EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.11.2020
COM(2020) 781 final
2020/0346(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Tivat, Črna gora, 16. in 17. december 2020)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni v zvezi z več akti s pravnim učinkom za EU v smislu člena 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki jih navedena organa nameravata sprejeti 16 in 17. decembra 2020. Poleg tega vključuje tudi točke na dnevnem redu Ministrskega sveta, ki ne spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, vendar je za nekatere izmed njih potrebna politična odobritev Sveta (ta odobritev bo zaprošena ločeno).
2.Ozadje predloga
2.1Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti
Cilj Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je ustvariti stabilen regulativni in tržni okvir ter enoten regulativni prostor za trgovanje z omrežno energijo z izvajanjem dogovorjenih delov pravnega reda EU o energiji v pogodbenicah, ki niso članice EU. Sporazum je začel veljati 1. julija 2006. Evropska unija je pogodbenica Pogodbe. Pogodbenice, ki niso članice EU, se v Pogodbi imenujejo „pogodbenice“.
2.2Ministrski svet in Stalna skupina Energetske skupnosti na visoki ravni
Ministrski svet skrbi za doseganje ciljev, določenih v Pogodbi. Zagotavlja splošne smernice politike ter sprejema ukrepe in postopkovne akte. Vsaka pogodbenica ima en glas, Ministrski svet pa deluje v skladu z različnimi pravili glasovanja glede na obravnavano zadevo. EU je ena od devetih pogodbenic in ima en glas, ki je prav tako odvisen od obravnavane zadeve.
Za sprejetje predvidenih aktov, navedenih v točkah 2.3.1 in 2.3.2 oddelka 2.3 (člen 100 Pogodbe) in točki 2.3.5 navedenega oddelka (člen 92(1) Pogodbe), je potrebno soglasje.
Za sprejetje predvidenih aktov, navedenih v točki 2.3.3 oddelka 2.3 in točki 4 oddelka 2.4 (člena 82 in 83 Pogodbe), je potrebna dvotretjinska večina glasov.
Za sprejetje predvidenih aktov, navedenih v točki 2.3.4 oddelka 2.3 (člen 91(1)(a) Pogodbe), je potrebna navadna večina glasov.
Kar zadeva predvideni akt, naveden v točki 2.3.6 oddelka 2.3, Ministrski svet imenuje člane Svetovalnega odbora soglasno.
Kar zadeva predvideni akt, naveden v točkah 1, 2 in 3 oddelka 2.4, Ministrski svet sprejme sklep soglasno.
Stalna skupina na visoki ravni je pomemben pomožni organ Ministrskega sveta. Med drugim lahko sprejema ukrepe, če jo za to pooblasti Ministrski svet. EU je zastopana v Stalni skupini na visoki ravni in ima en glas.
Člen 47 Pogodbe določa: „Ministrski svet zagotavlja, da se dosežejo cilji iz te pogodbe. Ministrski svet: […] (b) sprejema ukrepe […]“.
Kar zadeva predvideni akt, naveden v točki 7 oddelka 2.3, Stalna skupina na visoki ravni glasuje z dvotretjinsko večino oddanih glasov.
2.3Predvideni akti Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni
Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni bosta 17. decembra 2020 oziroma 16. decembra 2020 sprejela več aktov.
Ta predlog sklepa na podlagi člena 218(9) PDEU se nanaša na stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v zvezi z naslednjimi predvidenimi akti Ministrskega sveta:
2.3.1 sklepom 2020/…/MC-EnC o izvajanju Uredbe Komisije (EU) 2019/2146 z dne 26. novembra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede izvedbe posodobitev letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike;
2.3.2 sklepom 2020/…/MC-EnC o izvajanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/803 z dne 17. maja 2019 o tehničnih zahtevah v zvezi z vsebino poročil o kakovosti evropske statistike cen zemeljskega plina in električne energije v skladu z Uredbo (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta;
2.3.3 sklepom 2020/.../MC-EnC o oblikovanju seznama projektov v interesu Energetske skupnosti;
2.3.4 sklepoma na podlagi člena 91(1) Pogodbe o ugotovitvi obstoja kršitve Pogodbe v naslednjih zadevah:
(a)sklepom 2020/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-13/17;
(b)sklepom 2020/…/Mc-EnC o neskladnosti Bosne in Hercegovine s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-10/18;
2.3.5 sklepi na podlagi člena 92(1) Pogodbe:
(a)sklepom 2020/.../MC-EnC na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti o sprejetju ukrepov v odziv na hujše in vztrajne kršitve Bosne in Hercegovine v zadevah ECS-8/11S, ECS-2/13S in ECS-6/16S;
(b)sklepom 2020/.../MC-EnC na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ugotovitvi hujše in vztrajne kršitve Ukrajine v zadevi ECS-1/18S;
(c) sklepom 2020/.../MC-EnC na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ugotovitvi hujše in vztrajne kršitve Srbije v zadevi ECS-10/17S;
2.3.6 imenovanjem članov Svetovalnega odbora v skladu s členom 32(3) Postopkovnega akta 2008/01/MC-EnC o Poslovniku za reševanje sporov, kakor je bil spremenjen s Postopkovnim aktom 2015/04/MC-EnC.
