dne 12. februarja 2008 o določitvi statuta Agencije za oskrbo Euratom (5) in zlasti člena 8,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0132/2019),

odobri zaključni račun Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2017;

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 188.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 188.

(5) UL L 41, 15.2.2008, str. 15.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/284

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1515

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017 z odgovorom fundacije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice fundaciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0069/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (5) in zlasti člena 16,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/127 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0143/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 94.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 94.

(5) UL L 139, 30.5.1975, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 74.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 207.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/285

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1516

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0143/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (v nadaljnjem besedilu: fundacija) razvidno, da je končni proračun fundacije v proračunskem letu 2017 znašal 20 480 000 EUR, kar je 1,49 % manj kot leta 2016; ker proračun fundacije izvira predvsem iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu fundacije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov fundacije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ceni, da je bila zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 stopnja izvrševanja proračuna 100 %, torej na isti ravni kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 80,7 %, kar je 4,1 % manj kot leta 2016;

Razveljavitev prenesenih sredstev

pozdravlja, da je razveljavitev sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, znašala 37 528 EUR in predstavljala 1,2 % vseh prenesenih sredstev oziroma 3,7 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da fundacija uporablja določene ključne kazalnike uspešnosti, vključene v njen sistem spremljanja uspešnosti, ki poleg teh kazalnikov vključuje „metriko“ (druge kazalnike za operativne procese) in kvalitativno oceno in ovrednotenje, za ocenjevanje dodane vrednosti, vključno z izidom in učinkom, ki jo zagotavljajo njene dejavnosti, in za izboljšanje upravljanja proračuna;

se zaveda, da je zagotovitev izložkov delovnega programa, načrtovanih za leto 2017, dosegla 90 % (35 od 39 izložkov), pri čemer so bili štirje prestavljeni zaradi nepredvidenih dogodkov in bodo po novih načrtih zagotovljeni v začetku leta 2018, pa tudi da je fundacija prispevala k 194 prireditvam za razvoj politike na ravni Unije (od tega je bilo 49 % prednostnih prireditev na ravni Unije);

ceni, da so prizadevanja fundacije za pridobivanje in širjenje znanja prispevala k načrtovanju in vzpostavljanju boljših življenjskih in delovnih razmer v Uniji; priznava, da ima fundacija dejavno vlogo kot osrednji akter pri oblikovanju politike in kot vir informacij o tekočih pobudah EU, kot so izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostop do socialne zaščite in izboljšanje delovnih pogojev; pozdravlja analizo trendov kakovosti življenja ob spreminjajočem se socialnem in ekonomskem profilu ter prispevek k politiki na tem področju, ki ju je fundacija vključila v poročilo o pregledu v okviru četrte evropske raziskave o kakovosti življenja;

je seznanjen z napredkom fundacije pri zaključitvi štiriletnega programa, v katerem je opredelila štiri posebna prednostna področja politik, ki se bodo upoštevala v njenem prihodnem delovnem programu;

ceni, da je fundacija še naprej sodelovala z drugimi agencijami EU in izvedla ukrepe, dogovorjene v letnih načrtih z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropskim inštitutom za enakost spolov, Evropsko fundacijo za usposabljanje (ETF) in Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), ter nadaljevala priprave v sodelovanju s Cedefop o četrti evropski raziskavi podjetij, prav tako pa prevzela del stroškov raziskave; se zaveda, da je fundacija uvedla novo okvirno pogodbo med agencijami z osmimi sodelujočimi agencijami za storitve ocenjevanja in povratnih informacij;

ugotavlja, da je bila fundacija predmet zunanjega „medagencijskega“ ocenjevanja, skupaj s Cedefop, EU-OSHA in ETF, ki je zajemalo obdobje od 2012 do 2016 in se osredotočalo na oceno dela agencij v zvezi z ustreznostjo, učinkovitostjo, uspešnostjo, skladnostjo in dodano vrednostjo Unije, pa tudi prihodnostjo štirih agencij; poziva fundacijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih iz končnega poročila, zlasti kar zadeva ocenjevanje dodane vrednosti Unije, ki jo zagotavlja fundacija, in poglede na prihodnost fundacije;

z zadovoljstvom ugotavlja, da predlog Komisije za novo ustanovno uredbo vključuje obvezno zunanje ocenjevanje vsakih pet let;

Kadrovska politika

10.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 95,70-odstotno, saj je agencija zaposlovala 89 od 93 uradnikov ali začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 95 delovnih mest); poleg tega ugotavlja, da je za fundacijo v letu 2017 delalo 10 pogodbenih uslužbencev in en napoten nacionalni strokovnjak;

11.

pozdravlja rezultate kadrovske analize, opravljene decembra 2017, ki kaže razmeroma visoko raven stabilnosti iz leta v leto;

12.

je seznanjen, da je fundacija leta 2017 sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja ter da je uvedla program o dostojanstvu in spoštovanju;

13.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je fundacija poročala o prenizkih plačilih in preplačilih tridesetim uslužbencem v obdobju od leta 2005 do leta 2014 zaradi prehoda na nove kadrovske predpise EU leta 2005; je seznanjen, da je fundacija popravila vsa prenizka plačila, vendar ne bo izterjala preplačil; je seznanjen, da je bilo uvedeno polno ovrednotenje plačilnega sistema in da so bili sprejeti ukrepi, vendar vprašanje še ni zaključeno; poziva fundacijo, naj nadaljuje prizadevanja za rešitev tega vprašanja in obvešča organ za podelitev razrešnice o napredku;

Javna naročila

14.

ugotavlja, da je svetovalni odbor fundacije za javna naročila in pogodbe (ACPC) v letu 2017 preučil 30 dosjejev; ugotavlja, da ACPC poleg tega izvaja naknadno letno preverjanje naključno izbranih dodeljenih naročil nizke vrednosti; pozdravlja, da je ACPC izrazil zadovoljstvo, da je fundacija v letu 2017 v splošnem upoštevala postopke javnih naročil;

15.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da fundacija konec leta 2017 še ni uporabljala vseh orodij, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil (e-javna naročila); je seznanjen z odgovorom fundacije, da je nekatera orodja že uvedla; poziva jo, naj začne uporabljati vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnih naročil in organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

je seznanjen, da je fundacija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; ceni, da je fundacija v letu 2017 uvedla etični kodeks in da organ za podelitev razrešnice vestno obvešča o vseh primerih domnevnega ali dejanskega nasprotja interesov;

17.

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je treba okrepiti neodvisnost računovodje tako, da bo odgovarjal neposredno izvršnemu direktorju fundacije in upravnemu odboru; pozdravlja že sprejete ukrepe za zagotovitev neodvisnosti računovodje;

Notranje kontrole

18.

se zaveda, da je fundacija prilagodila okvir notranje kontrole in se osredotočila na spremljanje učinkovitosti sistema notranje kontrole, da bi postal primernejši za njeno okolje;

19.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je končalo izvajanje akcijskega načrta, s katerim so se obravnavale ugotovitve službe Komisije za notranjo revizijo v zvezi s projektnim vodenjem, in da so se začeli izvajati vsi dogovorjeni ukrepi;

20.

ceni, da sta se fundacija in služba za notranjo revizijo dogovorili, da bosta v letu 2018 opravili revizijo smotrnosti poslovanja z naslovom „Namenjanje prednosti dejavnostim in dodeljevanje sredstev“; poziva fundacijo, naj rezultate te revizije sporoči organu za podelitev razrešnice;

Druge pripombe

21.

je seznanjen z začetnimi prizadevanji fundacije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; poudarja pa, da fundacija ni sprejela dodatnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšala ali izravnala emisije CO2;

22.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/288

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1517

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017 z odgovorom fundacije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice fundaciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0069/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (5) in zlasti člena 16,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/127 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 (6),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0143/2019),

odobri zaključni račun Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 94.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 94.

(5) UL L 139, 30.5.1975, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2019, str. 74.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 161

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/289

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1518

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Eurojusta za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Eurojusta za proračunsko leto 2017 z odgovorom Eurojusta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Eurojustu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0076/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (6) in zlasti člena 63;

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0155/2019),

podeli razrešnico upravnemu direktorju Eurojusta glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje upravnemu direktorju Eurojusta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 161

(5) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(6) UL L 295, 21.11.2018, str. 138.

(1) UL C 279, 8.8.2018, str. 9.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/290

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1519

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0155/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Eurojusta razvidno, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 48 689 237 EUR, kar je 11,83 % več kot leta 2016; ker je povečanje proračuna povezano predvsem s selitvijo Eurojusta v nove prostore; ker celotni proračun Eurojusta izvira iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Eurojusta za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumna zagotovila o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Eurojusta ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je zaradi prizadevanj za proračunsko spremljanje v proračunskem letu 2017 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 99,97 %, kar je za 0,08 % več kot v letu 2016, in vključuje tudi 11 130 000 EUR, ki so namenjeni za novo stavbo; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobrenih plačil znašala 83,95 %, kar je 3,53 % več kot leta 2016;

pozdravlja, da Računsko sodišče ni imelo pripomb v zvezi z izvrševanjem proračuna Eurojusta za leto 2017; zlasti pozdravlja, da je bila zaključena večina priporočil, ki jih je za prejšnja leta podalo Računsko sodišče;

Razveljavitev prenesenih sredstev

ugotavlja, da je agencija razveljavila 234 228 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 2,96 % vseh prenesenih sredstev, tj. 2,64 % manj kot leta 2016;

poudarja predvsem, da Računsko sodišče od leta 2017 ne poroča več o čezmernem prenosu sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjega (2016) v tekoče leto (2017) za naslov II (odhodki za podporne dejavnosti);

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da Eurojust uporablja določene kvantitativne in kvalitativne ključne kazalnike uspešnosti za merjenje doseganja svojih ciljev glede letnih dejavnosti, vključno z učinkom, rezultati ter tehničnimi in operativnimi kazalniki za izboljšanje upravljanja proračuna; je seznanjen s prizadevanji Eurojusta za izboljšanje okvira za ocenjevanje uspešnosti, da bi zagotovil ustreznejše informacije, ki bi bolje prikazale doseganje njegovih strateških ciljev in ocenile dodano vrednost, ki jo ustvarjajo njegove dejavnosti;

ugotavlja, da je Eurojust opravil temeljito reorganizacijo svoje uprave ter da je več sredstev namenil podpori operativnemu delu, kar je ustvarilo sinergije in večjo učinkovitost; ugotavlja, da se večja učinkovitost kaže pri visoki stopnji izvrševanja proračuna in plačil;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Eurojust leta 2017 prispeval k projektom za boj proti terorizmu, ki so jih izvajali Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter drugi partnerji na področju pravosodja in notranjih zadev, in sodeloval pri dveh skupnih razpisnih postopkih z Europolom; z zadovoljstvom ugotavlja, da namerava Eurojust oblikovati strategijo javnega naročanja, da bi še bolj izkoristil prednosti medagencijskih in medinstitucionalnih skupnih postopkov javnega naročanja; mu toplo priporoča, naj še naprej razvija projekte sodelovanje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju pravosodja in notranjih zadev;

želi spomniti na pomen in dodano vrednost Eurojusta v boju proti organiziranemu kriminalu po vsej Evropi, zlasti pa na njegovo vlogo pri financiranju skupnih preiskovalnih skupin; v zvezi s tem pozdravlja, da sta Eurojust in Europol (2) pred kratkim sklenila nov memorandum o soglasju, v katerem so določeni merila in pogoji za finančno podporo dejavnostim skupnih preiskovalnih skupin, ki jo zagotavljata agenciji;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,2-odstotno, saj je agencija zaposlovala 202 od 208 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 so bila odobrena 203 delovna mesta); poleg tega ugotavlja, da je za Eurojust v letu 2017 delalo 21 pogodbenih uslužbencev in 17 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

10.

ugotavlja, da je Eurojust sprejel politiko za preprečevanje nadlegovanja ter organiziral usposabljanje in zagotovil zaupno svetovanje;

11.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj Eurojust razpise za prosta delovna mesta objavlja tudi na spletišču Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da bi izboljšal publiciteto; razume pomisleke Eurojusta v zvezi z visokimi stroški prevajanja;

12.

spodbuja Eurojust, naj razmisli o sprejetju strategije o temeljnih pravicah, vključno s sklicevanjem na temeljne pravice v kodeksu ravnanja, ki bi lahko opredeljeval dolžnosti uslužbencev in njihovo izobraževanje; spodbuja ga, naj vzpostavi mehanizme za odkrivanje kršitev temeljnih pravic in poročanje o njih ter hitro obveščanje glavnih organov Eurojusta o tveganjih takih kršitev; spodbuja ga tudi, naj po potrebi uvede položaj uradnika za temeljne pravice, ki bo neposredno poročal upravnemu odboru, da se zagotovi določena stopnja neodvisnosti od drugega osebja, takojšnja obravnava groženj za temeljne pravice in stalno dopolnjevanje politike temeljnih pravic v organizaciji; prav tako ga spodbuja, naj razvije reden dialog z organizacijami civilne družbe in ustreznimi mednarodnimi organizacijami o vprašanjih v zvezi s temeljnimi pravicami; spodbuja ga še, naj spoštovanje temeljnih pravic opredeli kot osrednji pogoj za svoje sodelovanje z zunanjimi akterji, predvsem uslužbenci državnih uprav, s katerimi sodeluje na operativni ravni;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

13.

je seznanjen z obstoječimi ukrepi in stalnimi prizadevanji Eurojusta za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov; obžaluje, da je Eurojustova politika takšna, da objavlja izjave o neobstoju nasprotja interesov upravnega direktorja in članov upravnega odbora, ne pa izjav o interesih; poziva k objavi izjav o interesih;

14.

ugotavlja, da je Eurojust junija 2018 sprejel interna pravila za prijavljanje nepravilnosti na podlagi vzorčnih pravil Komisije; poziva Eurojust, naj posreduje podrobnosti o primerih prijave nepravilnosti v letu 2017, če obstajajo, ter o njihovi obravnavi; poudarja, kako pomembno je ozaveščanje in usposabljanje uslužbencev, saj se s tem spodbuja pozitivno in zaupanja polno okolje, v katerem se žvižgaštvo sprejema kot del podjetniške kulture;

15.

obžaluje, da je bilo priporočilo, ki ga je leta 2010 podalo Računsko sodišče, da je treba razmisliti o ponovni opredelitvi vlog in pristojnosti upravnega direktorja in kolegija Eurojusta, da bi preprečili prekrivanje pristojnosti na podlagi sklepa o ustanovitvi (3), leta 2017 še zmeraj odprto; se zaveda, da Eurojust ni pristojen za to vprašanje, vendar sta ga sozakonodajalca obravnavala v okviru pregleda njegovega mandata; pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in pričakuje, da se bodo ta vprašanja rešila z novo strukturo in razjasnitvijo vlog in pristojnosti, vključno z novim izvršnim odborom;

Notranja kontrola

16.

ugotavlja, da je Eurojust leta 2017 na predlog službe za notranjo revizijo svoje računovodsko osebje izločil iz enote za proračun, finance in javna naročila, da bi povečal njihovo neodvisnost; poleg tega ugotavlja, da računovodjo, ki je vodja računovodske pisarne, imenuje kolegij Eurojusta;

Druge pripombe

17.

ugotavlja, da se je Eurojust junija 2017 uspešno preselil v nove prostore, pri čemer se ni zmanjšala njegova operativna zmogljivost, ter da so bili pravočasno izvedeni vsi potrebni finančni, varnostni, pravni in drugi praktični ukrepi; ugotavlja, da je bilo za naložbe v nove prostore za leto 2017 namenjenih 11 130 000 EUR, od tega pa je bilo do 31. decembra 2017 plačanih 8 790 000 EUR (79 %); poziva Eurojust, naj v zvezi s tem poroča organu za podelitev razrešnice;

18.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (5) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Memorandum o soglasju o skupni določitvi pravil in pogojev za finančno podporo dejavnostim skupnih preiskovalnih skupin, ki sta ga Europol in Eurojust podpisala 1. junija 2018.

(3) Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1).

(4) Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/293

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1520

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Eurojusta za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Eurojusta za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Eurojusta za proračunsko leto 2017 z odgovorom Eurojusta (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Eurojustu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0076/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (5) in zlasti člena 36,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (6) in zlasti člena 63;

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0155/2019),

odobri zaključni račun Eurojusta za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje upravnemu direktorju Eurojusta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 161.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 161.

(5) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(6) UL L 295, 21.11.2018, str. 138.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 165.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/294

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1521

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (pred 1. majem 2017: Evropski policijski urad) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Europolu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0090/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (5) in zlasti člena 43,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (6), zlasti člena 60,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0154/2019),

podeli razrešnico izvršni direktorici Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) glede izvrševanja proračuna Europola za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 165.

