EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62023CJ0085

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 22. februarja 2024.
Landkreis Jerichower Land proti A.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberverwaltungsgericht des Landes Sachsen-Anhalt.
Predhodno odločanje – Javno zdravje – Zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi – Uredba (ES) št. 1069/2009 – Odobritev – Člen 24(1)(i) – Pojem ,skladiščenje živalskih stranskih proizvodov‘ – Prekinitev postopka prevoza, ki lahko traja do osem ur.
Zadeva C-85/23.

Court reports – general – 'Information on unpublished decisions' section

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2024:161

 SODBA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 22. februarja 2024 ( *1 )

„Predhodno odločanje – Javno zdravje – Zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi – Uredba (ES) št. 1069/2009 – Odobritev – Člen 24(1)(i) – Pojem ,skladiščenje živalskih stranskih proizvodov‘ – Prekinitev postopka prevoza, ki lahko traja do osem ur“

V zadevi C‑85/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Oberverwaltungsgericht des Landes Sachsen-Anhalt (višje upravno sodišče dežele Saška-Anhalt, Nemčija) z odločbo z dne 24. januarja 2023, ki je na Sodišče prispela 15. februarja 2023, v postopku

Landkreis Jerichower Land

proti

A.,

SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, J. Passer (poročevalec), sodnik, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,

generalni pravobranilec: N. Emiliou,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za A. J. Hagmann, Rechtsanwalt,

za grško vlado E. Leftheriotou in A.-E. Vasilopoulou, agentki,

za Evropsko komisijo B. Hofstötter in G. Koleva, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 24(1)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL 2009, L 300, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Landkreis Jerichower Land (okrožje Jerichower Land, Nemčija) in A., družbo nemškega prava, glede prepovedi tej družbi skladiščenja transportnih zabojnikov, ki vsebujejo živalske stranske proizvode.

Pravni okvir

Pravo Unije

3

V uvodnih izjavah 1, 2, 5, 6, 11 in 36 Uredbe št. 1069/2009 je navedeno:

„(1)

Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so možen vir tveganj za javno zdravje in zdravje živali. Pretekle krize v zvezi z izbruhi slinavke in parkljevke, širjenjem transmisivnih spongiformnih encefalopatij, kot je goveja spongiformna encefalopatija (BSE), in pojav dioksina v krmi, so pokazale, kakšne so posledice neustrezne uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov za javno zdravje in zdravstveno varstvo živali, varnost prehranske in krmne verige ter zaupanje potrošnikov. Poleg tega imajo takšne krize lahko širši škodljiv vpliv na celotno družbo s svojim vplivom na socialno-ekonomski položaj kmetov in zadevnih industrijskih sektorjev ter na zaupanje potrošnikov v varnost proizvodov živalskega izvora. Izbruhi bolezni bi lahko imeli tudi negativne posledice za okolje, ne samo zaradi problemov z odstranjevanjem, temveč tudi glede biotske raznovrstnosti.

(2)

Živalski stranski proizvodi nastanejo v glavnem med klanjem živali za prehrano ljudi, pri proizvodnji proizvodov živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, in pri odstranjevanju mrtvih živali in izvajanjem ukrepov za nadzor bolezni. Ne glede na njihov izvor živalski stranski proizvodi predstavljajo možno tveganje za javno zdravje in zdravje živali ter okolje. To tveganje je treba ustrezno nadzirati bodisi z usmerjanjem takšnih proizvodov v varne sisteme odstranjevanja ali z uporabo za različne namene, če so izpolnjeni navedeni strogi pogoji, ki zmanjšajo zdravstveno tveganje.

[…]

(5)

Zdravstvena pravila Skupnosti za zbiranje, prevoz, ravnanje z, obdelavo, pretvorbo, predelavo, skladiščenje, dajanje na trg, distribucijo, uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov bi bilo treba določiti v skladnem in celovitem okviru.