Ta predlog sklepa na podlagi člena 218(9) PDEU se nanaša na stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v zvezi z naslednjim predvidenim aktom Stalne skupine na visoki ravni:
2.3.7 postopkovnim aktom o spremembi Postopkovnega akta 01/2011 PHLG-EnC Stalne skupine Energetske skupnosti na visoki ravni z dne 23. marca 2011 o določitvi pravil, ki urejajo arbitražni postopek v kadrovskih zadevah na podlagi člena 14 Kadrovskih predpisov Energetske skupnosti.
Namen predvidenih aktov Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu skupaj: predvideni akti) je olajšati doseganje ciljev Pogodbe in delovanje Sekretariata Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sekretariat) na Dunaju, ki med drugim Ministrskemu svetu zagotavlja upravno podporo.
2.4Druge točke dnevnega reda
Zaradi popolnosti je treba opozoriti, da bo poleg predvidenih aktov na dnevnem redu sestankov Ministrskega sveta in Stalne skupine na visoki ravni več drugih točk. Komisija namerava v imenu Unije izraziti naslednja stališča v zvezi z navedenimi točkami:
1.Splošne smernice politike iz leta 2020 glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice
Med glavnimi cilji Pogodbe je vzpostavitev povezanega in trajnostnega vseevropskega energetskega trga, ki bo temeljil na stabilnem regulativnem in tržnem okviru, pritegnil naložbe, potrebne za gospodarski razvoj in družbeno stabilnost, izboljšal okoljske razmere ter spodbujal uporabo energije iz obnovljivih virov. Ker je energetski sektor eden glavnih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in zaradi močne povezave med energetsko politiko in podnebjem, je treba okrepiti okvir politike o energijski učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in emisijah toplogrednih plinov v Energetski skupnosti.
Ministrski svet Energetske skupnosti je sprejel Priporočilo 2016/02/MC-EnC o pripravi na izvajanje Uredbe (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter Priporočilo 2018/01/MC-EnC o pripravi na oblikovanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov s strani pogodbenic Energetske skupnosti.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2009 in direktiva o energijski učinkovitosti iz leta 2012 sta bili sprejeti in sta s sklepom Ministrskega sveta postali del pravnega reda Energetske skupnosti, vključno s ciljem, ki naj bi ga celotna Energetska skupnost do leta 2020 dosegla glede energijske učinkovitosti (izraženo tako kot delež porabe primarne energije kot tudi delež porabe končne energije), in specifičnimi cilji, ki naj bi jih posamezne pogodbenice do leta 2020 dosegle glede energije iz obnovljivih virov.
Ministrski svet je novembra 2018 sprejel splošne smernice politike glede ciljev, ki naj bi jih pogodbenice Energetske skupnosti dosegle do leta 2030. Smernice so bile plod političnega soglasja o določitvi treh različnih ciljev, ki jih je treba do leta 2030 doseči na področju podnebja in energetike – cilja glede energijske učinkovitosti, cilja glede prispevka obnovljivih virov energije in cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ti cilji bi morali biti v skladu s cilji, ki naj bi jih EU dosegla do leta 2030, pomeniti enako raven ambicioznosti za pogodbenice ter upoštevati ustrezne socialno-ekonomske razlike, tehnološki razvoj in Pariški sporazum o podnebnih spremembah.