(5) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(6) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 245.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/296

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1522

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (pred 1. majem 2017: Evropski policijski urad) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0154/2019),

ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: Europol) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 119 234 720 EUR, kar je 14,35 % več kot leta 2016; ker je bilo to povečanje posledica dodatnih nalog zaradi razširitve mandata; ker proračun Europola v glavnem izvira iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov Europola ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 visoka in je znašala 99,72 %, kar je nekoliko manj (0,03 %) kot leta 2016; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 89,01 %, kar je 1,97 % manj kot leta 2016;

ugotavlja, da bo po napovedi za rast za Europol od leta 2023 potrebna dodatna stalna stavba; poziva Europol, naj razmisli o pazljivosti v zvezi z dodatnimi stroški;

Razveljavitev prenesenih sredstev

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Europol razveljavil 834 972 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 9,08 % vseh prenesenih sredstev in bistveno manj (6,35 %) kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Europol spremljal svojo uspešnost s 33 ključnimi kazalniki uspešnosti, 36 drugimi kazalniki uspešnosti ter izvedbo približno 140 posebnih ukrepov, načrtovanih v delovnem programu, pri čemer je bil okvir za poročanje o uspešnosti usmerjen predvsem v obravnavo dodane vrednosti dejavnosti Europola in njegovo boljše upravljanje proračuna;

ugotavlja, da je Europol dosegel 78 % ciljev, določenih za kazalnike uspešnosti (86 % leta 2016), in da je napredoval pri izvajanju ukrepov iz delovnega programa za leto 2017, saj jih je izvedla 80 % (76 % leta 2016);

z zadovoljstvom ugotavlja, da je začela maja 2017 veljati Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je razširila mandat Europola in mu omogočila, da se učinkovito zoperstavi čedalje večjim nevarnostim čezmejnega kriminala in terorizma po vsej Uniji in onkraj njenih meja;

poziva Europol, naj posreduje dodatne informacije o nalogah in proračunskih posledicah enote za prijavljanje internetnih vsebin, ki v proračunu ni izrecno navedena, ampak je del Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC); opozarja, da se člen 4(1) Uredbe (EU) 2016/794 sklicuje na prijavljanje internetnih vsebin v zvezi s terorizmom ponudnikom spletnih storitev, medtem ko Europol v tesnem sodelovanju z industrijo dejansko podpira s tem povezane preiskave, ki jih izvajajo pristojni organi; zlasti zahteva informacije o nadaljnjih ukrepih v zvezi s primeri, ki so opredeljeni in se sklicujejo na teroristične spletne vsebine, vključno na zahtevo pristojnih organov v državah članicah;

želi spomniti na pomen in dodano vrednost Europola v boju proti organiziranemu kriminalu po Evropi in zlasti na njegovo vlogo pri financiranju skupnih preiskovalnih skupin; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sklenitev novega memoranduma o soglasju med Europolom in Eurojustom (3) o določitvi meril in pogojev za finančno podporo dejavnostim skupnih preiskovalnih skupin, ki jo bosta zagotavljali agenciji;

z zadovoljstvom ugotavlja, da Europol izvaja varnostne naloge v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Evropskim azilnim podpornim uradom in nacionalnimi organi; ugotavlja tudi, da je Europol uporabljal pravno svetovanje skupaj z drugimi agencijami Unije, ki se nahajajo na Nizozemskem, in se pridružil več medinstitucionalno-medagencijskim postopkom oddaje javnih naročil; spodbuja Europol, naj še naprej razvija svoje sodelovanje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju pravosodja in notranjih zadev;

10.

poudarja, da je Europol ena od devetih agencij Unije na področju pravosodja in notranjih zadev; izraža razočaranje nad rezultati, ki jih je na tem področju dosegla medinstitucionalna delovna skupina (IIWG) o virih za decentralizirane agencije, saj niso bili pripravljeni posebni predlogi za združitev ali skupno uporabo prostorov agencij, ki sodijo na sorodna področja politik; poziva Europol, naj sodeluje z osmimi drugimi agencijami Unije na področju pravosodja in notranjih zadev, da bi preučili morebitne združitve;

Kadrovska politika

11.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,27-odstotno, saj je agencija zaposlovala 535 od 550 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 505 delovnih mest); poleg tega ugotavlja, da je za Europol v letu 2017 delalo 159 pogodbenih uslužbencev in 71 napotenih nacionalnih strokovnjakov; poziva Europol, naj se ne zanaša preveč na pogodbene uslužbence in naj ne zamenja stalnega osebja z dražjimi pogodbenimi uslužbenci;

12.

obžaluje neravnovesje med spoloma znotraj najvišjih vodstvenih delavcev Europola, pri čemer je od 133 delavcev 151 moških in 18 žensk, ter med člani upravnega odbora, pri čemer je 11 od 53 članov žensk; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju svojih kandidatov za člane upravnega odbora upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov; poziva Europol, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovil bolj uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih;

13.

ugotavlja, da je Europol sprejel politiko za zaščito človekovega dostojanstva in preprečevanje nadlegovanja; priznava, da je organiziral usposabljanje in omogočil zaupno svetovanje;

14.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili v letu 2017 v zvezi s spolnim nadlegovanjem in neprimernim vedenjem odprti štirje uradni postopki v obliki upravnih preiskave; ugotavlja, da je Europol hitro izvedel upravne preiskave z disciplinskimi ukrepi, kjer je bilo to primerno, ter da je sprejel ustrezne ukrepe za obravnavo te zadeve in da se noben primer ni obravnaval na sodišču; je seznanjen, da leta 2018 ni v Europolu potekala nobena upravna preiskava obtožb o spolnem nadlegovanju; poziva Europol, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se izognil strukturnim pomanjkljivostim na področju neprimernega vedenja, v prvi vrsti pa preprečil, da bi do takšnih primerov sploh prišlo;

15.

pozdravlja predlog Računskega sodišča, naj objavi razpis za prosta delovna mesta tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi povečal obveščenost javnosti; razume zaskrbljenost Europola glede stroškov prevajanja;

16.

spodbuja Europol, naj razmisli o sprejetju strategije o temeljnih pravicah, vključno s sklicevanjem na temeljne pravice v kodeksu ravnanja, da bi lahko opredelil dolžnosti in usposabljanje svojega osebja; naj vzpostavi mehanizme, ki zagotavljajo odkrivanje in poročanje o vseh kršitvah temeljnih pravic in hitro obveščanje glavnih organov Europola o nevarnostih za take kršitve; naj po potrebi vzpostaviti položaj uradnika za temeljne pravice, ki bo neposredno poročal upravnemu odboru, da se zagotovi določena stopnja neodvisnosti od drugega osebja, da se zagotovi takojšnja obravnava groženj za temeljne pravice, in stalno nadgrajevanje politike na področju temeljnih pravic v organizaciji; naj razvije rednega dialoga z organizacijami civilne družbe in ustreznimi mednarodnimi organizacijami o vprašanjih v zvezi s temeljnimi pravicami; naj spoštuje temeljne pravice kot osrednji pogoj za sodelovanje Europola z zunanjimi akterji, predvsem člani državnih uprav, s katerimi sodeluje na operativni ravni;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

17.

ugotavlja, da je Europol uvedel ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; je seznanjen s proaktivnimi ukrepi, sprejetimi v štirih morebitnih primerih nasprotij interesov, ugotovljenih v letu 2017; ugotavlja, da je Europol namesto izjav o interesih objavil izjave o odsotnosti nasprotij interesov; vendar priznava, da je upravni odbor oktobra 2018 na podlagi predloga Europola sprejel nov vzorec izjave o izjavi o interesih; z zadovoljstvom ugotavlja, da se ta nov vzorec izjave uporablja za vse člane upravnega odbora, izvršno direktorico in njene namestnike; vendar ugotavlja, da do sedaj vse izjave še niso bile posodobljene v skladu z novim vzorcem; poziva Europol, naj to hitro obravnava in objavi nove izjave;

Notranje kontrole

18.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2016 revidirala postopke javnih naročil, leta 2017 pa objavila dokončno revizijsko poročilo o javnem naročanju, v katerem so bila tri priporočila označena kot „pomembna“; ugotavlja, da je Europol leta 2017 pripravil akcijski načrt in avgusta 2018 poročal službi za notranjo revizijo o izvajanju podanih priporočil; ugotavlja tudi, da je služba za notranjo revizijo ocenila tveganje v celotni procesni strukturi organizacije, pri tem pa ni za nobeno procesno področje priporočila, naj se „okrepi zmanjševanje tveganja“;

19.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (4) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(3) Memorandum o soglasju o skupni določitvi pravil in pogojev za finančno podporo dejavnostim skupnih preiskovalnih skupin med Europolom in Eurojustom, podpisan 1. junija 2018.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254. Glej stran 361 tega Uradnega lista.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/299

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1523

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (pred 1. majem 2017: Evropski policijski urad) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Europolu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0090/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (5) in zlasti člena 43,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0154/2019),

odobri zaključni račun Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 165.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 165.

(5) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(6) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 169

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/300

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1524

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0070/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0136/2019),

podeli razrešnico direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 169

(5) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(1) UL C 116, 28.3.2018, str. 17.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/301

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1525

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0136/2019),

A.	ker je na podlagi poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija) njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 22 852 250 EUR, kar je 5,78 % več kot leta 2016; ker proračun agencije skoraj v celoti izvira iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 stopnja izvrševanja proračuna 100 %, torej na isti ravni kot leta 2016; z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja plačil nizka, saj je znašala 72,11 %, kar je 1,1 % manj kot leto poprej;

Razveljavitev prenosov

ugotavlja, da je agencija razveljavila 117 566 EUR, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, kar je 2,05 % vseh prenesenih sredstev in 1,22 % manj kot leta 2016;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija v sklopu okvira za merjenje uspešnosti rezultate in učinke svojih dejavnosti ocenjuje z 31 ključnimi kazalniki uspešnosti, upravljanje proračuna pa izboljšuje še s petimi ključnimi kazalniki uspešnosti;

pozdravlja, da agencija pri uresničevanju ciljev skupne politike sodeluje z drugimi agencijami, predvsem z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter Evropskim azilnim podpornim uradom;

spodbuja agencijo, naj poglobi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svet Evrope in Združeni narodi, da bi poiskala in izrabila sinergije, kjer je le mogoče;

ugotavlja, da je leta 2017 potekalo drugo zunanje ocenjevanje agencije; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili rezultati v splošnem pozitivni; je seznanjen s priporočili, ki jih je upravni odbor agencije posredoval Komisiji;

ugotavlja, da je Komisija od agencije prvič zahtevala, naj oceni učinek instrumenta prava Unije na temeljne pravice; potrjuje tudi, da je agencija oblikovala modul za usposabljanje nacionalnih organov, s katerim se spodbuja skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina);

poudarja pomen študij in mnenj agencije za razvoj zakonodaje Unije; poudarja, da bi morala imeti agencija možnost na lastno pobudo pripravljati mnenja o zakonodajnih predlogih, njeno področje delovanja pa bi se moralo razširiti na vse pravice, zaščitene z Listino, vključno z vprašanji pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah; obžaluje, da sedanji mandat agencije omejuje njene možnosti za izvajanje ukrepov in študij na nekaterih tematskih področjih; priporoča, da se ta tematska področja vključijo v novi večletni finančni okvir;

pozdravlja, da je agencija nadaljevala svoje raziskave o položaju manjšin v Uniji v okviru druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji; v zvezi s tem še zlasti pozdravlja objavo najnovejšega tematskega poročila o diskriminaciji, s katero se soočajo osebe afriškega porekla v Uniji; poleg tega pozdravlja objavo študije o prehodu mladih Romov iz izobraževanja v zaposlitev;

10.

je zadovoljen, da je agencija nadaljevala delo pri raziskavah o položaju Romov v Uniji, s čimer je prispevala k spremljanju učinkovitosti in pomanjkljivosti strategij vključevanja in z njimi povezanih politik Unije in njenih držav članic; predvsem pozdravlja na raziskavah temelječa priporočila agencije o uspešnem boju proti rasnemu sovraštvu do Romov ter prizadevanjih za njihovo socialno vključevanje;

11.

pozdravlja zavezo agencije glede otrokovih pravic, ki jo je nadaljevala s študijami o minimalnih zahtevah glede starosti za sodelovanje v kazenskih in civilnih postopkih po vsej Uniji, o ocenjevanju starosti in odvzemu prstnih odtisov otrok v azilnih postopkih ter o revščini otrok v Uniji;

Kadrovska politika

12.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen 97,22-odstotno, saj je agencija zaposlovala 70 od 72 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 74 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za agencijo v letu 2017 delalo 30 pogodbenih uslužbencev in 8 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

13.

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; se zaveda, da ponuja dodatno svetovanje in usposabljanje; ugotavlja, da sta bila leta 2017 preiskana dva primera neprimernega vedenja, ki sta bila zaključena leta 2018;

Javna naročila

14.

obžaluje, da je to agenciji povzročilo dodatne upravne stroške ter vplivalo na časovno načrtovanje dejavnosti, čeprav ni povzročilo zamud pri izvajanju projektov; ugotavlja, da je agencija sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganja neuspešnih razpisnih postopkov v prihodnosti; ugotavlja, da je zahtevala dodatna sredstva, a poudarja, da proračunske omejitve ne bi smele voditi k neuspešnim postopkom javnega naročanja; zato poziva agencijo, naj pred objavo razpisov za študije opravi ustrezne raziskave trga in še naprej povečuje učinkovitost postopkov javnega naročanja;

15.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala vseh pripomočkov, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo in shranjevanje informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (e-javno naročanje); na podlagi navedb agencije ugotavlja, da ta že uporablja nekatere od teh pripomočkov, preostale pa namerava uvesti do začetka leta 2019; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o začetku izvajanja vseh potrebnih pripomočkov;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

16.

se zaveda, da je agencija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; ugotavlja, da je po lastnih navedbah v letu 2017 ocenila in ublažila vrsto morebitnih in zaznanih primerov nasprotja interesov, pri čemer pri nobenem ni prišlo do dejanskega nasprotja;

17.

ugotavlja, da je treba glede na poročilo Računskega sodišča povečati neodvisnost računovodje, tako da bo odgovarjal neposredno direktorju in upravnemu odboru agencije; pozdravlja dejstvo, da se bo potrebna reorganizacija izvedla konec leta 2018; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o reorganizaciji;

18.

ugotavlja, da sta bila v zadnjih letih proti agenciji sprožena dva sodna postopka zaradi domnevno nezakonitih sklepov o zaposlitvi; ugotavlja, da je Splošno sodišče Evropske unije obe zadevi zavrglo in plačilo stroškov naložilo tožečima strankama; je seznanjen z navedbami v medijih o morebitnem nasprotju interesov v zvezi z naročanjem svetovalnih storitev nekdanjega začasnega sodnika na Sodišču za uslužbence; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za zmanjšanje tveganja, da pride do nasprotja interesov;

Notranje kontrole

19.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2017 opravila revizijo upravljanja in etike v agenciji in da je bilo v imenu Komisije opravljeno tudi zunanje ocenjevanje uspešnosti agencije v obdobju 2013–2017; se zaveda, da je agencija pripravila akcijske načrte za ukrepanje na področjih, na katerih so mogoče izboljšave;

20.

pozdravlja, da je bilo priporočilo Računskega sodišča iz leta 2016 v zvezi z izboljšanjem uradnega postopka (nadaljnjega) prenosa pooblastil za odredbodajalce zaključeno;

Druge pripombe

21.

je seznanjen s prizadevanji agencije za stroškovno učinkovito in okolju prijazno delovno okolje; poudarja pa, da ni sprejela dodatnih posebnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšala ali izravnala emisije CO2;

22.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/304

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1526

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0070/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (5) in zlasti člena 21,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0136/2019),

odobri zaključni račun Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 169

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 169

(5) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 173.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/305

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1527

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0085/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (5) in zlasti člena 76,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0153/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 173.

(5) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.

(1) UL C 108, 22.3.2018, str. 112.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/307

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1528

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju Poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0153/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2017 znašal 280 560 000 EUR, kar je 20,54 % več kot leta 2016; ker je to povečanje povezano s korenito razširitvijo mandata agencije v letu 2017, v odgovor na migracijsko krizo, s katero se sooča Unija; ker se proračun agencije v glavnem napaja iz proračuna Unije;

B.	ker je Računsko sodišče v poročilu o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 znašala 97,63 %, kar je nekoliko manj (0,27 %) kot leta 2016; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja plačil nizka in je znašala 66,42 %, kar je malce več (0,35 %) kot leta 2016;

iz poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je prvotni proračun agencije vključeval zakonsko predpisano finančno operativno rezervo za financiranje hitrega posredovanja na mejah in vračanja v višini 8 800 000 EUR; ugotavlja, da je agencija iz rezerve v operativni proračun prerazporedila 3 800 000 EUR za financiranje drugih dejavnosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prerazporeditvi nista v skladu s finančno uredbo agencije; je seznanjen z odgovorom agencije, da bi moral zakonodajalec po njenem mnenju dati pojasnilo o prerazporejanju sredstev iz rezerve; poziva agencijo, naj se v prihodnje izogiba takšnih neskladnih dejanj in naj organu za podelitev razrešnice poroča, kakšno pojasnilo se ji zdi potrebno;

Razveljavitev prenesenih sredstev

obžaluje visoko stopnjo razveljavljenih sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, saj so znašala 11 125 174 EUR in predstavljala 14,96 % vseh prenesenih sredstev, podobno kot leta 2016; agencijo poziva, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih bo sprejela, da bi zagotovila porabo vseh v naslednje leto prenesenih proračunskih sredstev in se tako izognila preklicu visokih zneskov obveznosti, ko se je dogajalo v preteklih letih;

Uspešnost

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija za merjenje dodane vrednosti svojih dejavnosti uporablja različne ključne kazalnike uspešnosti; je seznanjen, da namerava te kazalnike leta 2019 revidirati; poziva jo, naj te kazalnike še nadalje razvija, da bo izboljšala proračunsko upravljanje, zlasti ker je bil njen mandat razširjen, njen proračun pa se vztrajno povečuje, ter organu za podelitev razrešnice poroča o napredku pri tem; je zaskrbljen, ker agencija ni bila sposobna izčrpati celotnega proračuna;

opozarja, da so bile naloge in pristojnosti agencije leta 2016 občutno razširjene v odziv na razmere na področju migracij in azila leta 2015, s katerimi se je soočila Unija, da bo lahko bolje obravnavala potrebe in izzive za Unijo na zunanjih mejah; poudarja, da so se v letu 2017 sistemi in postopki še vedno prilagajali novemu mandatu agencije, ki je bil leta 2016 posodobljen z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (2);

obžaluje, da večina operativnih programov agencije nima količinsko opredeljenih ciljev in posebnih ciljnih vrednosti za skupne operacije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko to skupaj z nezadostno dokumentacijo sodelujočih držav dolgoročno ovira naknadno ocenjevanje uspešnosti skupnih operacij; poziva agencijo, naj določi ustrezne strateške cilje za svoje dejavnosti in vzpostavi učinkovit, k rezultatom usmerjen sistem spremljanja in poročanja z ustreznimi in merljivimi ključnimi kazalniki uspešnosti;

ugotavlja, da je upravni odbor junija 2017 odobril reorganizacijo struktur agencije, kar vpliva na dodeljevanje sredstev; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o uvedbi nove organizacijske strukture;

z zadovoljstvom ugotavlja, da so vse države članice in pridružene schengenske države sodelovale v vsaj eni skupni operaciji in da je 26 držav članic, tj. dve državi članici več kot v letu 2016, v vlogi organizatork ali udeleženk sodelovalo v operacijah vračanja, ki jih je koordinirala in sofinancirala agencija;

pozdravlja dejstvo, da agencija spodbuja sodelovanje med agencijami, zlasti na področju obalne straže, pa tudi na področju carin ter preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da bi v celoti izkoristili prednosti večnamenskih operacij kot pomembnega elementa integriranega upravljanja meja;

10.

z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija sodeluje z drugimi agencijami, med drugim jim pomaga pri zaposlovanju, nepremičninskih projektih in varnostnem posvetovanju, ter si v okviru regionalne skupine Evropske unije za posredovanje v Italiji in Grčiji deli pisarne z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje in Evropskim azilnim podpornim uradom;