(6)

Navedena splošna pravila bi morala biti sorazmerna s tveganjem za javno zdravje in zdravje živali, ki ga živalski stranski proizvodi predstavljajo v različnih fazah, ko z njimi delajo nosilci dejavnosti, v celotni verigi od zbiranja do njihove uporabe ali odstranjevanja. Pravila bi morala tudi upoštevati tveganja za okolje med temi operacijami. Okvir Skupnosti bi moral vključiti zdravstvena pravila v zvezi z dajanjem na trg, vključno s trgovanjem znotraj Skupnosti in uvozom živalskih stranskih proizvodov, kadar je primerno.

[…]

(11)

[…] Jasno bi bilo treba določiti glavne cilje pravil o živalskih stranskih proizvodih, in sicer glede nadzora tveganja za javno zdravje in zdravje živali ter zaščite varnosti prehranske in krmne verige. Določbe te uredbe bi morale omogočiti dosego navedenih ciljev.

[…]

(36)

Druga zakonodaja, ki je začela veljati po sprejetju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463)], in sicer Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 319)], Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 14) in Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme [(UL 2005, L 35, str. 1)], ki jih dopolnjuje Uredba (ES) št. 1774/2002 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 37, str. 92)], določa, da imajo nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme glavno odgovornost za usklajevanje z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zaščita javnega zdravja in zdravja živali. V skladu z navedeno zakonodajo bi morali nosilci dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti v skladu s to uredbo, imeti tudi glavno odgovornost za zagotavljanje usklajenosti s to uredbo. Navedeno obveznost bi bilo treba še nadalje pojasniti in podrobno določiti glede sredstev, s katerimi se zagotavlja sledljivost, kot je ločeno zbiranje in usmerjanje živalskih stranskih proizvodov. […]“

4

Člen 1 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Vsebina“, določa:

„Ta uredba določa pravila v zvezi javnim zdravjem in zdravjem živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, da se preprečijo in zmanjšajo na minimum tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, ki jih povzročajo ti proizvodi, ter zlasti zaščiti varnost prehranske in krmne verige.“

5

Člen 3 te uredbe določa:

„Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

‚živalski stranski proizvodi‘ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom;

2.

‚pridobljeni proizvodi‘ pomenijo proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelav, pretvorbah ali fazah predelave živalskih stranskih proizvodov;

[…]

11.

‚nosilec dejavnosti‘ pomeni fizične ali pravne osebe, ki dejansko ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, vključno s prevozniki, trgovci in uporabniki;

[…]

13.

‚obrat‘ ali ‚objekt‘ pomeni vsako mesto, razen ribiških plovil, kjer se izvaja katerokoli delovanje, ki vključuje ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi;

[…].“

6

Člen 4 navedene uredbe, naslovljen „Začetna točka v proizvodni verigi in obveznosti“, v odstavkih 1 in 2 določa:

1.   Takoj ko nosilci dejavnosti ustvarijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, jih označijo in zagotovijo, da se z njimi ravna v skladu s to uredbo (začetna točka).

2.   Nosilci dejavnosti zagotovijo, da na vseh stopnjah zbiranja, prevoza, ravnanja, obdelave, pretvorbe, predelave, skladiščenja, dajanja na trg, distribucije, uporabe in odstranjevanja znotraj poslovanja pod njihovim nadzorom, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi izpolnjujejo zahteve te uredbe, ki so pomembne za njihove dejavnosti.“

7

Člen 7 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Kategorizacija živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov“, v odstavku 1 določa:

„Živalski stranski proizvodi se kategorizirajo v določene kategorije, ki odražajo raven tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi navedenih živalskih stranskih proizvodov, v skladu s seznami iz členov 8, 9 in 10.“

8

Člen 10 te uredbe, naslovljen „Snovi kategorije 3“, določa:

„Snovi kategorije 3 zajemajo naslednje živalske stranske proizvode:

(a)

trupe in dele zaklanih živali ali, če gre za divjad, telesa in dele ubitih živali, ki so primerni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni za prehrano ljudi za komercialne namene;

(b)

trupe in naslednje dele, pridobljene iz živali, ki so bile zaklane v klavnici in so bile ocenjene za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom, ali telesa in naslednje dele iz divjadi, ki je bila ubita za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(i)

trupe ali telesa in dele živali, ki so zavrnjene kot neprimerne za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso kazale nobenih znakov bolezni, prenosljive na ljudi ali živali;

(ii)

glave perutnine;

(iii)

kože, vključno z obrezki in cepljenci, rogove in noge, vključno s prstnimi členki, karpalnimi in metakarpalnimi kostmi ter kostmi tarzusa in metatarzusa iz:

živali, razen prežvekovalcev, za katere je potreben test [transmisivne spongiformne encefalopatije], ter

prežvekovalcev, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 37, str. 213)];

(iv)

prašičje ščetine;

(v)

perje;

[…].“

9

Člen 14 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Odstranitev in uporaba snovi kategorije 3“, določa:

„Snovi kategorije 3 se:

[…]

(d)

predelajo, razen kadar gre za snovi kategorije 3, ki so se zaradi razgradnje ali kvarjenja tako spremenile, da zaradi tega pomenijo nesprejemljivo tveganje za javno zdravje in zdravje živali, in se uporabijo:

(i)

za proizvodnjo krme za rejne živali, razen kožuharjev, za dajanje na trg v skladu s členom 31, razen snovi iz člena 10(n), (o) in (p);

[…].“

10

Naslov II te uredbe „Obveznosti nosilcev dejavnosti“ vsebuje člene od 21 do 43 te uredbe.

11

Člen 21 navedene uredbe, naslovljen „Zbiranje in označevanje glede kategorije in prevoza“, v odstavku 1 določa:

„Nosilci dejavnosti zbirajo, označijo in prevažajo živalske stranske proizvode brez nepotrebnih zamud pod pogoji, ki preprečujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.“

12

Člen 24 iste uredbe, naslovljen „Odobritev obratov in objektov“, v odstavku 1 določa:

„Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrate ali objekte pod njihovim nadzorom odobri pristojni organ, kadar takšni obrati in objekti izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti:

[…]

(i) skladiščenje živalskih stranskih proizvodov;

[…].“

13

Člen 54, prvi odstavek, Uredbe št. 1069/2009 določa:

„Uredba [št. 1774/2002] se razveljavi z učinkom od 4. marca 2011.“

14

Člen 55 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Prehodni ukrep“, določa:

„Obrati, objekti in uporabniki, odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo [št. 1774/2002 ] pred 4. marcem 2011, se štejejo za odobrene ali registrirane, kot je zahtevano, v skladu s to uredbo.“

Nemško pravo

15

Člen 1 Tierische-Nebenprodukte-Beseitigungsgesetz (zakon o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov) z dne 25. januarja 2004 (BGBl. 2004 I, str. 82) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: TierNebG), določa:

„Cilj tega zakona je izvajanje Uredbe [št. 1069/2009] ter pravnih aktov Skupnosti ali Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo, sprejetih na podlagi te uredbe ali v skladu z njo.“

16

Člen 12(1) in (2) TierNebG določa:

„1.   Spoštovanje določb pravnih aktov, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1, spoštovanje določb tega zakona in uredb, sprejetih v skladu z njim, ter izvršilnih nalogov, izdanih v skladu s pravnimi akti, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1, tega zakona ali uredbi, sprejeti na njegovi podlagi, nadzoruje pristojni organ […]

2.   Pristojni organ lahko v posameznem primeru izda naloge, ki so potrebne za spoštovanje določb pravnih aktov, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1 tega zakona, in uredb, sprejetih na njegovi podlagi. Ta določba se uporablja tudi po registraciji iz člena 23 Uredbe [št. 1069/2009] ali po dodelitvi odobritve v skladu s členom 24 Uredbe [št. 1069/2009].“

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

17

Družbi A. je bila 10. novembra 2004 izdana odobritev za predelovalni objekt za živalske stranske proizvode kategorije 3 v mestu A v skladu s členom 17 Uredbe št. 1774/2002, ki za predelovalne objekte kategorije 3 določa obveznost, da pridobijo takšno odobritev.