Politični dogovori, ki sta jih Svet Evropske unije in Evropski parlament dosegla leta 2018 in na začetku leta 2019, so omogočili, da so vsa pravila, ki so bila uvedena s svežnjem Čista energija za vse Evropejce, začela veljati z junijem 2019. Zakonodaja EU zdaj v celoti vključuje tri podnebne in energetske cilje, ki jih je treba doseči do leta 2030, in sicer cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990, cilj povečanja energijske učinkovitosti za najmanj 32,5 % in cilj najmanj 32 % energije iz obnovljivih virov, vendar bo v letu 2021 na podlagi predloga Komisije z dne 17. septembra 2020 o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 predlagan popravek teh ciljev navzgor.
Po sprejetju Priporočila 2018/01/MC-EnC ter ob upoštevanju obveznosti pogodbenic v procesu pristopa k EU in njihovih zavez iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma kot tudi njihovih nacionalnih določenih prispevkov bo Ministrski svet Energetske skupnosti 17. decembra 2020 nadalje razpravljal o ciljih glede energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030, ki so enako ambiciozni kot cilji EU za leto 2030 in so v skladu z večjimi ambicijami EU iz spremembe predlaganih evropskih podnebnih pravil, da bi vključili cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 kot korak k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Osnutek splošnih smernic politike iz leta 2020 glede ciljev za leto 2030 in podnebne nevtralnosti za Energetsko skupnost in njene pogodbenice bo odražal politično soglasje, doseženo v Ministrskem svetu, in zagotavljal politične smernice za njihovo določitev.
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje osnutka splošnih smernic politike iz leta 2020. Komisija se lahko o manjših spremembah osnutka splošnih smernic politike iz leta 2020 dogovori brez nadaljnjega sklepa Sveta ob upoštevanju pripomb pogodbenic Energetske skupnosti pred ali med sestankom Ministrskega sveta.
2.Letno poročilo o dejavnostih Energetske skupnosti za obdobje 2019–2020
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje letnega poročila za obdobje 2019–2020.
3. Finančna razrešnica direktorja za leto 2019 na podlagi revizijskega poročila za leto, ki se je končalo 31. decembra 2019, izjava revizorjev o zanesljivosti in poročilo proračunskega odbora
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje Sklepa 2020/1/MC-EnC o finančni razrešnici direktorja Sekretariata Energetske skupnosti za leto 2019.
4. Priporočilo 2020/1/MC-EnC o projektih skupnega interesa med pogodbenicami in državami članicami Evropske unije
Ministrski svet Energetske skupnosti je 16. oktobra 2015 sprejel Sklep o izvajanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Namen tega ukrepa je bila vzpostavitev pravnega okvira za opredelitev prednostnih ključnih projektov energetske infrastrukture med pogodbenicami ter med pogodbenicami in državami članicami EU.
Uredba (EU) št. 347/2013 je bila sprejeta v Energetski skupnosti in določa celovit okvir za racionalizacijo procesov izdajanja dovoljenj, regulativnih postopkov in postopkov razporeditve stroškov v pogodbenicah. Pod številnimi pogoji zahteva tudi, da sklep Ministrskega sveta na podlagi naslova III Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti oblikuje seznam prednostnih infrastrukturnih projektov, tj. projektov v interesu Energetske skupnosti. Uredba poleg tega omogoča, da se njene določbe uporabljajo za projekte skupnega interesa, tj. projekte, ki sta jih dve sosednji državi (pogodbenica na eni in država članica na drugi strani) priznali kot pomembne, vendar nimajo pravnega statusa projekta v interesu Energetske skupnosti. Končni rok za prenos glavnih določb Uredbe in rok za oblikovanje seznama projektov v interesu Energetske skupnosti je bil 31. december 2016.
V skladu z določbami Uredbe (EU) št. 347/2013, kakor je bila sprejeta v Energetski skupnosti, sta bili ustanovljeni dve delovni skupini za pripravo seznama projektov v interesu Energetske skupnosti oziroma seznama projektov skupnega interesa. O projektih, ki so jih predložili njihovi predlagatelji, je bilo opravljeno javno posvetovanje, ki ga je organiziral Sekretariat 30. marca 2020. Med letom 2020 je bila ocenjena upravičenost projektov do statusa projektov v interesu Energetske skupnosti in projektov skupnega interesa.