11.

poziva agencijo, naj oblikuje celovit načrt za neprekinjeno poslovanje;

Kadrovska politika

12.

obžaluje, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2017 uresničen le 74,43-odstotno, saj je agencija zaposlovala 262 od 352 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2016 je bilo odobrenih 275 delovnih mest); poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2017 delalo 139 pogodbenih uslužbencev in 113 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

13.

z zaskrbljenostjo ponovno opaža, da je zastopanost spolov v upravnem odboru agencije neuravnotežena; opominja, da so države članice tiste, ki so pristojne za imenovanje članov tega odbora; poziva jih, naj pri imenovanju članov v upravni odbor agencije zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov; poziva agencijo, naj države članice proaktivno spominja, kako pomembna je uravnotežena zastopanost spolov; poudarja, da bi bili zaželeni ukrepi za boljšo geografsko ravnovesje med uslužbenci agencije;

14.

ugotavlja, da je bilo leto 2017 drugo leto petletnega načrta rasti po sprejetju Uredbe (EU) 2016/1624, ki je občutno povečala proračunske in kadrovske vire agencije; na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da se bo število zaposlenih v agenciji zaradi razširitve njenega mandata več kot podvojilo, in sicer s 365 v letu 2016 na 1 000 v letu 2020; ugotavlja tudi, da bodo zaradi načrtovanega povečanja števila zaposlenih potrebni dodatni pisarniški prostori; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejela v odziv na zaposlovanje novih ljudi, in ga redno obvešča o nadaljnjih korakih v zvezi z gradnjo novega sedeža, vključno s finančnimi izračuni;

15.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se agencija sooča s težavami pri iskanju osebja z zahtevanim profilom, pogosto zaradi nizkega korekcijskega koeficienta za plače (66,7 %); poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izidu razprav s Komisijo o morebitnih omilitvenih ukrepih in svojih načrtih za druge možne ukrepe, kako pritegniti nove zaposlene, zlasti glede na razširitev njenega mandata in naraščajoče število novih delovnih mest; poziva agencijo, naj brez odlašanja imenuje novega uradnika za temeljne pravice, ki bo takoj začel reševati vprašanja v zvezi s temeljnimi pravicami in ki bo redno posodabljal politiko na tem področju znotraj organizacije;

16.

globoko obžaluje, da uradnica za temeljne pravice – kljub večkratnim pozivom Parlamenta in znatnemu povečanju števila uslužbencev agencije – še vedno nima ustreznih človeških virov, kar jo očitno ovira pri ustreznem izvajanju nalog, ki so ji bile podeljene z Uredbo (EU) 2016/1624; poziva agencijo, naj svoji uradnici za temeljne pravice da na voljo zadostna sredstva in osebje, zlasti za vzpostavitev pritožbenega mehanizma ter nadaljnji razvoj in izvajanje strategije agencije za spremljanje in zagotavljanje varstva temeljnih pravic;

17.

18.

ugotavlja, da agencija uporablja kodeks ravnanja za vse, ki sodelujejo v njenih operativnih dejavnostih, in zaupno poročanje kot ukrep za obravnavanje primerov nadlegovanja;

19.

se zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da je agencija v letu 2017 še naprej nepravilno zaposlovala na podlagi zunanjih izbirnih postopkov, saj je imenovala kandidate v višjih razredih AST, kot je najvišji razred, ki ga dopuščajo kadrovski predpisi; poudarja, da sta bila v letu 2017 nepravilna dva postopka zaposlitve (14 v letu 2016); je seznanjen s pojasnilom agencije za to zaposlovanje in priznava, da agencija od marca 2017 ni imenovala nobenega zunanjega kandidata v razredu, višjem od AST4;

Javno naročanje

20.

je seznanjen s pojasnilom agencije, da je v letu 2017 revidirala svojo celotno finančno shemo z namenom poenostavitve, in sicer je prešla s sporazumov o dodeljevanju nepovratnih sredstev na pogodbe o opravljanju storitev ter uvedla pavšalne zneske; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju nove sheme;

21.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da agencija konec leta 2017 še ni uporabljala vseh pripomočkov, s katerimi želi Komisija uvesti enotno rešitev za elektronsko izmenjavo in shranjevanje informacij s tretjimi stranmi, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja (elektronsko javno naročanje); ugotavlja, da je agencija uvedla izdajo elektronskih računov in elektronsko objavo dokumentacije za nekatere postopke, ne pa tudi elektronske oddaje ponudb; poziva jo, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnih naročil in organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

22.

priznava obstoječe ukrepe in sedanja prizadevanja agencije, da bi zagotovila preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; je seznanjen s pojasnilom agencije, da je sestavila osnutek notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti, vendar bo na nasvet Komisije uporabila vzorčni sklep Komisije, ko ga bo slednja posredovala agencijam; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o uvedbi tega sklepa in naj brez odlašanja sprejme politiko o prijavljanju nepravilnosti;

23.

želi spomniti, da so bile določbe o informiranju in komuniciranju v okviru odgovornosti agencije v odnosu do javnosti z Uredbo (EU) 2016/1624 močno spremenjene in da mora na podlagi tega agencija pregledneje poročati o svojih dejavnostih; obžaluje, da agencija teh novih predpisov še vedno ne spoštuje v celoti, in jo poziva, naj jih nemudoma začne izvajati;

Notranja kontrola

24.

na osnovi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da so se odhodki agencije za nepovratna sredstva občutno povečali, s 123 000 000 EUR v letu 2016 na 167 000 000 EUR v letu 2017; je zaskrbljen, ker agencija v letu 2017 ni naknadno preverila nobenih povračil odhodkov za nepovratna sredstva; je seznanjen z mnenjem agencije, da se je predhodno preverjanje, ki ga opravi pred povračilom odhodkov, izboljšalo in da bo lahko dajala potrebno zagotovilo, ko bo to preverjanje doseglo določeno raven; vseeno poudarja, da dokazi o odhodkih, ki jih posredujejo sodelujoče države, pogosto niso zadostni, kot Računsko sodišče opozarja že od leta 2014 in kot je bilo potrjeno v letu 2017; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za zmanjšanje tega tveganja;

25.

je seznanjen, da je agencija pregledala svoj okvir notranjih kontrol in nekdanji pristop na osnovi skladnosti nadomestila s pristopom, temelječim na tveganju; je seznanjen, da je bil revidirani okvir sprejet novembra 2017 in da je bil nato vzpostavljen tudi konsolidirani dnevnik izboljšav Frontexa;

26.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija financirala podporo islandski obalni straži za uporabo letala v Grčiji in da je pred povrnitvijo stroškov, ki jih je uveljavljala Islandija, za eno kategorijo prijavljenih odhodkov v dokaz zahtevala račune; obžaluje, da je agencija povrnila približno 440 000 EUR, čeprav računi niso bili nikdar dostavljeni, kar priča, da predhodno preverjanje ni učinkovito; je seznanjen z mnenjem agencije, da je ocena urne postavke za vzdrževanje zadosten razlog za odobritev odhodkov;

27.

ugotavlja, da agencija še vedno nima celovitega načrta neprekinjenega poslovanja, ki bi ga odobril upravni odbor; poziva jo, naj naredi vse potrebno za sprejetje tega načrta in organu za podelitev razrešnice poroča, ko bo sprejet;

28.

zahteva, naj upravni odbor agencije sprejme jasne sporazume o ravni storitev za neprekinjeno poslovanje v primeru nesreče v katerem od poslopij ter ustrezne cilje v zvezi z računalniško obnovitvijo in najvišjo dovoljeno izgubo podatkov za najpomembnejše sisteme in aplikacije; zahteva, naj agencija pripravi podporne načrte in jih ustrezno izvaja ter naj upravni odbor odgovorno odobri rezultate preskusov;

Druge pripombe

29.

je seznanjen, da je 1. novembra 2017 začel veljati sporazum med agencijo in poljsko vlado o sedežu; ugotavlja, da bo to vplivalo na več postopkov agencije in imelo občutne posledice za delovne razmere in zmogljivosti za upravljanje; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o posledičnih projektih, zlasti o gradnji novega sedeža in ustanovitvi evropske šole v Varšavi;

30.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/311

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1529

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0085/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0153/2019),

odobri zaključni račun Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 173.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 173.

(5) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 98.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/312

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1530

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za evropski GNSS (GSA) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave (2) o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0086/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in zlasti člena 14,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0142/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije za evropski GNSS glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Agencije za evropski GNSS, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 98.

(5) UL L 276, 20.10.2010, str. 11.

(1) UL C 84, 17.3.2017, str. 127.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/313

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1531

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0142/2019),

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih Agencije za evropski globalni satelitski navigacijski sistem (1) (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je subvencija Unije v končnem proračunu agencije v proračunskem letu 2017 znašala 28 467 648 EUR, kar je za 2,13 % manj kot leta 2016; ker proračun agencije v glavnem izvira iz proračuna Unije;

ker je Računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: sodišče) v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2017 tako kot leta 2016 znašala 100 %; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 86,20 %, kar je 3,78 % več kot leta 2016;

ugotavlja, da je agencija leta 2017 poleg svojega osnovnega proračuna po podpisu sprememb sporazumov o prenosu pooblastil skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS) in programa Galileo še naprej upravljala precejšen del prenesenega proračuna; ugotavlja, da je leta 2017 odobreni preneseni proračun skupno znašal 416 000 000 EUR, plačil pa je bilo za 638 000 000 EUR;

Razveljavitev prenosov

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je razveljavitev prenosov iz leta 2016 v leto 2017 znašala 270 961 EUR oziroma 5,30 % celotnega prenesenega zneska, vendar ugotavlja, da se je ta stopnja v primerjavi z letom 2016 nekoliko znižala, in sicer za 1,15 %;

Uspešnost

pozdravlja dejstvo, da agencija za merjenje dodane vrednosti, ustvarjene z njenimi dejavnostmi, in boljše upravljanje proračuna uporablja določene ključne kazalnike uspešnosti;

ugotavlja, da je bila leta 2017 zaključena primopredaja zagotavljanja storitev operaterju storitve Galileo in da je v Madridu potekala prva skupščina uporabnikov sistema Galileo;

pozdravlja, da je agencija računovodske storitve prepustila v zunanje izvajanje Komisiji in da si z drugimi agencijami deli zagotavljanje storitev, povezanih z upravljanjem neprekinjenega poslovanja, in skupino za notranjo revizijo;

ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je bila leta 2017 v imenu Komisije opravljena vmesna ocena programov Galileo in EGNOS ter uspešnosti agencije v obdobju 2014–2016; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega ocenjevanja;

Kadrovska politika

ugotavlja, da je bilo 31. decembra 2017 izpolnjenega 91,38 % kadrovskega načrta, pri čemer je agencija zaposlovala 106 začasnih uslužbencev od 116 začasnih delovnih mest, odobrenih v proračunu Unije (v letu 2016 je bilo odobrenih 113 delovnih mest); ugotavlja, da je leta 2017 v agenciji delalo tudi 55 pogodbenih uslužbencev in 5 napotenih nacionalnih strokovnjakov; ugotavlja, da so bili v podporo razširjenemu področju dela agencije zaposleni novi začasni uslužbenci, da bi povečali število zaposlenih in agenciji tako zagotovili dodatne vire, ki jih potrebuje za spopadanje s prihodnjimi izzivi;

ugotavlja, da je agencija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; ugotavlja, da agencija ponuja zaupno svetovanje in usposabljanje;

10.

obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih agencije, saj je bilo med 12 višjimi vodilnimi uslužbenci 10 moških in dve ženski; poziva agencijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila bolj uravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih;

11.

pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da se obvestila o prostih delovnih mestih objavijo tudi na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja, da bi izboljšali obveščanje javnosti; razume pomisleke agencije glede stroškov prevajalskih storitev; ugotavlja tudi, da je agencija uvedla nova orodja za objavljanje obvestil o prostih delovnih mest, pri čemer jih dejavno oglašuje na družbenih medijih, prav tako pa je izboljšala spletno mesto o možnostih zaposlitve;

Javna naročila

12.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija 15. decembra 2016 podpisala okvirno pogodbo o uporabi satelitskega sistema Galileo v obdobju 2017–2027 v višini 1 500 000 000 EUR; poleg tega ugotavlja, da je bilo naročilo oddano v skladu s postopkom javnega naročanja; poudarja, da je eden od ponudnikov sprožil sodni postopek, s katerim izpodbija izid postopka javnega naročanja; ugotavlja, da bo Sodišče Evropske unije v sodbi odločilo o zakonitosti in pravilnosti postopka javnega naročanja za okvirno pogodbo ter za vse povezane posebne pogodbe in prihodnja plačila; poudarja, da je Agencija zadevo razkrila in pojasnila v računovodskih izkazih za leto 2017 skupaj z informacijo, da je bilo leta 2017 49 milijonov EUR (7 % proračuna za leto 2017, vključno z zneski, prejetimi v okviru sporazumov o prenosu pooblastil) plačanih na podlagi okvirne pogodbe; poziva agencijo, naj se pripravi na blažitev morebitnih finančnih oziroma operativnih tveganj ter organu za podelitev razrešnice poroča o poteku dogodkov;

13.

ugotavlja, da glede na poročilo Računskega sodišča agencija ob koncu leta 2017 še ni uporabljala nobenega izmed orodij Komisije za uvedbo enotne rešitve za elektronsko izmenjavo informacij s tretjimi stranmi v okviru postopkov javnega naročanja (e-naročanje); ugotavlja, da agencija izvaja potrebne korake za uporabo modula za elektronsko predložitev ponudb; poziva agencijo, naj uvede vsa potrebna orodja za upravljanje postopkov javnega naročanja ter organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

14.

ugotavlja, da eden nekdanjih uradnikov Komisije opravlja svetovalno vlogo v okviru pobude za dejavne upokojene uradnike, pri čemer od agencije za to ne prejema plačila;

15.

ugotavlja, da so bili po navedbah agencije na njenem spletnem mestu objavljeni izjave o interesih ter kratki življenjepisi vodstva; vendar obžaluje, da niso bili objavljeni življenjepisi članov upravnega odbora; poziva agencijo, naj poroča organu za podelitev razrešnice o sprejetih ukrepih v zvezi s tem;

16.

ugotavlja, da je agencija junija 2018 sprejela notranjo politiko o prijavljanju nepravilnosti, po tem, ko je za to prejela dovoljenje Komisije;

Druge pripombe

17.

ugotavlja, da je bila po odločitvi Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, sprejeta pomembna odločitev za program Galileo o preselitvi sekundarnega centra za nadzor varnosti Galileo (GSCM) iz Swanswicka v Madrid, agencija pa obenem tesno sodeluje s francoskimi oblastmi glede nadgradnje in prihodnje širitve glavnega centra za nadzor varnosti Galileo v občini Saint-Germain-en-Laye;

18.

pozdravlja zavezanost agencije zmanjšanju negativnih operativnih in finančnih učinkov, ki bi lahko izhajali iz odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz Unije, ter njeno sodelovanje s Komisijo na tem področju; ugotavlja, da je leta 2017 agencija pripravila seznam javnih naročil in dodelitev nepovratnih sredstev, na katere vpliva odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Unije, in analizo morebitnih posledic ter da se z zadevnimi izvajalci pogaja o ukrepih blažitve; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku pogajanj in opravljeni analizi;

19.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 26. marca 2019 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0254 (glej stran 361 tega Uradnega lista).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/316

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1532

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije (1),

—	ob upoštevanju izjave (2) o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05825/2019 – C8-0086/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti člena 108,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0142/2019),

odobri zaključni račun Agencije za evropski GNSS za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Agencije za evropski GNSS, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 98.

(2) UL C 434, 30.11.2018, str. 98.

(5) UL L 276, 20.10.2010, str. 11.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/317

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1533

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0103/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0103/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 130.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/318

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1534

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0103/2019),

ker je bilo Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje), z Uredbo Sveta (EU) št. 560/2014 ustanovljeno kot javno-zasebno partnerstvo za desetletno obdobje, njegov cilj pa je združiti vse ustrezne deležnike in prispevati k uveljavljanju Unije kot osrednjega akterja na področju raziskav, prikazovanja in uporabe naprednih proizvodov, ki temeljijo na rabi biomase, in biogoriv;

B.	ker mora skupno podjetje v skladu s členoma 38 in 43 svojih finančnih pravil, sprejetih s sklepom upravnega odbora skupnega podjetja dne 14. oktobra 2014, pripraviti in sprejeti svoj lastni letni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja, ki ga je imenoval upravni odbor;

C.	ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, in partnerji iz industrije, ki jih zastopa konzorcij industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase;

Splošno

ugotavlja, da je najvišji prispevek Unije za dejavnosti skupnega podjetja 975 000 000 EUR, izplača pa se iz programa Obzorje 2020; ugotavlja, da morajo člani skupnega podjetja iz industrije v obdobju delovanja skupnega podjetja prispevati sredstva v vrednosti vsaj 2 730 000 000 EUR, ki vključujejo stvarne in denarne prispevke za operativne dejavnosti skupnega podjetja v višini vsaj 975 000 000 EUR in vsaj 1 755 000 000 EUR stvarnih prispevkov za izvajanje dodatnih dejavnosti zunaj delovnega načrta skupnega podjetja;

ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2017 17 od 82 ohranjenih predlogov iz razpisa za zbiranje predlogov za leto 2017 v pripravljalni fazi sporazuma o nepovratnih sredstvih; poleg tega ugotavlja, da bo imel program skupnega podjetja do začetka leta 2017 portfelj 82 potekajočih projektov s skupaj 932 sodelujočimi iz 30 držav in v skupni vrednosti nepovratnih sredstev v višini 414 000 000 EUR;

ugotavlja, da se ciljev skupnega podjetja ni bilo mogoče lotiti s tradicionalnimi instrumenti Unije; opaža, da ima skupno podjetje učinek strukturiranja, saj sektorje in akterje spodbuja k vzpostavljanju novih vrednostnih verig, prav tako pa zagotavlja čedalje večje naložbe v razvoj inovacij za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da zaključni račun skupnega podjetja za leto 2017 v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z njegovimi finančnimi pravili in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

ugotavlja, da zaključni račun skupnega podjetja zajema končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvrševanje in je vseboval odobritve za prevzem obveznosti v višini 92 900 000 EUR in odobritve plačil v višini 91 600 000 EUR, pri čemer je stopnja porabe odobritev za prevzem obveznosti znašala 97 %, odobritev plačil pa 95 %;

ugotavlja, da so odobritve plačil uporabljale predvsem za vnaprejšnje financiranje sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so bili podpisani v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letu 2016;

ugotavlja, da je skupno podjetje iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 186 750 000 EUR, ki so mu bila dodeljena, vključno z zneskom 975 000 000 EUR za operativne in upravne stroške ter gotovinskimi prispevki članov iz industrije k upravnim (29 250 000 EUR) in operativnim stroškom (182 500 000), do konca leta 2017 za izvajanje prvega kroga projektov prevzelo obveznosti v višini 509 800 000 (42,96 %) in izvršilo plačila v višini 172 200 000 EUR (14,51 % dodeljenih sredstev);

izraža zaskrbljenost, ker so člani iz industrije v zvezi s prispevki v višini 975 000 000 EUR, ki jih morajo zagotoviti za operativne dejavnosti in upravne stroške skupnega podjetja, poročali o stvarnih prispevkih v višini 26 000 000 EUR za operativne dejavnosti, upravni odbor pa je potrdil denarne prispevke članov za upravne stroške skupnega podjetja v višini 5 800 000 EUR; poziva skupno podjetje, naj obvesti organ za podelitev razrešnice o razvoju stvarnih prispevkih ter izvršenih plačilih;

obžaluje, da je bilo od gotovinskih prispevkov v višini vsaj 182 500 000 EUR, ki jih za operativne stroške prispevajo člani iz industrije, do konca leta 2017 plačanih le 800 000 EUR, zaradi česar je Komisija začasno zadržala svoj gotovinski prispevek v višini 50 000 000 EUR; ugotavlja, da obstaja veliko tveganje, da minimalni znesek ne bo dosežen do konca izvajanja programa skupnega podjetja; ugotavlja, da je Komisija zmanjšala prispevek Unije za skupno podjetje za 140 000 000 EUR, kar bi moralo še vedno omogočati usklajene razpise za zbiranje predlogov v letu 2020, da bi dosegli strateške cilje skupnega podjetja v letu 2024; pozdravlja, da so bile januarja 2018 sprejete spremembe Uredbe (EU) št. 560/2014, ki zasebnemu sektorju omogočajo, da finančno prispeva tako na ravni projekta kot na ravni programa; poudarja, da je bil na področju stvarnih prispevkov zabeležen pozitiven trend v zvezi z operativnimi dejavnostmi, za katere se pričakuje, da se bodo povečale za 61 % (72 500 000 EUR namesto ocenjenih 45 000 000 EUR) v razpisih za zbiranje predlogov leta 2018;

Uspešnost

10.

pozdravlja, da manjkajoči ključni kazalniki uspešnosti v okviru programa Obzorje 2020 niso več težava; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili posebni ključni kazalniki uspešnosti skupnega podjetja, ki so na voljo, na dobri poti; pozdravlja dejstvo, da so bile v letu 2017 presežene ciljne vrednosti za 7 od 8 ključnih kazalnikov uspešnosti za leto 2020;

11.

ugotavlja, da delež stroškov upravljanja (upravni proračun in proračun za poslovanje) ostaja nižji od 5 %, kar pomeni, da je organizacijska struktura skupnega podjetja preudarna in učinkovita;

12.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vrednost učinka vzvoda ob koncu leta 2017 znašala 2,077, kar je pod pričakovanji; poziva skupno podjetje, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi doseglo ciljno stopnjo učinka vzvoda v višini 2,80 za celotno obdobje 2014–2020;

13.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so razpisi skupnega podjetja za zbiranje predlogov popolnoma odprti za sodelovanje vseh deležnikov; pozdravlja, da si skupno podjetje s prireditvami, sestanki in spletiščem močno prizadeva obveščati javnost o ciljih in rezultatih, deležnike v Uniji pa seznanjati z razpisi;

14.

je seznanjen s trditvami strokovnjakov, da je skupno podjetje zagotovilo zadovoljivo raven udeležbe najboljših akterjev iz Unije na področju izbranih vrednostnih verig;

15.

pozdravlja dejstvo, da so bili vsi razpisi za zbiranje predlogov objavljeni in zaključeni v skladu z ustreznimi načrti dela in da so bila nepovratna sredstva dodeljena in izplačila izvedena precej pred koncem opredeljenih ciljnih rokov;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

16.

ugotavlja, da so bila do konca leta 2017 delovna mesta v skupnem podjetju skoraj povsem zapolnjena, saj je bilo zasedenih 20 od 22 mest, dodeljenih skupnemu podjetju v kadrovskem načrtu; ugotavlja, da je skupno podjetje v letu 2017 zaposlilo 2 začasna in 2 pogodbena uslužbenca; ugotavlja tudi, da je Komisija dodatno delovno obremenitev obravnavala tako, da je skupnemu podjetju dovolila, da eno mesto v kadrovskem načrtu razdeli na enega začasnega uslužbenca nižjega razreda in dodatnega pogodbenega uslužbenca; je seznanjen s tem, da upravni odbor tega ukrepa še ni potrdil;

Notranja revizija

17.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo novembra 2017 izvedla revizijsko delo na terenu za omejen pregled izvajanja standardov notranje kontrole v Skupnem podjetju za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije;

18.

opaža, da je programski urad izvedel samooceno standardov notranje kontrole, da bi ocenil trenutno raven izvajanja teh standardov in ugotovil, katere pogoje je treba izpolniti, da bi okvir notranje kontrole v organizaciji pomaknili na višjo stopnjo razvoja; je seznanjen z zaključkom, da je stopnja razvoja skupnega podjetja na področju izvajanja standardov notranje kontrole dobra in da je bil akcijski načrt zanje posodobljen;

19.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da po podatkih iz poročila Računskega sodišča nekateri standardi notranje kontrole še čakajo na začetek izvajanja, na primer št. 8 (procesi in postopki), št. 10 (neprekinjenost poslovanja) in št. 11 (upravljanje dokumentov);

20.

ugotavlja, da je skupno podjetje leta 2017 – skupaj s skupno službo za revizijo generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije – začelo prvo naknadno revizijo naključnega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov iz programa Obzorje 2020; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije;

21.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja preostale napake pod pragom pomembnosti in za program Obzorje 2020 znaša 1,44 %;

22.

ugotavlja, da je bila vmesna ocena Komisije o dejavnostih skupnega podjetja v obdobju 2014–2016 izvedena, pripravljen je bil akcijski načrt za obravnavanje navedenih priporočil, na primer spodbujanje novih vrednostnih verig z vključevanjem novih akterjev, spodbujanje nadaljnjih nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo v državah članicah, boljše usklajevanje s Komisijo, da bi se izognili dvojnemu financiranju, s čimer bi čim bolj povečali raven finančnih in stvarnih prispevkov industrije itd.; ugotavlja, da je bilo izvedenih že več ukrepov;

Pravni okvir

23.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je oddelek za človeške vire leta 2017 še naprej krepil pravni okvir, pri tem pa posebno pozornost namenil predvsem uporabi izvedbenih pravil Komisije za skupno podjetje; v zvezi s tem pozdravlja, da je upravni odbor leta 2017 sprejel sedem novih izvedbenih pravil;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

24.

pozdravlja, da je skupno podjetje skupaj s šestimi drugimi skupnimi podjetji objavilo skupni razpis za prijavo interesa, da bi izbralo do sedem zaupnih svetovalcev, ki bi nato vzpostavili mrežo zaupnih svetovalcev.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/321

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1535

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0103/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0103/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 130.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 18.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/322

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1536

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0102/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0095/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Čisto nebo 2 glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Čisto nebo 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 18.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 77.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 18.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/323

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1537

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0095/2019),

A.	ker je skupno podjetje začelo samostojno delovati 16. novembra 2009;

B.	ker je Skupno podjetje Čisto nebo 2 (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje), ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) št. 558/2014 (1), s 27. junijem 2014 nadomestilo Skupno podjetje „Čisto nebo“ v okviru programa Obzorje 2020;

C.	ker sta glavna cilja skupnega podjetja znatno izboljšanje vpliva aeronavtičnih tehnologij na okolje in izboljšanje konkurenčnosti evropskega letalstva; ker je bilo obdobje delovanja skupnega podjetja podaljšano do 31. decembra 2024;

D.	ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, vodje integriranih tehnoloških demonstratorjev (ITD), platforme za razvoj inovativnih zrakoplovov (IADP) in prečna območja, skupaj s pridruženimi člani ITD;

E.	ker najvišji prispevek Unije za drugo fazo dejavnosti skupnega podjetja znaša 1 755 000 000 EUR in se izplača iz proračuna programa Obzorje 2020;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da zaključni račun skupnega podjetja za leto 2017, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-102/2019), in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

je seznanjen, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o Skupnem podjetju Čisto nebo 2 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da so transakcije, povezane z računovodskimi izkazi, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

ugotavlja, da je končni proračun skupnega podjetja za proračunsko leto 2017 vključeval odobritve za prevzem obveznosti v višini 313 429 392 EUR in odobritve plačil v višini 243 503 223 EUR;

ugotavlja, da je bila stopnja uporabe odobritev za prevzem obveznosti 99,6 % (v primerjavi s 97,5 % leta 2016), stopnja odobritve plačil pa 98,5 % (v primerjavi s 87,9 % leta 2016);

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. okvirnega programa

ugotavlja, da je skupno podjetje od skupnega zneska v višini 817 200 000 EUR za operativne in upravne dejavnosti, ki se financirajo v okviru sedmega okvirnega programa (vključno z 800 000 000 EUR denarnih prispevkov Unije, 14 900 000 EUR denarnih prispevkov zasebnih članov za kritje upravnih stroškov in 2 300 000 EUR obresti, prejetih v okviru predhodnega financiranja iz sedmega okvirnega programa), do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 815 200 000 EUR (99,75 %) in izvršilo plačila v višini 815 100 000 EUR (99,74 %); ugotavlja, da je denarni prispevek Unije znašal 800 000 000 EUR; pozdravlja, da je bilo Čisto nebo prvo evropsko skupno podjetje, ki je uspešno zaključilo 7. okvirni program;

je seznanjen, da je upravni odbor do konca leta 2017 potrdil 594 100 000 EUR stvarnih prispevkov drugih članov ter da so denarni prispevki drugih članov za upravne stroške znašali 14 900 000 EUR;

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

ugotavlja, da je skupno podjetje od skupnega zneska 1 794 000 000 EUR za operativne in upravne dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020 (vključno z 1 755 000 000 EUR iz denarnih prispevkov Unije in 39 000 000 EUR denarnih prispevkov zasebnih članov), prevzelo obveznosti v višini 1 009 600 000 EUR in izvršilo plačila v višini 493 000 000 EUR;

ugotavlja, da je upravni odbor konec leta 2017 potrdil prispevke v naravi v višini 54 000 000 EUR, prijavljenih pa je bilo še dodatnih 211 600 000 EUR; ugotavlja tudi, da so denarni prispevki članov panoge za upravne stroške znašali 9 500 000 EUR;

Razpisi za zbiranje predlogov

je seznanjen, da je skupno podjetje v letu 2017 objavilo dva razpisa za zbiranje predlogov in prejelo 263 upravičenih predlogov (od skupaj 265) ter za financiranje izbralo 73 predlogov;

10.

pozdravlja uspešen zaključek programa Čisto nebo, v skladu s katerim je bilo v letu 2017 skupaj opravljenih 28 pomembnih demonstratorjev (preizkušenih na tleh in med letom), skupaj z izborom vseh njegovih ključnih partnerjev in vključitvijo partnerjev v program, s čimer je skupno število udeležencev naraslo na 497;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je končni razpis za ključne partnerje privedel do skupno 245 zasebnih članov programa (vključno z njihovimi sodelujočimi pridruženimi člani), od katerih jih je bilo 192 izbranih prek razpisov za ključne partnerje;

Uspešnost

12.

pozdravlja, da manjkajoči ključni kazalniki uspešnosti v okviru programa Obzorje 2020 niso več težava; obžaluje, da informacije o tretjem sklopu ključnih kazalnikov uspešnosti še niso na voljo zaradi narave projektov; ugotavlja, da strokovnjaki pozivajo k nadaljnjemu spremljanju in analizi, pri čemer jasno razlikujejo dejansko dosežene ključne kazalnike uspešnosti ob koncu vsakega leta in predvidene ključne kazalnike uspešnosti;

13.

ugotavlja, da delež stroškov upravljanja (upravni proračun in proračun za poslovanje) ostaja nižji od 5 %, kar pomeni, da je organizacijska struktura skupnega podjetja preudarna in učinkovita;

14.

pozdravlja vmesno vrednost za učinek vzvoda v letu 2016, ki znaša 1,55 in je večja od ciljnega učinka vzvoda za celotno obdobje 2014–2020;

15.

Ključne kontrole in nadzorni sistemi

16.

ugotavlja, da je skupno podjetje uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in da izvaja naknadne revizije vmesnih in končnih plačil prejemnikom nepovratnih sredstev iz sedmega okvirnega programa ter zahtevkov za povračilo stroškov za projekte v okviru programa Obzorje 2020, čeprav je za naknadne revizije pristojna Komisija;

17.

ugotavlja, da je stopnja preostalih napak za naknadne revizije, o katerih je poročalo skupno podjetje, za projekte v okviru sedmega okvirnega programa znašala 1,40 %, za projekte v okviru programa Obzorje 2020 pa 1,6 %, kar je pod pragom pomembnosti;

Strategija za boj proti goljufijam

18.

ugotavlja, da se je skupno podjetje leta 2017 odločilo, da se osredotoči na ukrepe za preprečevanje in odkrivanje dvojnega financiranja, kar je rezultat ocene tveganja za boj proti goljufijam na podlagi namenske raziskave osebja;

Notranja revizija

19.

ugotavlja, da je Komisija končno oceno skupnega podjetja za obdobje 2008–2016 in vmesno oceno o skupnem podjetju v okviru programa Obzorje 2020, ki zajema obdobje 2014–2016, izvedla in da je odbor potrdil akcijski načrt za izvajanje nekaterih priporočil, za katera so se že začeli izvajati številni ukrepi;

20.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2017 dokončala revizijo upravljanja uspešnosti skupnih dejavnosti; ugotavlja, da je revizija opredelila dve „zelo pomembni“ zadevi na področju merjenja doseganja strateških ciljev in učinka dejavnosti skupnega podjetja; z obžalovanjem ugotavlja, da služba Komisije za notranjo revizijo ni izdala poročila o notranji reviziji za leto 2017 o izvajanju dogovorjenih ukrepov, ki so izhajali iz revizij in ocen tveganja iz prejšnjih let;

Druge pripombe

21.

pozdravlja, da je bila leta 2017 ustanovljena delovna skupina o sinergijah med nacionalnimi in regionalnimi programi ter skupnim podjetjem, katere cilj je opredeliti področja sodelovanja ter prispevati k akcijskemu načrtu in dejavnostim skupnega podjetja o sinergijah z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter sodelovanju z državami članicami in regijami;

22.

pozdravlja okrepitev digitalne strategije skupnega podjetja na svojem spletnem mestu in v družbenih medijih v letu 2017 ter druge dejavnosti, ki vodijo k okrepljeni prepoznavnosti podjetja Čisto nebo 2, ter pozdravlja tesnejše usklajevanje z deležniki;

Človeški viri

23.

ugotavlja, da je imelo skupno podjetje 31. decembra 2017 zapolnjenih 39 delovnih mest; ugotavlja, da je skupno podjetje leta 2017 začelo postopek zaposlovanja za dve delovni mesti.

(1) Uredba Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 77).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/326

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1538

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0102/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0095/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja Čisto nebo 2 za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Čisto nebo 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 18.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 77.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/327

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1539

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0107/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0102/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.

(1) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/328

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1540

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0102/2019),

ker je bilo Skupno podjetje ECSEL (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj; v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno 7. junija 2014 v smislu člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi v obdobju do 31. decembra 2024 izvajalo skupno tehnološko pobudo Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (ECSEL);

B.	ker je bilo skupno podjetje junija 2014 ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) št. 561/2014 (1) z namenom, da nadomesti in nasledi skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC;

ker ima skupno podjetje posebno, tristransko sestavo in ker so njegovi člani Unija, države članice in prostovoljno države, pridružene programu Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države), ter združenja v vlogi zasebnih članov (v nadaljnjem besedilu: zasebni člani), ki zastopajo gospodarske družbe, katerih člani so, in druge organizacije v Uniji, ki delujejo na področju elektronskih komponent in sistemov; ker bi morali imeti tudi novi člani možnost pristopiti k skupnemu podjetju;

D.	ker je glavni cilj skupnega podjetja prispevati k razvoju močne in svetovno konkurenčne panoge elektronskih komponent in sistemov v EU na osnovi usklajenih strategij držav članic za pritegnitev zasebnih naložb;

E.	ker bo Unija za skupno podjetje med celotnim trajanjem programa Obzorje 2020 prispevala 1 184 874 000 EUR, sodelujoče države 1 170 000 000 EUR, zasebni člani pa 1 657 500 000 EUR;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da zaključni račun skupnega podjetja v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z njegovimi finančnimi pravili in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

ugotavlja, da je končni proračun skupnega podjetja za leto 2017 vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 183 900 000 EUR in sredstva za plačila v višini 290 100 000 EUR; ugotavlja, da je stopnja porabe obveznosti znašala 98 %, stopnja porabe plačil pa 83 %;

je seznanjen s trditvijo iz poročila Računskega sodišča, da so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi skupnega podjetja za proračunsko leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

ugotavlja, da je Računsko sodišče dalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z letnimi računovodskimi izkazi, in sicer zaradi projektov, ki jih je skupno podjetje prevzelo od svojih pravnih predhodnikov, skupnih podjetij Artemis in ENIAC; poziva Računsko sodišče, naj razmisli o metodologiji, zaradi katere je večkrat dalo mnenje s pridržkom zaradi iste težave, ki je ne bo mogoče rešiti, dokler projekti sedmega okvirnega programa ne bodo končani;

je seznanjen z zapletenim proračunskim in računovodskim modelom skupnega podjetja, ki je posledica njegove tristranske narave; ugotavlja, da bi skupno podjetje potrebovalo nadaljnjo poenostavitev računovodstva in revizije;

ugotavlja, da je skupno podjetje iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 204 700 000 EUR, ki so mu bila dodeljena, vključno z denarnim prispevkom članov panoge v višini 19 700 000 EUR za kritje njegovih upravnih stroškov, do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 455 000 000 EUR in izvršilo plačila v višini 314 000 000 EUR (31,81 % dodeljenih sredstev), predvsem plačila v okviru predhodnega financiranja za prvi sklop projektov iz programa Obzorje 2020;

ugotavlja, da je konec leta 2017 skupno podjetje v zvezi s prispevki v višini 1 657 500 000 EUR, ki jih morajo za njegove dejavnosti prispevati člani panoge, ocenilo, da so stvarni prispevki članov znašali 421 000 000 EUR, medtem ko je denarni prispevek Unije znašal 377 000 000 EUR;