18

Leta 2016 so agenti okrožja Jerichower Land med nadzorom, izvedenim v hali, ki ga je upravljala družba A. v mestu B, ugotovili, da so bili transportni zabojniki, ki so vsebovali odpadke trupov in ostanke živalskega mesa iz kategorije 3, ki je določena v členu 10 Uredbe št. 1069/2009, v polpriklopniku s hladilnikom. Navedli so tudi, da so bili nekateri trupi v fazi razpadanja, da je bila na tleh hale tekočina z ličinkami, ki je tekla iz zabojnikov, in da so bili v kotih hale mišji in podganji iztrebki.

19

Agenti okrožja Jerichower Land so ugotovili, da sta prevoz in skladiščenje teh snovi kategorije 3 potekala tako. Najprej so bili zabojniki pobrani pri proizvajalcih in s petimi vozili odpeljani do hale v mestu B. Potem so bili zabojniki v tej hali neposredno, ne da bi se njihova vsebina obdelala, naloženi v polpriklopnik s hladilnikom. Zabojniki so tako ostali v polpriklopniku na splošno dve uri, v posameznih primerih pa osem ur. Ko so bili zbrani vsi transportni zabojniki, jih je tovornjak s polpriklopnikom s hladilnikom peljal v predelovalni objekt, ki ga je upravljala družba A. v mestu A. Zabojniki, ki niso bili zrakotesni, so bili večinoma posode za konvencionalne odpadke (240 litrov) in zabojniki za tako imenovane „Eurobox“ odpadke (600 litrov).

20

Z odločbo z dne 4. januarja 2017, ki je bila sprejeta na podlagi člena 12(2) TierNebG, je okrožje Jerichower Land družbi A. prepovedalo skladiščenje živalskih stranskih proizvodov v njeni hali v mestu B, saj ta družba za to ni imela odobritve v smislu člena 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009.

21

Družba A. je po neuspešni pritožbi zoper to odločbo vložila tožbo pri Verwaltungsgericht (upravno sodišče, Nemčija). To sodišče je to odločbo razveljavilo z obrazložitvijo, da kratkotrajne prekinitve postopka prevoza, če ta prekinitev ni povezana s praznjenjem ali menjavo zabojnikov, ni mogoče opredeliti kot skladiščenje živalskih stranskih proizvodov v smislu člena 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009.

22

Okrožje Jerichower Land je zoper sodbo Verwaltungsgericht (upravno sodišče) vložilo pritožbo pri Oberverwaltungsgericht des Landes Sachsen-Anhalt (višje upravno sodišče dežele Saška-Anhalt, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

23

Po mnenju tega sodišča je odločitev o tem sporu odvisna od razlage pojma „skladiščenje“ iz člena 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009, ker je odločba z dne 4. januarja 2017, s katero je to okrožje družbi A. izdalo prepoved, da skladišči živalske stranske proizvode v svoji hali v mestu B, temeljila na dejstvu, da so bili zabojniki z živalskimi stranskimi proizvodi, ki so jih prevažala težka tovorna vozila, za nekaj ur odloženi v tej hali.