Opravljena je bila analiza stroškov in koristi vsakega projekta za razvrščanje projektov, ki je temeljilo na specifičnih rezultatih, povezanih s stopnjo izpolnjevanja meril. Ob koncu postopka je bil Stalni skupini na visoki ravni na podlagi soglasja predlagan osnutek predhodnega seznama projektov skupnega interesa, ki je bil potrjen 16. julija 2020. Potem ko je Regulativni odbor Energetske skupnosti 28. julija 2020 podal pozitivno mnenje, mora končni seznam projektov skupnega interesa potrditi Ministrski svet 17. decembra 2020.
Seznam projektov skupnega interesa velja dve leti od datuma sprejetja in je omejen na okvir Uredbe (EU) št. 347/2013. Vsaka prihodnja posodobitev tega seznama v okviru Energetske skupnosti bi morala ustrezno odražati razvoj dogodkov na ravni EU in Energetske skupnosti, zlasti v zvezi s cilji za leto 2030 in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ter prihodnjo revizijo Uredbe (EU) št. 347/2013.
V imenu Unije bi bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se osnutek priporočila odobri.
Komisija bo po potrebi pozvala Svet k njegovi potrditvi.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
3.1Predvideni akti Ministrskega sveta
3.1.1Sklep 2020/…/MC-EnC o izvajanju Uredbe Komisije (EU) 2019/2146 z dne 26. novembra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede izvedbe posodobitev letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike
Komisija je opredelila več vidikov statistike energetike, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008, ki jih je bilo treba posodobiti in pozneje spremeniti v Uredbi (EU) 2019/2146. Navedene spremembe se nanašajo zlasti na večje razčlenjevanje statističnih podatkov o porabi končne energije v industriji, konceptualne prilagoditve opredelitev trgovanja z zemeljskim plinom, da bi se izboljšala skladnost, kar bi pomenilo obvezno sporočanje nekaterih točk in izboljšanje pravočasnosti mesečnega zbiranja podatkov za premog in električno energijo. Za namene ustreznega zbiranja statističnih podatkov v pogodbenicah Energetske skupnosti je zato primerno, da se Uredba (EU) 2019/2146 prenese v pravni red Energetske skupnosti.
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje navedenega sklepa.
3.1.2Sklep 2020/…/MC-EnC o izvajanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/803 z dne 17. maja 2019 o tehničnih zahtevah v zvezi z vsebino poročil o kakovosti evropske statistike cen zemeljskega plina in električne energije v skladu z Uredbo (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta
Uredba (EU) 2016/1952 določa okvir za pripravo primerljivih evropskih statističnih podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije. V skladu s to uredbo morajo države članice Komisiji (Eurostatu) vsaka tri leta predložiti standardno poročilo o kakovosti podatkov. Navedena poročila morajo vsebovati informacije o obsegu in zbiranju podatkov, merilih za izračun, uporabljeni metodologiji in uporabljenih podatkovnih virih ter vseh spremembah v zvezi s tem. Za ustrezno zbiranje statističnih podatkov v pogodbenicah Energetske skupnosti je primerno, da se Uredba (EU) 2016/1952 prenese v pravni red Energetske skupnosti.
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti sprejetje navedenega sklepa.
3.1.3 Sklep 2020/.../MC-EnC o oblikovanju seznama projektov v interesu Energetske skupnosti
Ministrski svet Energetske skupnosti je 16. oktobra 2015 sprejel Sklep o izvajanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Namen tega ukrepa je bila vzpostavitev pravnega okvira za opredelitev prednostnih ključnih projektov energetske infrastrukture med pogodbenicami ter med pogodbenicami in državami članicami EU.
Uredba (EU) št. 347/2013 je bila sprejeta v Energetski skupnosti in določa celovit okvir za racionalizacijo procesov izdajanja dovoljenj, regulativnih postopkov in postopkov razporeditve stroškov v pogodbenicah. Pod številnimi pogoji zahteva tudi, da sklep Ministrskega sveta na podlagi naslova III Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti oblikuje seznam prednostnih infrastrukturnih projektov, tj. projektov v interesu Energetske skupnosti. Končni rok za prenos glavnih določb Uredbe in rok za oblikovanje prvega seznama projektov v interesu Energetske skupnosti je bil 31. december 2016. Seznam se posodablja vsaki dve leti.