Uspešnost

pozdravlja dejstvo, da neobstoj uveljavljenih ključnih kazalnikov uspešnosti ni več problem v okviru programa Obzorje 2020; ugotavlja, da je bila večina ciljev glede ključnih kazalnikov uspešnosti iz tretjega sklopa že izpolnjenih;

ugotavlja, da je stopnja stroškov upravljanja (administrativni/operativni proračun) še vedno nižja od 5 %, kar kaže, da je organizacijska struktura skupnega podjetja precej varčna in učinkovita;

10.

pozdravlja, da je vrednost učinka vzvoda, ki je v letu 2017 znašala 3,0, presega ciljno vrednost učinka izvoda v celotnem obdobju 2014–2020;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da si je skupno podjetje močno prizadevalo, da bi bilo pregledno, pri čemer so bili objavljeni vsi izvedeni razpisi za zbiranje predlogov;

12.

pozdravlja vpliv skupnega podjetja na njegovem strokovnem področju po celotni Evropi in njegovo sposobnost za oblikovanje medsebojno povezanega ekosistema ustreznih deležnikov; je seznanjen, da strokovnjaki poudarjajo, da skupno podjetje privablja najboljše evropske igralce na področju polprevodnikov in sistemov; poziva skupno podjetje, naj pritegne več malih in srednjih podjetij;

13.

pozdravlja dejstvo, da so bili vsi javni razpisi objavljeni in zaključeni v skladu z ustreznimi delovnimi načrti in da so bila nepovratna sredstva dodeljena in izplačila izvedena precej pred koncem ciljnih rokov;

Javna naročila

14.

je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo precejšnje pomanjkljivosti pri vodenju postopkov za oddajo javnih naročil za upravne storitve; na podlagi odgovorov skupnega podjetja ugotavlja, da je bil za odpravo teh pomanjkljivosti imenovan strokovni sodelavec za proračun, javno naročanje in pogodbe;

Notranje kontrole

15.

pozdravlja dejstvo, da je skupno podjetje sprejelo ukrepe za oceno izvajanja naknadnih revizij s strani nacionalnih organov za financiranje in je pridobilo njihove pisne izjave, s katerimi ti organi potrjujejo, da izvajanje nacionalnih postopkov daje razumno zagotovilo za zakonitost in pravilnost transakcij;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da razlike med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje, niso več relevantne za izvajanje projektov Obzorja 2020, saj naknadne revizije izvajata bodisi skupno podjetje bodisi Komisija; ugotavlja, da se v skladu z določbami skupnega načrta naknadnih revizij za program Obzorje 2020 zdaj že izvaja 17 naknadnih revizij transakcij v zvezi z dejavnostmi skupnega podjetja;

17.

je seznanjen, da skupno podjetje v letu 2017 v svojem registru izjem ni ustrezno evidentiralo poslovodskega izogibanja kontrolam in odstopanja od ustaljenih procesov in postopkov; na podlagi odgovora skupnega podjetja ugotavlja, da je slednje sprejelo ukrepe za rešitev tega problema, npr. pregled standarda notranje kontrole št. 8, da ima register izjem in da je bilo leta 2018 izvedeno usposabljanje zaposlenih;

18.

ugotavlja, da je Komisija izvedla končno oceno skupnih podjetij Artemis in ENIAC za obdobje 2008–2013, pa tudi vmesno oceno skupnega podjetja, ki deluje v okviru programa Obzorje 2020, za obdobje 2014–2016; je seznanjen, da je skupno podjetje pripravilo in sprejelo akcijski načrt za izvedbo priporočil iz teh ocen ter da so se nekatere dejavnosti že začele izvajati;

Notranja revizija

19.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2017 opravila revizijo upravljanja uspešnosti in zahtevala, da skupno podjetje oblikuje akcijski načrt za izvedbo priporočil iz tega poročila (2); je seznanjen, da je upravni odbor skupnega podjetja aprila 2018 sprejel akcijski načrt;

Upravljanje človeških virov

20.

ugotavlja, da je imelo skupno podjetje 31. decembra 2017 29 zaposlenih, toliko kot v letu prej; ugotavlja, da je skupno podjetje zaposlilo enega uslužbenca na področju komuniciranja ter objavilo razpis za dve delovni mesti, in sicer za upravljanje notranjih kontrol in revizij in za vodjo upravne in finančne službe, ter razpis za napotenega nacionalnega strokovnjaka;

21.

pozdravlja dejstvo, da je bil 1. junija 2017 organigram skupnega podjetja posodobljen, da bi strukturo organizacije prilagodili prednostnim nalogam in potrebam po strokovnem znanju.

(2) Letno poročilo o dejavnostih, str. 51.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/331

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1541

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0107/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0102/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja ECSEL za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 48.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/332

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1542

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 (FCH 2) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0105/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 50.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 108.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 48.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/333

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1543

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2019),

ker je bilo Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno maja 2008 z Uredbo (ES) št. 521/2008 (1) kot javno-zasebno partnerstvo za obdobje do 31. decembra 2017, da bi se osredotočili na razvoj tržnih aplikacij ter pospeševanje dodatnih gospodarskih prizadevanj za hitro uveljavljanje tehnologij gorivnih celic in vodika; ker je bila Uredba (ES) št. 521/2008 razveljavljena z Uredbo Sveta (EU) št. 559/2014 (2);

B.	ker je bilo z Uredbo (EU) št. 559/2014 maja 2014 ustanovljeno Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje 2), ki naj bi nadomestilo skupno podjetje za obdobje do 31. decembra 2024;

C.	ker so bili člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, Industrijsko združenje za skupne tehnološke pobude za gorivne celice in vodik ter raziskovalna skupnost N.ERGHY;

ker so člani skupnega podjetja 2 Unija, ki jo zastopa Komisija, industrijsko združenje New Energy World Industry Grouping AISBL (v nadaljnjem besedilu: industrijsko združenje), leta 2016 preimenovano v Hydrogen Europe, in raziskovalno združenje New European Research Grouping on Fuel Cells and Hydrogen AISBL (v nadaljnjem besedilu: raziskovalno združenje);

E.	ker je najvišji prispevek Unije za prvo fazo dejavnosti skupnega podjetja 2 470 000 000 EUR v okviru sedmega okvirnega programa; ker morajo biti prispevki drugih članov vsaj tako visoki kot prispevek Unije;

ker je najvišji prispevek Unije za skupno podjetje 2 665 000 000 EUR iz programa Obzorje 2020 in se od članov industrijskega in raziskovalnega združenja pričakuje, da prispevajo vsaj 380 000 000 EUR, kar vključuje stvarne prispevke za projekte iz programa Obzorje 2020, ki jih financira skupno podjetje 2, stvarne prispevke za dodatne dejavnosti (najmanj 285 000 000 EUR) in denarne prispevke za upravne stroške;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

je seznanjen s poročilom Računskega sodišča o zaključnem računu skupnega podjetja 2 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča), v katerem je navedeno, da zaključni račun za leto 2017 v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije; ugotavlja tudi, da računovodska pravila skupnega podjetja 2 temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor;

ugotavlja, da je končni proračun skupnega podjetja 2 za proračunsko leto 2017 vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 127 800 000 EUR in sredstva za plačila v višini 198 600 000 EUR; ugotavlja, da so se sredstva za plačila povečala za 71,95 % in so se uporabljala predvsem za vnaprejšnje financiranje javnih razpisov v letih 2016 in 2017;

ugotavlja, da je splošna stopnja izvrševanja proračuna za leto 2017 pri sredstvih za obveznosti dosegla 96 %, pri sredstvih za plačila pa 89 %

Izvrševanje večletnega proračuna v sklopu sedmega okvirnega programa

ugotavlja, da je skupno podjetje 2 do konca leta 2017 od sredstev v višini 490 000 000 EUR, namenjenih dejavnostim skupnega podjetja (vključno s 470 000 000 EUR v gotovinskih prispevkih Unije in 20 000 000 EUR, ki so jih za upravne stroške plačali drugi člani), prevzelo obveznosti v znesku 481 700 000 EUR in opravilo plačila v znesku 418 500 000 EUR; poudarja, da se bo glede na plačilni načrt skupnega podjetja za tekoče projekte sedmega okvirnega programa v letu 2018 izplačalo dodatnih 25 700 000 EUR, v nadaljnjih letih pa še 17 400 000 EUR, skupaj torej 94,3 % celotnega proračuna skupnega podjetja;

ugotavlja, da je od 470 000 000 EUR stvarnih in denarnih prispevkov, ki jih morajo za operativne dejavnosti skupnega podjetja prispevati člani industrijskega in raziskovalnega združenja, upravni odbor do konca leta 2017 potrdil prispevke v višini 396 200 000 EUR; opominja, da so bili do konca leta 2017 sporočeni dodatni stvarni prispevki za operativne dejavnosti za skupno podjetje 2 v višini 55 800 000 EUR, ter poudarja, da je tako ob koncu leta 2017 skupni prispevek članov industrijskega in raziskovalnega združenja za skupno podjetje znašal 452 000 000 EUR, prispevek Unije pa 405 800 000 EUR;

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

ugotavlja, da je skupno podjetje 2 od sredstev v višini 684 000 000 EUR, dodeljenih za program Obzorje 2020 (vključno s 665 000 000 EUR v gotovinskih prispevkih Unije in 19 000 000 EUR gotovinskih prispevkov, ki so jih za upravne stroške plačali člani industrijskega in raziskovalnega združenja), prevzelo obveznosti v znesku 407 200 000 EUR (59,53 %) in opravilo plačila v znesku 223 300 000 EUR;

Druga vprašanja

ugotavlja, da so člani industrijskega in raziskovalnega združenja do konca leta 2017 poročali o stvarnih prispevkih v znesku 25 100 000 EUR za operativne dejavnosti v višini 1 300 000 EUR, pri čemer je upravni odbor skupnega podjetja 2 potrdil znesek 600 000 EUR;

je seznanjen z dejstvom, da je gotovinski prispevek Unije ob koncu leta 2017 znašal 234 300 000 EUR;

ugotavlja, da je bilo za sedmi okvirni program ob koncu leta 2017 izvedenih 46 plačil za redna vmesna in predvsem končna poročila v skupni vrednosti 27 100 000 EUR; ugotavlja, da je izvrševanje proračuna (kar zadeva plačila) doseglo 73,8 % (v letu 2016 pa 73,7 %);

10.

ugotavlja, da je bilo za Obzorje 2020, kar zadeva odobrena plačila, izvedenih 40 plačil za vnaprejšnje financiranje projektov v okviru javnih razpisov v letih 2016 in 2017, 8 plačil za študije in 2 plačili skupnemu raziskovalnemu centru; ugotavlja tudi, da je izvrševanje proračuna (kar zadeva plačila) doseglo 93,3 % (v letu 2016 pa 98 %); z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvrševanje proračuna, ko gre za sredstva za prevzem obveznosti, zaradi odločitve, da se z rezervnega seznama razpisov za leto 2017 izbereta dva dodatna projekta, doseglo 99,8 %, medtem ko je ta delež prejšnje leto znašal 78,6 %;

11.

ugotavlja, da je skupno podjetje 2 decembra 2017 sprejelo četrti načrt dodatnih dejavnosti za leto 2018, ki je zajemal preverljive dodatne dejavnosti v znesku 250 160 000 EUR; ugotavlja, da je skupno podjetje 2 razvilo metodologijo, ki zagotavlja obsežen nadzor nad zbiranjem, poročanjem in certifikacijo dodatnih dejavnosti ter vključuje vzorec revizijskega programa in revizijskega potrdila za certificiranje s strani neodvisnih zunanjih revizorjev;

Uspešnost

12.

pozdravlja pregled tehnično-ekonomskih ključnih kazalnikov uspešnosti, vključenih v dodatek k večletnemu delovnemu načrtu, ki ga je podprl upravni odbor skupnega podjetja 2; opaža, da je bila večina ključnih kazalnikov uspešnosti iz leta 2017 izpolnjena, projekti, ki se še izvajajo, pa so na dobri poti, da bodo izpolnili cilje za leto 2017 in poznejša leta;

13.

ugotavlja, da delež stroškov upravljanja (upravni proračun in proračun za poslovanje) ostaja nižji od 5 %, kar pomeni, da je organizacijska struktura skupnega podjetja 2 preudarna in učinkovita;

14.

pozdravlja vrednost za učinek vzvoda v letu 2017, ki znaša 1,95 in je večja od ciljnega učinka vzvoda za celotno obdobje 2014–2020;

15.

ugotavlja, da so med strokovnjaki, ki na poziv skupnega podjetja 2 sodelujejo pri posredovanju predlogov, tudi številni vodilni proizvajalci avtomobilov ter velike energetske družbe, komunalna podjetja in vrhunski inovatorji; je prav tako seznanjen s sodelovanjem industrije pri načrtovanju in izvajanju programa; opaža, da strokovnjaki priporočajo okrepitev pristopa z vrednostno verigo z večjo udeležbo končnih uporabnikov in strank;

16.

Notranja revizija

17.

ugotavlja, da je leta 2017 skupno podjetje 2 končalo izvajanje vseh akcijskih načrtov za uresničitev priporočil iz revizije upravljanja uspešnosti, ki jo je leta 2016 izvedla služba za notranjo revizijo, razen enega priporočenega ukrepa; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2017 opravila novo revizijo usklajevanja z osrednjim podpornim centrom Komisije in uvajanja njegovih orodij in storitev v skupnem podjetju 2; ugotavlja tudi, da je skupno podjetje 2 od te službe 7. decembra 2017 prejelo končno revizijsko poročilo o tej reviziji, na podlagi katere so bila podana tri priporočila; pozdravlja dejstvo, da se je skupno podjetje 2 strinjalo z vsemi priporočili in službi za notranjo revizijo 15. januarja 2018 poslalo akcijski načrt, ki ga je ta še isti mesec potrdila;

18.

ugotavlja, da je bilo na podlagi prizadevanj za naknadne revizije izvedenih 16 novih revizij sedmega okvirnega programa, pri čemer se je prvič uporabila okvirna pogodba za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti; ugotavlja, da je bila stopnja preostale napake pod 2 %; ugotavlja, da je bilo leta 2017 izvedenih 11 novih revizij programa Obzorje 2020; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih teh revizij;

19.

ugotavlja, da je Komisija izvedla končno ocenjevanje skupnega podjetja za obdobje 2008–2016 ter vmesno ocenjevanje skupnega podjetja 2, ki deluje v okviru programa Obzorje 2020, za obdobje 2014–2016, in da je upravni odbor podprl akcijski načrt, iz katerega se je že začelo izvajati več ukrepov in se pričakuje, da se bo večidel programa končal leta 2018 ali 2019, peščica ukrepov pa se bo začela najverjetneje izvajati šele v naslednjem programskem obdobju;

Notranja kontrola

20.

pozdravlja, da je skupno podjetje 2 uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in da izvaja naknadne revizije vmesnih in končnih plačil prejemnikom nepovratnih sredstev iz sedmega okvirnega programa ter zahtevkov za povračilo stroškov za projekte v okviru programa Obzorje 2020, čeprav je za naknadne revizije pristojna Komisija; pozdravlja dejstvo, da je stopnja preostale napake, ki je bila ugotovljena z naknadnimi revizijami, ob koncu leta 2017 znašala 1,13 %, kar je po mnenju Računskega sodišča pod pragom pomembnosti;

21.

pozdravlja, da je skupno podjetje 2 novembra 2017 za svoje uslužbence in organe sprejelo pravila za preprečevanje in upravljanje navzkrižij interesov;

22.

ugotavlja, da je skupno podjetje 2 leta 2017 – skupaj s skupno službo za revizijo generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije– začelo prvo naknadno revizijo naključnega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov iz programa Obzorje 2020; poziva skupno podjetje 2, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije;

23.

ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2017 v skupnem podjetju 2 zasedenih skupaj 26 delovnih mest, uslužbenci pa so prihajali iz 11 različnih držav članic;

24.

pozdravlja številne komunikacijske dejavnosti, ki so bile organizirane v letu 2017 in so dodatno prispevale k večji prepoznavnosti skupnega podjetja 2.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 521/2008 z dne 30. maja 2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (UL L 153, 12.6.2008, str. 1).