24

V teh okoliščinah je Oberverwaltungsgericht (višje upravno sodišče dežele Saška‑Anhalt) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 24(1)(i) Uredbe [št. 1069/2009] razlagati tako, da pojem ‚skladiščenje‘ zajema prekinitev postopka prevoza, pri katerem se zabojniki z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 pretovorijo v drugo transportno vozilo in v njem pred nadaljnjim prevozom v predelovalni objekt stojijo več ur, tudi osem, ne da bi se snovi obdelale ali pretresle v druge zabojnike?“

Vprašanje za predhodno odločanje

25

Oberverwaltungsgericht (višje upravno sodišče dežele Saška-Anhalt) z edinim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali je treba člen 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009 razlagati tako, da pojem „skladiščenje“, na katerega se nanaša, zajema prekinitev postopka prevoza za nekaj ur, ki lahko traja do osem ur, med katerim se transportni zabojniki z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 pretovorijo iz enega transportnega vozila v drugo, nato pa so odpeljani v predelovalni objekt, ne da bi se te živalske stranske proizvode v času te prekinitve obdelale ali pretresle v druge transportne zabojnike.

26

V zvezi s tem je treba spomniti, da Uredba št. 1069/2009 živalske stranske proizvode kategorizira v tri določene kategorije (oštevilčene 1, 2 in 3), ki odražajo raven tveganja za javno zdravje in zdravje živali. Tako v kategorijo 3 spadajo snovi, za katere je zakonodajalec Unije štel, da pomenijo majhno tveganje, medtem ko snovi iz kategorij 1 in 2 predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje in zdravje živali, pri čemer so snovi kategorije 1 tiste, ki predstavljajo največje tveganje (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Toropet,C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 41).

27

Člen 24(1) te uredbe – ki od nosilcev dejavnosti obratov ali objektov, ki izvajajo eno od dejavnosti iz tega člena, med katerimi je skladiščenje živalskih stranskih proizvodov, določeno v točki (i) tega člena, zahteva, da imajo odobritev – se za dejavnost prevoza živalskih stranskih proizvodov ne uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 23. maja 2019, ReFood,C‑634/17, EU:C:2019:443, točka 42).

28

Glede na to, da tožena stranka v postopku v glavni stvari nima te odobritve za halo, ki jo upravlja v mestu B, se vprašanje predložitvenega sodišča nanaša na to, ali je treba šteti, da je prekinitev postopka prevoza iz postopka v glavni stvari del tega prevoza in torej zanjo ni potrebna odobritev, ali pa je treba šteti, da spada v pojem „skladiščenje“ v smislu člena 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009.

29

V zvezi s tem je treba navesti, da ta uredba ne opredeljuje tega pojma in da besedilo člena 24(1)(i) te uredbe samo po sebi ne omogoča jasne razlage tega pojma.

30

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (sodba z dne 23. novembra 2021, IS (Nezakonitost predložitvenega sklepa),C‑564/19, EU:C:2021:949, točka 104 in navedena sodna praksa).

31

Glede konteksta, v katerega spada člen 24 Uredbe št. 1069/2009, je treba navesti, da morajo v skladu s členom 4(1) in (2) te uredbe nosilci dejavnosti, ki ustvarijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, zagotoviti, da ti živalski stranski proizvodi spoštujejo pravila iz te uredbe na vseh stopnjah zbiranja, prevoza, ravnanja, obdelave, pretvorbe, predelave, skladiščenja, dajanja na trg, distribucije, uporabe in odstranjevanja navedenih živalskih stranskih proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Toropet,C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 55).

32

Poleg tega je treba tudi poudariti, da je v Uredbi št. 1069/2009 v skladu z njeno uvodno izjavo 36 določena glavna odgovornost nosilcev dejavnosti, da zagotovijo, da so zahteve iz te uredbe zaradi varovanja javnega zdravja in zdravja živali izpolnjene. V zvezi s tem morajo nosilci dejavnosti upoštevati zahteve iz navedene uredbe, ki veljajo za njihove dejavnosti, kadar obdelujejo živalske stranske proizvode (sodba z dne 2. septembra 2021, Toropet,C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 56).