V skladu z določbami Uredbe (EU) št. 347/2013, kakor je bila sprejeta v Energetski skupnosti, sta bili ustanovljeni dve delovni skupini za pripravo seznama projektov v interesu Energetske skupnosti. O projektih, ki so jih predložili njihovi predlagatelji, je bilo opravljeno javno posvetovanje, ki ga je organiziral Sekretariat 30. marca 2020. Med letom 2020 je bila ocenjena upravičenost projektov do statusa projektov v interesu Energetske skupnosti. Opravljena je bila analiza stroškov in koristi vsakega projekta za razvrščanje projektov, ki je temeljilo na specifičnih rezultatih, povezanih s stopnjo izpolnjevanja meril. Ob koncu postopka je bil Stalni skupini na visoki ravni na podlagi soglasja predlagan osnutek predhodnega seznama projektov v interesu Energetske skupnosti, ki je bil potrjen 16. julija 2020. Potem ko je Regulativni odbor Energetske skupnosti 28. julija 2020 podal pozitivno mnenje, mora končni seznam projektov v interesu Energetske skupnosti potrditi Ministrski svet 17. decembra 2020.
Seznam projektov v interesu Energetske skupnosti velja dve leti od datuma sprejetja in je omejen na okvir Uredbe (EU) št. 347/2013. Vsaka prihodnja posodobitev tega seznama v okviru Energetske skupnosti bi morala ustrezno odražati razvoj dogodkov na ravni EU in Energetske skupnosti, zlasti v zvezi s cilji za leto 2030 in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ter prihodnjo revizijo Uredbe (EU) št. 347/2013.
V imenu Unije bi bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se sprejetje navedenega sklepa podpre.
3.1.4 Sklepa na podlagi člena 91(1) Pogodbe o ugotovitvi obstoja kršitve Pogodbe v naslednjih zadevah:
Postopki reševanja sporov so določeni v poglavju 1 naslova III in poglavju 1 naslova IV Poslovnika za reševanje sporov na podlagi Pogodbe.
(a)Sklep 2020/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti v zadevi ECS-13/17
Kot je razsodilo Sodišče Evropske unije, je dostop tretjih strani do prenosnih sistemov „eden bistvenih ukrepov“, ki ga morajo pogodbenice izvajati, da bi izpolnile svoje obveznosti iz Pogodbe. Pogodbenice v skladu s členom 32(1) direktive o zemeljskem plinu zagotovijo sistem dostopa tretjih strani do prenosnega sistema zemeljskega plina za vse uporabnike sistema in njegovo objektivno uporabo brez diskriminacije na podlagi objavljenih tarif. Člen 16(1) in (2) uredbe o zemeljskem plinu operaterju prenosnega sistema nalaga obveznost, da udeležencem na trgu zagotovi največjo možno zmogljivost na vseh relevantnih točkah, pri tem pa upošteva celovitost sistema in učinkovito obratovanje omrežja, ter da izvaja in objavi nediskriminatorne in pregledne mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti. V skladu s členom 18(3) uredbe o zemeljskem plinu v povezavi z odstavkom 3.2(1)(a) Priloge I k navedeni uredbi relevantne točke vključujejo vse vstopne in izstopne točke v prenosno omrežje zemeljskega plina, ki ga upravlja operater prenosnega sistema, in iz njega. Obveznosti v zvezi z dostopom tretjih strani do prenosnega sistema zemeljskega plina, ki izhajajo iz pravnega reda Energetske skupnosti, so bile v srbsko nacionalno zakonodajo prenesene z energetskim zakonom in jih mora operater prenosnega sistema izvajati v skladu z določbami zakona.
Sekretariat meni, da družba Srbijagas, tj. družba, ki trenutno deluje kot operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Republiki Srbiji ter je pristojna za vse vstopne in izstopne točke v srbski prenosni sistem zemeljskega plina in iz njega, teh obveznosti ni izpolnila, ker čezmejne zmogljivosti prenosa zemeljskega plina na vstopni točki Horgoš še naprej enostransko izključuje iz odprtih postopkov dodeljevanja zmogljivosti in s tem na tej vstopni točki ne zagotavlja dostopa tretjih strani. Poleg tega je Sekretariat zaskrbljen zaradi tega, ker srbski organi, ki so pristojni za izvrševanje zadevnih obveznosti, teh dejansko ne izvršujejo.
Sekretariat je predhodno ugotovil, da Republika Srbija krši člen 32 Direktive 2009/73/ES in člen 16 Uredbe (ES) št. 715/2009, ker družba Srbijagas vstopno točko Horgoš neupravičeno izključuje iz neomejenega in nediskriminatornega dostopa tretjih strani ter iz odprtih postopkov dodeljevanja zmogljivosti, zato ne izpolnjuje obveznosti iz členov 6, 10 in 11 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Zato je Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo.