(2) Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 108).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/336

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1544

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0105/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (5) in zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2 za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 50.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 108.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 57.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/337

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1545

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI 2) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja IMI 2 za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Skupnemu podjetju IMI 2 glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0104/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja IMI 2 (5), zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0104/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja IMI 2 glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja IMI 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 59.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 54.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 57.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/338

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1546

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0104/2019),

ker je bilo Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI) ustanovljeno decembra 2007 za obdobje desetih let s ciljem znatno izboljšati uspešnost in učinkovitost razvoja zdravil, dolgoročno pa naj bi farmacevtski sektor proizvedel več učinkovitejših in varnejših inovativnih zdravil;

ker je po sprejetju Uredbe Sveta (EU) št. 557/2014 (1) v maju 2014 Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2 (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI 2) junija 2014 nadomestilo Skupno podjetje IMI in naj bi zaključilo raziskovalne dejavnosti sedmega okvirnega, z njegovo ustanovitvijo pa bo skupno podjetje delovalo do 31. decembra 2024;

C.	ker sta ustanoviteljici skupnega podjetja Unija, ki jo zastopa Komisija, in Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj;

ker lahko prispevek Unije za Skupno podjetje IMI, ki bo izplačan iz proračuna sedmega okvirnega programa, v desetletnem obdobju znaša največ 1 000 000 000 EUR in ker morata ustanoviteljici enakomerno prispevati k tekočim stroškom, pri čemer znesek, ki ga krije vsaka od njiju, ne sme preseči 4 % celotnega prispevka Unije;

ker lahko prispevek Unije za Skupno podjetje IMI 2, ki bo izplačan iz proračuna programa Obzorje 2020, v desetletnem obdobju znaša največ 1 638 000 000 EUR in ker morajo člani, razen Komisije, prispevati 50 % tekočih stroškov ter bi morali prispevati k operativnim stroškom z denarnimi in/ali stvarnimi prispevki, pri čemer bi morali biti njihovi prispevki enaki finančnemu prispevku Unije;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da po mnenju Evropskega računskega sodišča (v nadaljevanju: Računsko sodišče) zaključni račun Skupnega podjetja IMI 2 za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije, temelji pa na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor;

je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča, da so transakcije, povezane z računovodskimi izkazi Skupnega podjetja IMI 2 za leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

je seznanjen, da je končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvajanje sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020, vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 322 396 498 EUR in sredstva za plačila v višini 206 372 367 EUR; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja sredstev za prevzem obveznosti znašala 97,07 %, kar je 2,99 % več kot leta 2016;

z obžalovanjem ugotavlja, da so bila sredstva za plačila že četrto leto zapored nižja od 75 %; ugotavlja, da so leta 2017 znašala 71,96 %; je seznanjen, da je bila tako nizka stopnja izvrševanja sredstev za plačila v glavnem posledica zmanjšanja števila ali preložitve kliničnih preizkušanj za nekatere velike in kompleksne projekte v okviru programov za protimikrobno odpornost in ebolo ter zamude pri sklenitvi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru programa Obzorje 2020; poziva Skupno podjetje IMI 2, naj organu za podelitev razrešnice posreduje posodobljene informacije ter do postopka naslednje leto izboljša izvrševanje sredstev za plačila;

pozdravlja, da se je število plačil povečalo za 9,33 % (s 75 % na 82 %); poudarja, da se je izplačani znesek zmanjšal, ker so se povečali stroški glede na priznana predplačila za projekte Skupnega podjetja IMI in Skupnega podjetja IMI 2 (obračunana predplačila so se povečala za 189 %, in sicer z 20 347 000 EUR na 58 846 383 EUR);

se zaveda, da postopek napovedovanja sredstev za plačila spremljajo neobhodne omejitve; z obžalovanjem ugotavlja, da zaradi teh omejitev prihaja do pomanjkljivosti pri načrtovanju in spremljanju sredstev za plačila, kar je bilo mogoče opaziti pri tem, da so se ob koncu leta 2017 nakopičila neporabljena sredstva za plačila iz prejšnjih let v višini 78 700 000 EUR; pozdravlja popravljalne ukrepe, ki jih je sprejelo Skupno podjetje IMI 2, da bi prekinilo krog dodeljevanja preveč proračunskih sredstev; ugotavlja, da se je upravni odbor Skupnega podjetja IMI 2 odločil zmanjšati operativna sredstva za plačila za zadevno leto za 56 000 000 EUR, nabrana neporabljena sredstva za plačila iz prejšnjih let pa za 25 800 000 EUR;

ugotavlja, da je Skupno podjetje IMI 2 od 1 000 000 000 EUR, dodeljenih Skupnemu podjetju IMI iz sedmega okvirnega programa, do konca leta 2017 prevzelo obveznosti v višini 966 060 000 EUR ter izvršilo plačila v višini 719 978 000 EUR; ugotavlja, da gre visoko stopnjo neizvršenih plačil v višini 246 082 000 EUR (25,47 %) pripisati predvsem poznemu začetku izvajanja dejavnosti sedmega okvirnega programa v prvih letih delovanja Skupnega podjetja IMI;

ugotavlja, da je do konca leta 2017 Skupno podjetje IMI 2 od prispevkov v višini 1 000 000 000 EUR, ki jih morajo za dejavnosti Skupnega podjetja IMI prispevati člani panoge, potrdilo 551 800 000 EUR stvarnih in denarnih prispevkov (529 900 000 EUR stvarnih prispevkov in 21 900 000 EUR denarnih prispevkov); poudarja, da so člani Skupnemu podjetju IMI 2 sporočili dodatne stvarne prispevke v višini 153 000 000 EUR, ki pa niso bili potrjeni; poudarja, da so posledično konec leta 2017 stvarni in denarni prispevki članov panoge znašali skupno 705 100 000 EUR, medtem ko so denarni prispevki Unije za dejavnosti Skupnega podjetja IMI v okviru sedmega okvirnega programa znašali 827 200 000 EUR;

ugotavlja, da je Skupno podjetje IMI 2 iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 680 000 000 EUR, ki so bila dodeljena Skupnemu podjetju IMI, do konca leta 2017 za izvedbo 13 razpisov za zbiranje ponudb prevzelo obveznosti v višini 819 010 000 EUR (50 %) in izvršilo plačila v višini 179 650 000 (10,97 % dodeljenih sredstev oziroma 21,93 % sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti); priznava, da je nizka stopnja plačil posledica tega, da projektni konzorciji potrebujejo čas za sklepanje sporazumov o nepovratnih sredstvih v okviru programa Obzorje 2020 s partnerji iz panoge, zaradi česar v okviru Skupnega podjetja IMI prihaja do zamud pri načrtovanem predhodnem financiranju za zadevno leto, in da projekti pogosto trajajo 5 let, kar pomeni, da se večina plačil pomakne v obdobje po letu 2020;

10.

ugotavlja, da je izvršni direktor od skupnih stvarnih in denarnih prispevkov za dejavnosti Skupnega podjetja IMI 2 v višini 1 638 000 000 EUR, ki bi jih morali zagotoviti člani panoge in pridruženi partnerji, potrdil 82 500 000 EUR, do konca leta 2017 pa so bili prijavljeni dodatni prispevki v višini 50 300 000 EUR; poleg tega ugotavlja, da je izvršni direktor potrdil denarne prispevke članov panoge v višini 7 600 000 EUR; ugotavlja tudi, da so posledično prispevki članov panoge Skupnemu podjetju IMI 2 za dejavnosti programa Obzorje 2020 konec leta 2017 znašali skupno 140 400 000 EUR, medtem ko so denarni prispevki Unije znašali 157 300 000 EUR; poudarja, da so bile na tej stopnji izvajanja programa 40 projektom v okviru programa Obzorje 2020 (od tega jih je bilo ob koncu leta 2017 37 še vedno v teku) dodeljene obveznosti v višini 391 000 000 EUR iz sredstev Unije in stvarni prispevki članov industrije v višini 381 000 000 EUR;

11.

ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2017 v Skupnem podjetju IMI 2 zasedenih 49 delovnih mest, kar je osem več kot v prejšnjem letu;

Uspešnost

12.

pozdravlja dejstvo, da v okviru programa Obzorje 2020 odsotnost uveljavljenih ključnih kazalnikov uspešnosti ni več težava; obžaluje počasen napredek pri uresničevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki se nanašajo posebej na Skupno podjetje IMI in so bili opredeljeni za obdobje celotnega izvajanja programa (uresničenih je bilo manj kot 60 % tretjega niza ciljnih ključnih kazalnikov uspešnosti za leto 2017); pozdravlja, da je upravni odbor Skupnega podjetja IMI sklenil odobriti novi niz ključnih kazalnikov uspešnosti, ki se nanašajo posebej na Skupno podjetje IMI in so bolje usklajeni s cilji programa;

13.

ugotavlja, da je stopnja stroškov upravljanja (administrativni/operativni proračun) še vedno nižja od 5 %, kar priča o tem, da je organizacijska struktura Skupnega podjetja IMI 2 precej varčna in učinkovita;

14.

pozdravlja, da je v letu 2016 vmesna vrednost učinka vzvoda, ki znaša 0,96, skoraj dosegla ciljno vrednost učinka izvoda v celotnem obdobju 2014–2020;

15.

ugotavlja, da so razpisi za zbiranje predlogov Skupnega podjetja IMI 2 na več načinov odprti za nove akterje na trgu; vendar opaža, da je sodelovanje pridruženih partnerjev glede na cilje, določene v uredbi o Skupnem podjetju IMI 2, še vedno šibko in ga bo treba v preostalih letih okrepiti;

16.

pozdravlja dejstvo, da so bili vsi razpisi za zbiranje predlogov objavljeni in zaključeni v skladu z zadevnimi načrti dela in da so bila nepovratna sredstva dodeljena in izplačila izvedena precej pred koncem opredeljenih ciljnih rokov;

17.

pozdravlja strategijo, s katero bodo med upravičence Skupnega podjetja IMI vključena tudi mala in srednja podjetja, ki bodo posledično prispevala k oblikovanju vrednostne verige; pozdravlja tudi vključitev organizacij pacientov; priznava, da so ob koncu leta 2017 pri približno 50 % projektov Skupnega podjetja IMI tako ali drugače sodelovale organizacije pacientov;

Strategija za boj proti goljufijam

18.

ugotavlja, da je Skupno podjetje IMI 2 svojo strategijo za boj proti goljufijam uskladilo s splošno strategijo, ki jo na tem področju uporablja Generalni direktorat za raziskave in inovacije; pozdravlja dejstvo, da leta 2017 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) ni bil prijavljen noben primer; ugotavlja pa, da je OLAF posredoval dve zahtevi za informacije, pri čemer v zvezi z eno ni bilo treba ukrepati, v zvezi z drugo pa je Skupno podjetje IMI 2 vzpostavilo postopek izterjave;

Notranja revizija

19.

je seznanjen, da je služba Komisije za notranjo revizijo februarja 2017 izdala končno revizijsko poročilo o postopku Skupnega podjetja IMI 2 za dodelitev nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020; poudarja, da je služba za notranjo revizijo priporočila, naj Skupno podjetje IMI 2 pojasni, kakšne dejavnosti so izvajali njegovi svetovalni organi in kakšna je bila njihova interakcija med drugim z Evropsko zvezo farmacevtske industrije in združenj (EFPIA), posreduje informacije o vlogi in dejavnostih predstavnikov EFPIA ali poskrbi za to, da bodo vsi ocenjevalci pred začetkom ocenjevanja na daljavo podpisali izjave o interesih;

20.

pozdravlja dejstvo, da je Skupno podjetje IMI 2 pripravilo akcijski načrt in da so bila vsa štiri priporočila izvedena do konca leta 2017;

21.

pozdravlja, da je skupno podjetje novembra 2017 pripravilo akcijski načrt, v katerem je zajelo pestro paleto ukrepov, ki jih je treba izvesti, med katerimi so se nekateri, na primer ponudba spletnih seminarjev, udeležba malih in srednjih podjetij ipd., že začeli izvajati;

Sistemi notranjega nadzora

22.

priznava, da je Skupno podjetje IMI 2 uvedlo zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije; ugotavlja, da skupno podjetje izvaja naknadne revizije za vmesna in končna plačila v okviru sedmega okvirnega programa pri upravičencih, medtem ko je za naknadne revizije zahtevkov za stroške projektov programa Obzorje 2020 pristojna skupna revizijska služba Komisije; ugotavlja, da sta stopnji preostale napake pri naknadnih revizijah, o katerih je konec leta 2017 poročalo skupno podjetje, znašali 1,29 % za projekte iz sedmega okvirnega programa in 0,81 % za projekte iz programa Obzorje 2020;

23.

pozdravlja dejstvo, da bi lahko Skupno podjetje IMI 2 v letu 2017 zmanjšalo zamude pri izplačilih upravičencem s 34 % na 11,1 %, čas do vmesnih plačil pa s 94 na 65 dni; v zvezi s tem priznava, da je povprečni čas do končnega plačila stroškov, ki jih prijavijo upravičenci, znašal 52 dni;

24.

ugotavlja, da je Komisija leta 2017 končno ocenjevanje dejavnosti Skupnega podjetja IMI 2 (2008–2016) in vmesno ocenjevanje njegovih dejavnosti v okviru programa Obzorje 2020 (2014–2016) zaključila s pozitivno oceno in štirimi priporočili, za katera so bili pripravljeni akcijski načrti;

25.

ugotavlja, da ob koncu leta 2017 Skupni podporni center Komisije še ni razvil specifičnih procesov v okviru orodij za upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020, potrebnih za obdelavo stvarnih prispevkov Skupnega podjetja IMI 2 in poročanje o njih; poziva Skupno podjetje IMI 2, naj organu za podelitev razrešnice poroča o teh rezultatih;

26.

pozdravlja, da je bilo leta 2017 oblikovano novo spletišče, ki odraža predloge glavnih deležnikov Skupnega podjetja IMI in lastne cilje na področju komunikacije ter prispeva k povečanju prepoznavnosti skupnega podjetja.

(1) Uredba Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 54).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/342

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1547

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI 2) za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja IMI 2 za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Skupnemu podjetju IMI 2 glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0104/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja IMI 2 (5), zlasti člena 12,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0104/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 59.

(5) UL L 169, 7.6.2014, str. 54.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 36.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/343

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1548

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije (F4E) za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0100/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (5) in zlasti člena 5(3),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0126/2019),

podeli razrešnico direktorju Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 36.

(5) UL L 90, 30.3.2007, str. 58.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 36.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/344

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1549

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0126/2019),

A.	ker je bilo Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) z Odločbo Sveta 2007/198/Euratom (1) ustanovljeno marca 2007 za obdobje 35 let;

B.	ker so člani skupnega podjetja Euratom, ki ga zastopa Komisija, države članice Euratoma in tretje države, ki so sklenile sporazum o sodelovanju z Euratomom na področju nadzorovane jedrske fuzije;

C.	ker so cilji skupnega podjetja zagotavljati prispevek Unije k mednarodnemu projektu za fuzijsko energijo ITER, izvajati sporazum o širšem pristopu med Euratomom in Japonsko ter pripraviti gradnjo demonstracijskega fuzijskega reaktorja;

D.	ker je skupno podjetje začelo samostojno delovati marca 2008;

Splošno

ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za proračunsko leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da zaključni račun skupnega podjetja v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z njegovimi finančnimi pravili in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

potrjuje, da so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi skupnega podjetja za proračunsko leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

poudarja, da je skupno podjetje odgovorno za upravljanje prispevka Unije za projekt ITER in da je treba ohraniti zgornjo proračunsko mejo do leta 2020, ki znaša 6 600 000 000 EUR; ugotavlja, da ta znesek ne vključuje 663 000 000 EUR, ki jih je predlagala Komisija leta 2010 za kritje morebitnih nepredvidenih stroškov;

ugotavlja, da je svet organizacije ITER (v nadaljnjem besedilu: svet ITER) novembra 2016 potrdil novo referenčno osnovo obsega, časovnega razporeda in stroškov projekta ITER; ugotavlja tudi, da je bil odobren splošni časovni razpored za operaciji prva plazma in devterij-tritij; ugotavlja, da je skupno podjetje po odobritvi nove referenčne osnove projekta ITER določilo nov časovni načrt in ponovno izračunalo stroške ob dokončanju svojega prispevka h gradbeni fazi projekta;

je zaskrbljen, ker je datum dokončanja celotne gradbene faze trenutno predviden približno 15 let pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano; potrjuje, da se je za projekt ITER ob koncu leta 2017 poročalo o tem, da je končanih 50 % „celotnega obsega gradbenih del v okviru operacije prva plazma“; ugotavlja, da je v novem časovnem razporedu, ki ga je sprejel svet ITER, določen pristop v štirih fazah, pri čemer je december 2025 rok za dosego prvega strateškega mejnika gradbene faze projekta („prva plazma“), december 2035 pa predvideni datum dokončanja celotne gradbene faze; priznava dejstvo, da je novi pristop v fazah namenjen boljši uskladitvi izvajanja projekta s prednostnimi nalogami in omejitvami vseh članov organizacije ITER;

je seznanjen z ugotovitvijo v poročilu Računskega sodišča, da rezultati, ki so bili predstavljeni upravnemu odboru skupnega podjetja decembra 2016, kažejo na to, da se poleg že dodeljenih sredstev za gradbeno fazo po letu 2020 pričakujejo dodatna sredstva v znesku 5 400 000 000 EUR (v vrednostih iz leta 2008), kar pomeni 82-odstotno povečanje odobrenega proračuna v višini 6 600 000 000 EUR (v vrednostih iz leta 2008); ponavlja, da znesek 6 600 000 000 EUR, ki ga je leta 2010 sprejel Svet, pomeni zgornjo mejo za porabo skupnega podjetja do leta 2020; se zaveda, da morajo dodatna sredstva, ki so potrebna za dokončanje projekta ITER, vključevati prihodnje obveznosti iz večletnega finančnega okvira;

poudarja, da bo moralo skupno podjetje poleg gradbene faze prispevati tudi k operativni fazi ITER ter k poznejšima fazama deaktivacije in razgradnje; ugotavlja, da sta bila prispevka k fazama deaktivacije in razgradnje ocenjena na 95 540 000 EUR (v vrednostih iz leta 2001) oziroma 180 200 000 EUR (v vrednostih iz leta 2001); je zaskrbljen, ker prispevek za operativno fazo po letu 2035 še ni bil ocenjen s finančnega vidika; poziva skupno podjetje, naj čim prej oceni stroške operativne faze po letu 2035;

poudarja, da je Komisija 14. junija 2017 objavila sporočilo o prispevku EU k spremenjenemu projektu ITER, v katerem je predlagala, da bi primerna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10 do 20 % sredstev; poleg tega ugotavlja, da je bil med ukrepi, ki so bili sprejeti, da bi upoštevali omejitev proračuna na 6 600 000 000 EUR, odlog naročila in namestitve vseh sestavnih delov, ki niso bistveni za prvo plazmo; je zelo zaskrbljen, da so bili sicer sprejeti pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadziranja gradbene faze projekta ITER, vendar še vedno obstaja tveganje nadaljnjih zvišanj stroškov in zamud pri izvedbi projekta glede na novo predlagano osnovo; poziva skupno podjetje in dejansko vse strani v projektu, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za opredelitev in analizo vseh potencialnih tveganj ter pripravijo akcijski načrt, ki bo vključeval nadaljnjo analizo učinka izstopa Združenega kraljestva iz EU;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

je seznanjen, da je končni proračun za leto 2017, ki je bil na voljo za izvajanje, vključeval odobritve za prevzem obveznosti v višini 588 916 058 EUR in odobritve plačil v višini 864 914 263 EUR; ugotavlja, da je stopnja uporabe odobritev za prevzem obveznosti znašala 99,9 %, uporabe odobritev plačil pa 96,3 % (leta 2016 je znašala 99,8 % oziroma 98,1 %);

10.

obžaluje, da je skupno podjetje za leto 2017 zaradi resnih pomanjkljivosti v postopku načrtovanja proračuna skupaj s pospešitvijo nekaterih pogodb nazadnje potrebovalo odobritve plačil v znesku 832 600 000 EUR, medtem ko je bil februarja 2017 sprva odobren znesek 548 600 000 EUR; z obžalovanjem ugotavlja, da je skupno podjetje ocenilo, da za proračun za leto 2018 primanjkujejo odobritve plačil v višini približno 150 000 000 EUR; je seznanjen z odgovorom skupnega podjetja, da je Euratom zagotovil dodatne odobritve plačil in da je bil sistem za napovedovanje plačil povsem prenovljen in integriran;