33

Poleg tega člen 21(1) Uredba št. 1069/2009 zahteva, da nosilci dejavnosti prevažajo živalske stranske proizvode „brez nepotrebnih zamud“ pod pogoji, ki preprečujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali. Čeprav ta uredba načeloma ne izključuje možnosti prekinitve prevoza, pa torej prepoveduje prevelike zamude v prevozu.

34

V obravnavanem primeru in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, iz predložitvene odločbe izhaja, najprej, da so dejavnosti iz postopka v glavni stvari potekale med prekinitvijo postopka prevoza in da niso del prevoza, ki se izvaja na cesti ali na premikajočem se vozilu, ampak se izvršujejo v hali. Poleg tega so snovi kategorije 3 redno, organizirano in načrtovano v prostorih tožene stranke v postopku v glavni stvari, in sicer na podlagi njene namerne odločitve, ne pa zaradi nepredvidene prekinitve postopka prevoza ali prekinitve zaradi spoštovanja zakonitega časa za počitek voznika. Nazadnje, okoliščine, ki so opisane v predložitveni odločbi, kažejo na to, da tožena stranka v glavni stvari poleg tega, da je snovi pogosto shranjevala v hali, ni izvajala postopkov za preprečevanje kontaminacije in ni zagotavljala rednega čiščenja prostorov, kar lahko povzroči nastanek tveganja za varnost prehranske in krmne verige.

35

V zvezi z glavnimi cilji ureditve živalskih stranskih proizvodov iz člena 1 in uvodnih izjav 2, 5, 6 in 11 Uredbe št. 1069/2009 izhaja, da so ti glavni cilji ustrezno nadzirati tveganja za javno zdravje in zdravje živali ter ohraniti varnost prehranske in krmne verige ter vzpostaviti skladen in celovit okvir zdravstvenih pravil, ki so sorazmerna z zdravstvenimi tveganji, ki jih predstavljajo živalski stranski proizvodi, ko nosilci dejavnosti delajo z njimi v različnih fazah verige, in sicer od zbiranja do njihove uporabe ali odstranjevanja (sodba z dne 2. septembra 2021, Toropet,C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 52).

36

Iz tega izhaja, da je zakonodajalec Unije nameraval ustrezno in sorazmerno nadzirati tveganja za javno zdravje in zdravje živali ves čas izkoriščanja živalskih stranskih proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Toropet,C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 53).

37

Tako je treba šteti, da pojem „skladiščenje“ v smislu člena 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009 zajema prekinitev prevoza živalskih stranskih proizvodov in njihovega pretovarjanja z enega tovornjaka na drugega, kot tudi njihove morebitne odložitve zaradi začasnega skladiščenja, da se jih nato odpelje v druge obrate za njihovo poznejšo predelavo. Iz tega izhaja, da mora imeti upravljavec hale, v kateri se opravljajo ti postopki, odobritev, ki jo določa člen 24 te uredbe.

38

Posledično je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 24(1)(i) Uredbe št. 1069/2009 razlagati tako, da pojem „skladiščenje“, ki ga ta člen določa, zajema prekinitev postopka prevoza za več ur, ki lahko traja tudi do osem ur in pri katerem se transportni zabojniki z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 pretovorijo iz enega v drugo transportno vozilo, nato pa so odpeljani v predelovalni objekt, ne da bi bili ti živalski stranski proizvodi v času te prekinitve obdelani ali pretreseni v druge transportne zabojnike.

Stroški

39

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

 

Člen 24(1)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih)

 

je treba razlagati tako, da

 

pojem „skladiščenje“, ki ga ta člen določa, zajema prekinitev postopka prevoza za več ur, ki lahko traja tudi do osem ur in pri katerem se transportni zabojniki z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 3 pretovorijo iz enega v drugo transportno vozilo, nato pa so odpeljani v predelovalni objekt, ne da bi bili ti živalski stranski proizvodi v času te prekinitve obdelani ali pretreseni v druge transportne zabojnike.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.

Top