Glede na dejstva in argumente, navedene v obrazloženi zahtevi, bi bilo treba v imenu Unije v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se sklep o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-13/17 odobri, če Svetovalni odbor Energetske skupnosti pravočasno poda mnenje v podporo ugotovitvam Sekretariata, tj. pred sestankom Ministrskega sveta.
Poleg tega mora biti ta odobritev pogojena s tem, da se utemeljitev iz obrazložene zahteve spremeni tako, da se odpravi obiter dictum v točki (71) zahteve, ki se nanaša na možno zlorabo prevladujočega položaja. Ta obiter dictum ni pomemben za ugotovitev obstoja kršitve v obravnavani zadevi in lahko povzroči pravno negotovost.
(b) Sklep 2020/…/Mc-EnC o neskladnosti Bosne in Hercegovine s Pogodbo v zadevi ECS-10/18
Člen 18(1)(c) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti vsebuje prepoved državne pomoči, ki se v skladu s členom 19 Pogodbe uporablja tudi za javna podjetja in podjetja, ki so jim bile podeljene posebne ali izključne pravice. Te določbe skupaj s členom 6 Pogodbe od pogodbenic zahtevajo, da v svoje nacionalne pravne sisteme vključijo ustrezno prepoved državne pomoči in zagotovijo njeno izvajanje.
Sekretariat je predhodno ugotovil, da je Svet Bosne in Hercegovine za državno pomoč napačno sklenil, da jamstvo, ki ga je izdala Federacija Bosne in Hercegovine v korist Kitajske izvozno-uvozne banke za zavarovanje posojila javnega komunalnega podjetja Elektroprivreda Bosne i Hercegovine za projekt Tuzla 7, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 18(1)(c) Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Sekretariat je sklep Sveta za državno pomoč ocenil glede na njegovo skladnost z opredelitvijo državne pomoči na podlagi člena 107(1) PDEU, ki zajema naslednje elemente: (1) podjetju je dodeljena ugodnost (2) s strani države ali iz državnih sredstev, (3) ki daje prednost posameznim podjetjem ali nekaterim virom energije, (4) lahko izkrivlja konkurenco in (5) vpliva na trgovanje z omrežno energijo med pogodbenicami. Sekretariat je predhodno sklenil, da sklep Sveta za državno pomoč ni v skladu z opredelitvijo državne pomoči in da državno jamstvo pomeni državno pomoč. Ker je Svet za državno pomoč državni organ, je njegove ukrepe mogoče pripisati Bosni in Hercegovini, ki zato ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 18 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Sekretariat je Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo za razglasitev, da Bosna in Hercegovina ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 18 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.
Glede na dejstva in argumente, navedene v obrazloženi zahtevi, bi bilo treba v imenu Unije v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se sklep o ugotovitvi obstoja kršitve v zadevi ECS-10/18 odobri, ko Svetovalni odbor Energetske skupnosti na podlagi obravnave z dne 9. decembra 2020 poda mnenje v podporo ugotovitvam Sekretariata, ob upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov v tej zadevi.
3.1.5Sklepi na podlagi člena 92(1) Pogodbe:
(a)Sklep na podlagi člena 92(1) Pogodbe o sprejetju ukrepov v odziv na hujše in vztrajne kršitve Bosne in Hercegovine v zadevah ECS-8/11S, ECS-2/13S in ECS-6/16S
(i)Uvedba ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe v zadevi ECS-8/11S
Ministrski svet je 16. oktobra 2015 sprejel Sklep 2015/10/MC-EnC, s katerim je razglasil, da Bosna in Hercegovina ni izvršila sklepov Ministrskega sveta 2013/04/MC-EnC in 2014/04/MC-EnC v zadevi ECS-8/11 v zvezi z neskladnostjo Bosne in Hercegovine z drugim energetskim svežnjem (zemeljski plin) ter tako ni odpravila hujših in vztrajnih kršitev, ugotovljenih v navedenih sklepih. Neskladnost je takrat zajemala odsotnost regulativnega subjekta s pristojnostmi na državni ravni in regulativnega subjekta, pristojnega za zemeljski plin, v Federaciji Bosne in Hercegovine, neustrezno pravno in funkcionalno ločevanje ter ločevanje računovodskih izkazov v katerem koli od teh subjektov, neustrezno določene in objavljene omrežne tarife, vprašanja v zvezi z izvzetji za novo infrastrukturo, neodprtje trga ter neprenos določb takratne uredbe 1775/2005 o zemeljskem plinu in takratne direktive 2004/67/ES o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom. Ministrski svet je na podlagi člena 92 Pogodbe sprejel naslednje ukrepe:
·Pravica Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih in postopkovnih aktih, sprejetih na podlagi poglavja VI naslova V (v zvezi s proračunom) Pogodbe, je bila začasno ukinjena, Sekretariat pa je bil pozvan, naj začasno ustavi uporabo svojih pravil o povračilih za predstavnike Bosne in Hercegovine za vse sestanke, ki jih organizira Energetska skupnost.