11.

ugotavlja, da je bilo od zneska 588 916 058 EUR, ki je bil na voljo za odobritve za prevzem obveznosti, skoraj 96,5 % izvršenih z neposrednimi posameznimi prevzetimi obveznostmi (99,7 % leta 2016);

12.

je seznanjen s skoraj polnim izvrševanjem proračuna za leto 2017 in samodejnimi prenosi;

13.

ugotavlja, da je leta 2017 bilanca realizacije proračuna znašala 17 236 192 EUR (5 880 000 EUR leta 2016);

Uspešnost

14.

opaža, da skupno podjetje uspešnost meri z vrsto tehničnih in netehničnih ciljev ter ključnih kazalnikov uspešnosti; pozdravlja, da je v letu 2017 doseglo sedem od devetih načrtovanih mejnikov sveta ITER; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo na skupni ravni projekta ITER doseženih 30 od 32 mejnikov sveta ITER;

15.

ugotavlja, da sta se v zadnjih letih izboljšali vsebina in struktura, posledično pa tudi zanesljivost in učinkovitost časovnih načrtov;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

16.

ugotavlja, da je upravni odbor skupnega podjetja tudi leta 2017 izvajal del strategije boja proti goljufijam, ki se nanaša na področje javnih naročil; ugotavlja, da je skupno podjetje sprejelo kontrolni seznam na podlagi lastnega niza kazalnikov za tveganje goljufije pri javnem naročanju, t. i. opozorilnih znakov, ki veljajo za osnovni pogoj za oblikovanje orodja IT za boj proti goljufijam in jih je skupno podjetje razvilo interno; potrjuje, da se uporaba kontrolnega seznama skupaj z drugimi spremembami na področju javnega naročanja sedaj uvaja v notranje postopke skupnega podjetja; ugotavlja, da so za nove uslužbence potekala usposabljanja o etiki in integriteti;

Izbor osebja in zaposlovanje

17.

z obžalovanjem ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo precejšnje pomanjkljivosti pri zaposlovanju ključnih vodstvenih uslužbencev; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o vseh izboljšavah v zvezi s tem;

Notranja kontrola

18.

ugotavlja, da skupno podjetje ni dosledno obravnavalo izjav o interesih višjega vodstva; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o vseh izboljšavah v zvezi s tem;

19.

ugotavlja, da je Splošno sodišče Sodišča Evropske unije leta 2018 zaradi nepravilnosti v postopku zaposlovanja razveljavilo dva sklepa skupnega podjetja o zaposlitvi iz leta 2015; je seznanjen z odgovorom skupnega podjetja, da se je pritožilo zoper razveljavitvi in da je evropski varuh človekovih pravic v obeh primerih razsodil v korist skupnega podjetja;

20.

z obžalovanjem ugotavlja, da zaradi precejšnjih pomanjkljivosti v notranji komunikacijski strategiji v organizaciji ni bilo mogoče razširiti ustreznih informacij o ocenjenih stroških faze razgradnje, zato skupno podjetje v računovodskih izkazih iz prejšnjih let ni prikazalo nikakršnih rezervacij v zvezi s tem; ugotavlja, da je bil znesek računovodske rezervacije do 31. decembra 2017 ocenjen na 85 200 000 EUR;

Operativna javna naročila in nepovratna sredstva

21.

ugotavlja, da je bilo v letu 2017 začetih 83 postopkov in podpisanih 69 pogodb za operativna javna naročila.

(1) Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/347

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU, Euratom) 2019/1550

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0100/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (5) in zlasti člena 5(3),

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0126/2019),

odobri zaključni račun Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2017;

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 36.

(5) UL L 90, 30.3.2007, str. 58.

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 66.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/348

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1551

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0101/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (5) in zlasti člena 4b,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0118/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja SESAR glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja SESAR, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 68.

(5) UL L 64, 2.3.2007, str. 1.

(1) UL L 192, 1.7.2014, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/349

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1552

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0118/2019),

A.	ker je bilo Skupno podjetje SESAR (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno februarja 2007 za izvajanje programa Enotno evropsko nebo – raziskave upravljanja zračnega prometa (SESAR), katerega cilj je posodobiti upravljanje prometa v Uniji;

B.	ker se je po sprejetju Uredbe Sveta (EU) št. 721/2014 (1) s programom SESAR 2 podaljšalo delovanje skupnega podjetja do 31. decembra 2024;

C.	ker je bilo skupno podjetje zasnovano kot javno-zasebno partnerstvo, katerega ustanovna člana sta Unija in Eurocontrol;

ker prispevek Unije za uvajalno fazo programa SESAR 2 za obdobje 2014–2024, zagotovljen v okviru programa Obzorje 2020, znaša 585 000 000 EUR; ker v skladu z novimi sporazumi o članstvu v okviru programa Obzorje 2020 pričakovani prispevek Eurocontrola znaša 500 000 000 EUR, drugi partnerji iz letalske industrije pa bodo prispevali najmanj 720 700 000 EUR, pri čemer bodo približno 90 % prispevkov Eurocontrola in drugih partnerjev predstavljali stvarni prispevki;

E.	ugotavlja, da je skupno podjetje predstavilo proračun z dvema ločenima oddelkoma: (1) SESAR 1 in (2) SESAR 2020; ugotavlja, da se je oddelek SESAR 1 sofinanciral iz programa TEN-T in sedmega okvirnega programa za raziskave, oddelek SESAR 2020 pa iz programa Obzorje 2020;

Splošno

ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da zaključni račun skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2017 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

je seznanjen, da je v poročilu Računskega sodišča navedeno, da so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi skupnega podjetja za proračunsko leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

ugotavlja, da je skupno podjetje konec leta 2017 delovalo v okviru štirih različnih virov financiranja; ugotavlja, da obstajajo različni veljavni pravni okviri z lastnimi predlogami in obveznostmi, v okviru katerih deluje skupno podjetje, in priznava visoko stopnjo zapletenosti takega modela;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da so leta 2017 skupna odobrena sredstva skupnega podjetja za plačila znašala 191 813 383 EUR (leta 2016: 157 152 638 EUR), vključno z namenskimi prejemki in prenosi pa 213 022 000 EUR (leta 2016: 162 851 972 EUR); ugotavlja, da so odobrena sredstva za prevzem obveznosti znašala 113 346 265 EUR (leta 2016: 99 073 761 EUR), vključno z namenskimi prejemki in prenosi pa 130 944 000 EUR (leta 2016: 101 407 854 EUR);

ugotavlja, da je po navedbah iz poročila Računskega sodišča stopnja porabe odobrenih sredstev za prevzem obveznosti znašala 80,24 % (leta 2016: 95,7 %), stopnja porabe odobrenih sredstev za plačila pa 67,97 % (leta 2016: 63,2 %);

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobrenih sredstev programa SESAR 1 za prevzem obveznosti znašala 11 %, za plačila pa 68 %, pri čemer je bila tako nizka zaradi nepredvidenih namenskih prejemkov v višini okrog 17 milijonov EUR, ter da je bil decembra 2016 program SESAR 1 uradno zaključen in da je bilo zadnje plačilo izvršeno decembra 2017, zaradi česar je moralo skupno podjetje do konca leta 2017 zagotoviti zadostna sredstva iz sedmega okvirnega programa za povračilo presežnih denarnih prispevkov članov programa SESAR 1 iz industrije in za izplačilo z zamudo vloženih, toda še vedno upravičenih zahtevkov za povračilo stroškov za nadaljevanje projektov sedmega okvirnega programa;

ugotavlja, da je pri programu SESAR 2020 stopnja izvrševanja odobrenih sredstev za prevzem obveznosti znašala 92 %, medtem ko je stopnja izvrševanja odobrenih sredstev za plačila znašala 68 % in je bila tako nizka zaradi zamud pri izvajanju projektov v okviru programa Obzorje 2020, ki so jih vodili člani iz industrije, in dokaj konservativnega načrtovanja proračuna glede na tveganje zamud pri predložitvi sporazumov o prenosu nalog v zvezi z letnim finančnim izvrševanjem;

ugotavlja, da je bilo med revizijo leta 2016 pregledanih 476 izkazov stroškov iz vseh 15 organizacij članic v skupnem znesku 120 000 000 EUR oziroma 14 % vseh izkazanih stroškov v višini 884 000 000 EUR, pri čemer je stopnja preostale napake znašala 1,09 %;

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru sedmega okvirnega programa in programa TEN-T

ugotavlja, da je do konca leta 2017 skupno podjetje od skupnega zneska v višini 892 800 000 EUR za operativne in upravne odhodke za dejavnosti programa SESAR 1 prevzelo obveznosti v višini 853 000 000 EUR in izvršilo plačila v višini 801 000 000 EUR (89,7 % razpoložljivega proračuna);

10.

ugotavlja, da je od stvarnih in denarnih prispevkov drugih članov za operativne in upravne dejavnosti skupnega podjetja v višini 1 254 500 000 EUR (od tega 670 200 000 EUR prispevkov Eurocontrola in 584 300 000 EUR prispevkov drugih članov sektorja letalskega prometa), skupno podjetje do konca leta 2017 potrdilo prispevke v višini 1 099 900 000 EUR (560 700 000 EUR je prispeval Eurocontrol, 539 200 000 EUR pa drugi člani sektorja letalskega prometa);

11.

ugotavlja, da so do konca leta 2017 skupni denarni prispevki Unije znašali 633 900 000 EUR, skupni stvarni in denarni prispevki Eurocontrola so znašali 560 700 000 EUR, drugi člani sektorja letalskega prometa pa so skupno prispevali 539 200 000 EUR;

12.

je seznanjen, da je skupno podjetje v letu 2017 začelo postopke za finančno in upravno zaprtje programa SESAR 1; ugotavlja, da je SESAR 1 v letu 2017 od Unije prejel 37 milijonov EUR, da bi pokril neporavnane obveznosti do članov skupnega podjetja, ugotovljene pri oceni končnih računovodskih izkazov, prejetih in pregledanih v letu 2017, pa tudi stroške verjetnih dodatnih revizij, morebitnih sodnih postopkov zoper skupno podjetje in povračilo presežnih gotovinskih prispevkov svojih članov; ugotavlja tudi, da je bil znesek 25,9 milijona EUR ovrednoten kot gotovinski prispevek Eurocontrola, od tega 13,4 milijona EUR za leto 2016 (ta sredstva so bila zaradi tehničnih težav uvrščena v proračun za leto 2017) in 12,5 milijona EUR za leto 2017; ugotavlja, da je skupno podjetje prejelo 16,8 milijona EUR izjemnih prejemkov, zlasti na račun izterjav od članov; pozdravlja, da preostali gotovinski presežek v višini 23,1 milijona EUR in sredstva za plačila v višini 38,6 milijona EUR zadostujejo za poravnavo vseh obveznosti in zaprtje programa SESAR 1;

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

13.

ugotavlja, da je do konca leta 2017 skupno podjetje za izvajanje programa SESAR 2020 iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 639 800 000 EUR za operativne in upravne odhodke, ki so mu bila dodeljena, prevzelo obveznosti v višini 236 700 000 EUR in izvršilo plačila v višini 112 300 000 EUR; ugotavlja tudi, da so bila ta plačila izvršena predvsem v okviru predhodnega financiranja prvega in drugega sklopa projektov SESAR 2020;

14.

ugotavlja, da so se drugi člani zavezali, da bodo za operativne dejavnosti programa SESAR 2020 skupnega podjetja prispevali stvarne in denarne prispevke v višini najmanj 825 900 000 EUR (od tega naj bi okrog 500 000 000 EUR prispeval Eurocontrol, ocenjeni znesek 325 900 000 EUR pa člani sektorja letalskega prometa); poleg tega ugotavlja, da so drugi člani ob koncu leta 2017 prijavili 97 300 000 EUR stvarnih prispevkov, ki pa še niso bili potrjeni;

15.

pozdravlja dejstvo, da oddelek 2 proračuna za leto 2017 prvič vključuje tekoče stroške in stvarne prispevke, povezane s programom SESAR 2020; ugotavlja, da je SESAR 2020 od Unije prejel 75,5 milijona EUR za kritje neporavnanih obveznosti za leto 2017 in prve mesece leta 2018, 6,7 milijona EUR pa je prejel od Eurocontrola kot gotovinski prispevek za kritje tekočih stroškov;

16.

je seznanjen, da ob koncu leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili razviti specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov skupnega podjetja;

17.

ugotavlja, da so do konca leta 2017 skupni denarni prispevki Unije za operativne dejavnosti skupnega podjetja znašali 132 900 000 EUR, prispevki članov sektorja letalskega prometa in Eurocontrola pa 104 000 000 EUR;

18.

ugotavlja, da prve revizije programa SESAR 2020 kažejo, da sta število in stopnja napak nižja zaradi poenostavitev v programu Obzorje 2020 in večje izkušenosti glavnih upravičencev;

Uspešnost

19.

pozdravlja dejstvo, da v okviru programa Obzorje 2020 odsotnost uveljavljenih ključnih kazalnikov uspešnosti ni več težava; obžaluje, da informacije o tretjem sklopu ključnih kazalnikov uspešnosti zaradi nezadostne stopnje pripravljenosti projektov še niso na voljo; vseeno ugotavlja, da je iz ključnih kazalnikov uspešnosti razvidno, da so bili cilji na splošno doseženi; ugotavlja, da strokovnjaki pozivajo k nadaljnji dejavnosti spremljanja in analizi, pri čemer bi bilo treba jasno razlikovati med dejansko doseženimi ključnimi kazalniki uspešnosti na koncu posameznega leta in predvidenimi ključnimi kazalniki uspešnosti;

20.

ugotavlja, da je skupno podjetje izpolnilo svoje ključne cilje politike in operativne cilje iz enotnega programskega dokumenta za obdobje 2017–2019;

21.

pozdravlja, da je skupno podjetje objavilo načrt za zagotovitev varne in zanesljive uporabe dronov po Evropi; meni, da je za varno vključevanje dronov v evropski zračni prostor potrebnih več različnih inovacij, tudi tehnologije, povezane z upravljanjem zračnega prometa; se je z zanimanjem seznanil s pregledom razvoja evropskega trga dronov do leta 2050 in ogromnim potencialom za Evropo in njeno svetovno konkurenčnost, pa tudi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v prihodnjih 5 do 10 letih, da bi izkoristili ta potencial, vključno s podporo raziskavam in razvoju, ki bi jo na ravni Unije zagotovili z vzpostavitvijo ekosistema, ki zajema tako regulativni okvir kot tehnologijo ter združuje vse ključne javne in zasebne deležnike, prinaša pa višjo raven financiranja Unije, zlasti za razcvet malih in srednjih podjetij v tem sektorju;

22.

ugotavlja, da je stopnja stroškov upravljanja (upravna/operativna proračunska sredstva) še vedno nižja od 5 %, kar kaže, da je organizacijska struktura skupnega podjetja precej varčna in učinkovita;

23.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vmesna stopnja učinka vzvoda na koncu leta 2017 znašala le 0,56; poziva skupno podjetje, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi doseglo pričakovano ciljno stopnjo učinka vzvoda v višini 0,85 za celotno obdobje 2014–2020;

24.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je po ugotovitvah strokovnjakov v primerjavi z delovanjem skupnega podjetja v okviru sedmega okvirnega programa zdaj že namenjen večji poudarek zagotavljanju širšega sodelovanja različnih deležnikov pri izvajanju evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi (v nadaljnjem besedilu: osrednji načrt ATM);

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

25.

ugotavlja, da je imelo skupno podjetje po navedbah iz poročila Računskega sodišča 31. decembra 2017 skupno 40 zaposlenih (leta 2016 pa 44);

26.

je seznanjen z rezultati primerjalne analize kadrovskega načrta za leto 2017: 60 % delovnih mest za operativne naloge, 30 % delovnih mest za upravne naloge in 10 % nevtralnih delovnih mest;

27.

poudarja, da je skupno podjetje izvedlo osem postopkov javnih naročil, na podlagi katerih je bilo sklenjenih 14 okvirnih in neposrednih pogodb o upravljanju storitev; ugotavlja, da je skupno podjetje dodelilo 29 posameznih naročil in sprejelo 13 sprememb, s čimer je skupna vrednost dejavnosti javnega naročanja, dokončanih v letu 2017, presegla 5 540 000 EUR;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

28.

ugotavlja, da so leta 2017 različne zunanje revizijske družbe izvedle deset revizij, pri eni reviziji pa je bilo treba uporabiti okvirno pogodbo Generalnega direktorata za proračun, ker je bilo pri treh podjetjih v okvirni pogodbi skupnega podjetja ugotovljeno nasprotje interesov; potrjuje, da je zakoniti revizor izvedel devet revizij; je seznanjen s tem, da ima skupno podjetje sklenjeno revidirano okvirno pogodbo za revizijske storitve s tremi zunanjimi revizijskimi družbami in da revizije izvajajo izključno ta podjetja; poudarja, da dosedanji postopki revizije niso razkrili nobenih pomembnih zadev, ki bi potrebovale pozornost upravnega odbora;

Notranja kontrola

29.

z zadovoljstvom pozdravlja dejstvo, da je skupno podjetje uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in izvaja naknadne revizije upravičencev;

30.

pozdravlja, da skupno podjetje še naprej večplastno pristopa k učinkovitemu pregledovanju, obvladovanju in zmanjševanju tveganj, in pričakuje, da bo pozorno na kritična poslovna tveganja, opredeljena v zvezi z osrednjim načrtom ATM in programom SESAR 2020;

31.

obžaluje, da je zunanji revizor v postopkih finančnega nadzora, ki jih izvaja skupno podjetje, odkril pomanjkljivosti, ki so predvsem posledica zapletenega finančnega regulativnega okvira, nedavnega odhoda ključnega finančnega osebja in prevelike delovne obremenitve v finančnem oddelku;

Notranje revizije

32.

ugotavlja, da je v zvezi s programom SESAR 1 revizijsko delo skoraj končano, potem ko je bilo od 20 revizij, ki so bile načrtovane pri sedmih izbranih članih, leta 2017 v sklopu četrtega cikla revizij, kakor je opisano v strategiji skupnega podjetja za naknadno revizijo, opravljenih 18; pozdravlja, da je stopnja preostale napake za leto 2017 znašala 0,36 %;

33.

ugotavlja, da je bila izvedena vmesna ocena Komisije o dejavnostih skupnega podjetja v okviru programa Obzorje 2020, ki zajemajo obdobje 2014–2016; ugotavlja, da je upravni odbor skupnega podjetja maja 2018 sprejel akcijski načrt, ki vključuje številne že začete dejavnosti;

34.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo oktobra 2016 izvedla revizijo postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020; ugotavlja, da je izdala pet priporočil, od katerih je bilo eno označeno kot „zelo pomembno“; ugotavlja tudi, da bil vzpostavljen podroben akcijski načrt in da je bil do konca leta 2017 izveden za štiri od petih priporočil; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju odprtega priporočila;

35.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo oktobra 2017 izvedla revizijo upravljanja skupnega podjetja, njegovega obvladovanja tveganj in postopkov notranje kontrole za usklajevanje s skupnim podpornim centrom ter izvajanje orodij in storitev centra; ugotavlja, da je izdala tri priporočila; poziva skupno podjetje, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izvajanju teh priporočil;

Druga vprašanja

36.

ugotavlja, da je Komisija v letu 2017 izvedla končno oceno programa SESAR 1 (2007–2016), ki je pokazala, da skupno podjetje izpolnjuje svoje cilje, kar prispeva k odpravi razdrobljenosti in ustvarjanju kontinuitete raziskovalnih ciljev; ugotavlja, da je Komisija izvedla vmesno končno oceno programa SESAR 2020 (2014–2016), na podlagi katere je ugotovila, da so raziskovalna partnerstva med Unijo, zasebnim sektorjem in državami članicami na dobri poti, da izpolnijo svoje cilje; pozdravlja, da je bil odobren akcijski načrt za izvedbo priporočil iz teh ocen;

37.

ugotavlja, da upravljanje evropskega zračnega prostora ostaja razdrobljeno in da enotno evropsko nebo kot koncept še ni uresničeno; ponovno izraža bistveno vlogo skupnega podjetja pri usklajevanju in izvajanju raziskav projekta SESAR in uresničevanju ciljev projekta;

38.

poziva skupno podjetje in Komisijo, naj ocenita rezultate uvedbe rešitve SESAR, zlasti z vidika zagotavljanja interoperabilnosti in napredka pri dokončanju enotnega evropske neba;

39.

ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 objavilo posebno poročilo o pobudi za enotno evropsko nebo; obžaluje, da se v tem posebnem poročilu in v končnih ocenah, ki jih je pripravila Komisija, opozarja na zamude pri izvajanju osrednjega načrta ATM ter neusklajenost nespremenljivega regulativnega trajanja dejavnosti skupnega podjetja z načrtovanim trajanjem pričakovanega dela; je seznanjen tudi s poudarkom Računskega sodišča, da je treba povečati odgovornost skupnega podjetja za izvajanje osrednjega načrta ATM;

40.

ugotavlja, da so revizorji pregledali vzorec 16 projektov skupnega podjetja, ki so bili revidirani v petih različnih državah in so vključevali različne deležnike tega podjetja; poziva skupno podjetje, naj popolnoma upošteva priporočila iz posebnega poročila in ustrezno ukrepa.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/354

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1553

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017 z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0101/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 208,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (5) in zlasti člena 4b,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0118/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja SESAR, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(1) UL C 452, 14.12.2018, str. 66.

(2) UL C 452, 14.12.2018, str. 68.

(5) UL L 64, 2.3.2007, str. 1.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/355

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1554

z dne 26. marca 2019

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0106/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 642/2014 z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Shift2Rail (5) in zlasti člena 12 Uredbe,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0163/2019),

podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Shift2Rail glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2017;

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Shift2Rail, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 177, 17.6.2014, str. 9.

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/356

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1555

z dne 26. marca 2019

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Shif2Rail za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0163/2019),

A.	ker je bilo Skupno podjetje Shift2Rail (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) ustanovljeno junija 2014 z Uredbo Sveta (EU) št. 642/2014 (1) za deset let;

ker so ustanovni člani Unija, ki jo zastopa Komisija, in partnerji iz železniške industrije (glavni deležniki, vključno s proizvajalci železniške opreme, železniški prevozniki, upravljavci infrastrukture in raziskovalni centri), drugi subjekti pa lahko sodelujejo v skupnem podjetju kot pridruženi člani;

ker so cilji skupnega podjetja: (a) vzpostaviti enotno evropsko železniško območje; (b) povečati privlačnost in konkurenčnost evropskega železniškega sistema ter spodbujati njegove inovativne tehnologije in rešitve; (c) zagotoviti prehod s cestnega prevoza na druge oblike prevoza; in (d) ohraniti vodilni položaj evropske železniške industrije na globalnem trgu;

D.	poudarja, da je treba skupnemu podjetju zagotoviti potrebne finančne, materialne in človeške vire, da bo učinkovito in uspešno doseglo te ključne cilje;

E.	ker je skupno podjetje začelo samostojno delovati maja 2016;

Splošno

priznava, da poročilo Računskega sodišča o zaključnih računih skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča), v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

je seznanjen s tem, da poročilo Računskega sodišča navaja, da so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi skupnega podjetja za proračunsko leto 2017, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

ugotavlja, da je najvišji prispevek Unije za skupno podjetje 450 000 000 EUR, ki se izplača iz proračuna programa Obzorje 2020; ugotavlja, da morajo člani skupnega podjetja iz industrije prispevati sredstva v vrednosti vsaj 470 000 000 EUR, ki vključujejo stvarne in denarne prispevke za operativne dejavnosti in upravne stroške skupnega podjetja v višini vsaj 350 000 000 EUR in vsaj 120 000 000 EUR stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti skupnega podjetja;

opozarja, da raziskave in inovacije niso osamljen proces, ki uporablja enostavno pravilo za upravljanje postopkov; zato poudarja, da je zelo pomembno med raziskovalnimi in inovacijskimi projekti prepoznati tiste, ki bodo sposobni inovativne rešitve prenesti na trg; poudarja, da bodo spremembe uredbe o ustanovitvi skupnega podjetja in njenih statutov zelo pomembne za nadaljnji razvoj skupnega podjetja, da se izboljša njegova učinkovitost; poudarja zlasti, da je treba predvideti uporabo načela večletnega financiranja in sprejeti prilagodljive časovne načrte za objavo predlogov projektov;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

je seznanjen, da je končni proračun za proračunsko leto 2017, ki je bil na voljo za izvedbo, vključeval odobritve za prevzem obveznosti v višini 68 600 000 EUR in odobritve plačil v višini 44 100 000 EUR; poudarja, da sta stopnja porabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil znašali 94 % oziroma 79 %, kar je precej nizka stopnja, zlasti za odobritve plačil; ugotavlja tudi, da je večina plačil skupnega podjetja v letu 2017 obsegala plačila predhodnega financiranja projektov programa Obzorje 2020, izbranih v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letu 2017; je seznanjen, da so neporabljene odobritve plačil skupnega podjetja iz prejšnjih let znašale 7,6 milijona EUR; na podlagi odgovora skupnega podjetja ugotavlja, da se je za celotni znesek štelo, da bo kril prvo četrtletje leta 2018, in sicer zaradi časovne razporeditve plačila Komisije;

ugotavlja, da je skupno podjetje iz sredstev v višini 411 500 000 EUR (vključno z najvišjim denarnim prispevkom Unije v višini 398 000 000 EUR in denarnim prispevkom članov iz industrije za upravne stroške skupnega podjetja v višini 13 500 000 EUR) do konca leta 2017 za izvajanje prvega sklopa projektov prevzelo obveznosti v višini 158 800 000 EUR in izvršilo plačila v višini 78 600 000 EUR (19,1 % dodeljenih sredstev); to kaže, da je skupno podjetje sklenilo soodvisne večletne sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe o oddaji javnih naročil za izvajanje 39 % raziskovalnega in inovacijskega programa skupnega podjetja v skladu s svojim večletnim delovnim programom;

priznava dejstvo, da so štiri mesece po tem, ko je skupno podjetje začelo izvajati svoje prve projekte v okviru programa Obzorje 2020, člani iz industrije od 350 000 000 EUR prispevkov, ki naj bi jih zagotovili za operativne dejavnosti in upravne stroške skupnega podjetja do konca leta 2017, prijavili 34 900 000 EUR stvarnih prispevkov za operativne dejavnosti, od česar so bili potrjeni 3 000 000 EUR; ugotavlja, da je upravni odbor potrdil denarne prispevke za upravne stroške skupnega podjetja v višini 4 900 000 EUR;

obžaluje, da do roka 31. januarja 2018 noben drugi član ni imel možnosti za potrditev svojih stroškov v zvezi s stvarnimi prispevki za operativne dejavnosti in stvarnimi prispevki za druge dejavnosti za leto 2017; je seznanjen, da so ocenjeni stvarni prispevki za operativne dejavnosti za leto 2017 znašali 21,3 milijona EUR, kar je pozitiven trend v skladu z običajno krivuljo S upravljanja programov; je zadovoljen, da so skupni stvarni prispevki za druge dejavnosti, ki so jih do konca leta 2017 prijavili drugi člani, znašali 130 milijonov EUR, kar je nad minimalnim zneskom 120 milijonov EUR, določenim v skladu z uredbo o ustanovitvi skupnega podjetja;

opaža, da so do konca leta 2017 skupni prispevki članov iz industrije znašali 169 800 000 EUR, denarni prispevek Unije pa 83 200 000 EUR;

10.

ugotavlja, da je leta 2017 skupno podjetje podpisalo 17 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz razpisov za zbiranje predlogov iz leta 2017, ter da je vrednost raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti teh razpisov znašala 110 900 000 EUR, od tega naj bi skupno podjetje sofinanciralo največ 60 100 000 EUR;

11.

je seznanjen tudi, da so se ustanovni člani razen Unije ter pridruženi člani dogovorili, da bodo prošnje za sofinanciranje omejili na 44,44 % skupnega stroška projekta, kar je najnižji skupni delež za program Obzorje 2020; pozdravlja, da je na razpisu za leto 2017 sodelovalo 120 malih in srednjih podjetij in da jih je bilo za financiranje izbranih 50 (25 %);

Uspešnost

12.

pozdravlja dejstvo, da v okviru programa Obzorje 2020 ni več problematično, da ni uveljavljenih ključnih kazalnikov uspešnosti; obžaluje, da informacije o tretjem sklopu ključnih kazalnikov uspešnosti zaradi narave projektov še niso na voljo; ugotavlja, da strokovnjaki pozivajo k nadaljnjemu spremljanju in analizi, pri čemer jasno razlikujejo dejansko dosežene ključne kazalnike uspešnosti ob koncu vsakega leta in predvidene ključne kazalnike uspešnosti;

13.

14.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vmesna stopnja učinka vzvoda na koncu leta 2016 znašala le 0,9; poziva skupno podjetje, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi doseglo ciljno stopnjo učinka vzvoda v višini 1,18 za celotno obdobje 2014–2020;

15.

ugotavlja, da strokovnjaki menijo, da je skupno podjetje že prispevalo k vzpostavitvi kontinuitete in skupne vizije za železniške raziskave v železniški skupnosti; poleg tega pozdravlja, da je skupno podjetje prispevalo k izgradnji zaupanja med akterji, ki sicer ne bi imeli priložnosti za izmenjavo zamisli in skupnih interesov zunaj okvira nastopanja na trgu; meni, da bi bilo treba prisotnost železniških prevoznikov v skupnem podjetju postopoma okrepiti;

16.

ugotavlja, da strokovnjaki menijo, da bi se lahko skupno podjetje razumelo kot „zaprta družba“, delno zaradi zgodovinskih razlogov, ki jih imajo nekateri še vedno v mislih; poziva skupno podjetje, naj obravnava to vprašanje ter doseže napredek in zgradi zaupanje, zlasti prek odprtih procesov za izbiranje prihodnjih tem na področju inovacij in novih partnerjev;

Izbor osebja in zaposlovanje

17.

ugotavlja, da je skupno podjetje v letu 2017 v skladu s svojim kadrovskim načrtom zaposlilo sedem uslužbencev: pravnika, administrativnega in finančnega pomočnika, uradnika za podporo v zvezi z operacijami in nepovratnimi sredstvi ter štiri vodje programov;

18.

ugotavlja, da je ekipo skupnega podjetja konec leta 2017 sestavljalo 20 uslužbencev, v kadrovskem načrtu pa je predvidenih 23;

Notranja kontrola

19.

ugotavlja, da je skupno podjetje uvedlo zanesljive postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije ter da je skupna revizijska služba Generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije pristojna za naknadno revizijo zahtevkov za povračilo stroškov za projekte v okviru programa Obzorje 2020; poleg tega ugotavlja, da so se konec leta 2017 najpomembnejši standardi notranje kontrole večinoma izvajali, nekaj ukrepov pa je bilo še treba izvesti; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o njihovem izvajanju;

20.

pozdravlja pripravljenost skupnega podjetja, da v letu 2018 poizkusi poenostaviti upravne postopke s sprejetjem pilotnih nepovratnih sredstev v pavšalnem znesku v omejenem okviru kontrole programa;

21.

je seznanjen s tem, da je po navedbah Računskega sodišča stopnja preostale napake za program Obzorje 2020 pod pragom pomembnosti, saj je znašala 1,44 %, se pa pričakuje, da se bo po upoštevanju osnutkov revizijskih poročil povečala na 2,24 %;

22.

je seznanjen, da je bil za naknadne kontrole leta 2017 določen reprezentativni vzorec skupnega podjetja, ki znaša 15 udeležb v višini 1,3 milijona EUR potrjenega sofinanciranja skupnega podjetja; obžaluje, da ni navedena specifična stopnja napake v zvezi z opravljenimi revizijami za reprezentativni vzorec skupnega podjetja;

23.

je seznanjen z dejstvom, da Služba za notranjo revizijo opravlja vlogo notranjega revizorja skupnega podjetja in zato posredno poroča upravnemu odboru in izvršnemu direktorju; ugotavlja, da je prva revizija obsegala opredelitev profila tveganja skupnega podjetja s ciljem vzpostavitve triletnega akcijskega načrta za notranjo revizijo; ugotavlja, da je Služba za notranjo revizijo junija 2017 predstavila svoj strateški načrt notranje revizije za obdobje 2017–2019, ki se bo vsako leto pregledal;

24.

ugotavlja, da je v letu 2017 Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 skupaj s Službo za notranjo revizijo začelo prvo naknadno revizijo naključnega vzorca vmesnih zahtevkov za povračilo stroškov programa Obzorje 2020; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih te revizije;

25.

z obžalovanjem ugotavlja, da ob koncu leta 2017 v okviru orodij Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 še niso bili razviti specifični procesi, potrebni za obdelavo stvarnih prispevkov skupnega podjetja; poziva skupno podjetje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tem razvoju;

26.

ugotavlja, da je Komisija opravila vmesno oceno dejavnosti skupnega podjetja v okviru programa Obzorje 2020, ki je zajela obdobje od leta 2014 do leta 2016; je seznanjen, da je upravni odbor pripravil in junija 2018 sprejel akcijski načrt; je seznanjen, da so se nekateri ukrepi že začeli izvajati, in upošteva, da se vsa priporočila ne bodo obravnavala v okviru sedanjega programa finančnega okvira;

Operativna javna naročila in nepovratna sredstva

27.

je seznanjen, da so bile v odprtem postopku skupnega podjetja za oddajo javnega naročila za storitve komuniciranja in organizacije prireditev s predvidenim proračunom v višini 1 200 000 EUR za obdobje štirih let odkrite nekatere kvalitativne pomanjkljivosti; na podlagi odgovora skupnega podjetja ugotavlja, da se je odločilo, da ne bo uvedlo najmanjše zahteve glede finančne zmogljivosti, da ne bi malih in srednjih podjetij odvračalo od sodelovanja na razpisu za zbiranje ponudb;

Druga vprašanja

28.

pozdravlja, da je skupno podjetje pripravilo lastno strategijo in akcijski načrt za boj proti goljufijam kot popravni ukrep v zvezi z glavnimi pripombami Računskega sodišča v okviru razrešnice za leto 2016;

29.

je seznanjen, da je skupno podjetje sprejelo pravila glede nasprotij interesov, ki veljajo za vse člane, organe, uslužbence in napotene uslužbence ter člane upravnega odbora skupnega podjetja, in je sprejelo prilagojeno strategijo za boj proti goljufijam, ki dopolnjuje strategijo Obzorja 2020, vključno z oceno tveganj in priložnosti;

30.

vztraja, da je pomembno sodelovanje med skupnim podjetjem in Agencijo Evropske unije za železnice (ERA); pozdravlja sodelovanje agencije ERA na sejah upravnega odbora skupnega podjetja in v skupinah, ki so pripravile večletni akcijski načrt; poleg tega ugotavlja, da je skupno podjetje ocenilo prošnje agencije ERA za raziskave in inovacije, da bi preprečilo prekrivanje dejavnosti;

31.

pozdravlja sinergije skupnega podjetja z drugimi programi in skladi Unije, npr. s pilotnim projektom Evropskega parlamenta Pot do odličnosti, in pozdravlja sodelovanje z drugimi ustreznimi projekti, kot sta skupno podjetje SESAR in projekt Rail Baltica;

32.

pozdravlja izvajanje dejavnosti za izboljšanje prepoznavnosti skupnega podjetja na spletu; je seznanjen s prestrukturiranjem spletnega mesta, uvedbo glasila, ki se objavi vsaka dva meseca, ter s povečanjem števila obiskovalcev, dosega v družbenih medijev in medijske pokritosti;

33.

pozdravlja, da je skupno podjetje sprejelo prilagojeno strategijo za boj proti goljufijam, ki dopolnjuje strategijo Obzorja 2020, vključno z oceno tveganj in priložnosti.

(1) Uredba Sveta (EU) št. 642/2014 z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Shift2Rail (UL L 177, 17.6.2014, str. 9).

27.9.2019

Uradni list Evropske unije

L 249/360

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2019/1556

z dne 26. marca 2019

o zaključnem računu Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017,

—	ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovorom skupnega podjetja (1),

—	ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05827/2019 – C8-0106/2019),

—	ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) in zlasti člena 209,

—

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 642/2014 z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Shift2Rail (5) in zlasti člena 12 Uredbe,

—	ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6),

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0163/2019),

odobri zaključni račun Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2017;

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja Shift2Rail, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Antonio TAJANI

Generalni sekretar

Klaus WELLE

(5) UL L 177, 17.6.2014, str. 9.