Učinek ukrepov na podlagi člena 92 je bil omejen na eno leto in začasno ustavljen med oktobrom 2016 in 31. marcem 2017, da bi Bosna in Hercegovina lahko izvajala „Sporazum o odpravi hujših in vztrajnih kršitev v sektorju zemeljskega plina na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti“, ki je bil podpisan ob robu sestanka Ministrskega sveta 14. oktobra 2016.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitev, so ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa 2015/10/MC-EnC, ponovno začeli veljati 1. aprila 2017. Ministrski svet je 29. novembra 2018 sprejel Sklep 2018/17/MC-EnC o enoletnem podaljšanju dotedanjih ukrepov za Bosno Hercegovino. Poleg tega je začasno ukinil pravico Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih, sprejetih na podlagi naslova II Pogodbe v zvezi s sprejetjem novega pravnega reda v sektorju zemeljskega plina s strani vseh institucij Energetske skupnosti. Začasno je ukinil tudi pravico Bosne in Hercegovine do sodelovanja pri glasovanju o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 92 Pogodbe (sankcioniranje kršitev Pogodbe).
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/17/MC-EnC, je Sekretariat 8. oktobra 2019 Ministrskemu svetu na podlagi člena 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo za nadaljnje podaljšanje sankcij. Ker ni bilo doseženega soglasja, je Ministrski svet leta 2019 to zahtevo zavrnil, zato veljavni ukrepi niso bili podaljšani. Stališče, ki ga je Unija leta 2019 zastopala v Ministrskem svetu, je bilo, da se podpre zahteva Sekretariata za podaljšanje.
Sekretariat v novi obrazloženi zahtevi z dne 22. septembra 2020 Ministrskemu svetu, zahteva, da se ponovno potrdi, da Bosna in Hercegovina huje in vztrajno krši obveznosti iz Pogodbe, saj ni dokazov o prizadevanjih za odpravo teh kršitev. V zvezi z ukrepi predlaga:
·podaljšanje trajanja ukrepov, ki so bili predhodno sprejeti na podlagi Sklepa 2015/10/EnC in Sklepa 2016/16/MC-EnC (mirovanje glasovalnih pravic v proračunskih zadevah in začasna ukinitev pravil o povračilih), za dve leti od dneva sprejetja zadevnega sklepa;
·sprejetje ukrepa za začasno ukinitev pravice Bosne in Hercegovine do glasovanja o sklepih na podlagi člena 91 Pogodbe do sestanka Ministrskega sveta leta 2022;
·podaljšanje uporabe ukrepa za začasno ukinitev pravice Bosne in Hercegovine do glasovanja o sklepih na podlagi člena 92 Pogodbe do sestanka Ministrskega sveta leta 2022.
Glede na vztrajnost in pomembnost ugotovljenih kršitev so predlagani ukrepi primerni in sorazmerni, če temeljijo na členu 92(1) Pogodbe. V imenu Unije bi zato bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se osnutek sklepa odobri, razen ukrepov iz člena 3(1) Sklepa 2016/16/MC-EnC, katerih podaljšanje se ne bi smelo odobriti.
(ii)Uvedba ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe v zadevi ECS-2/13S
Ministrski svet je 14. oktobra 2016 sprejel Sklep 2016/03/MC-EnC v zadevi ECS-02/13 o ugotovitvi kršitve prava Energetske skupnosti s strani Bosne in Hercegovine, ker ta ni zagotovila, da se težka kurilna olja ne uporabljajo, če njihova vsebnost žvepla presega 1,00 masni odstotek na njenem celotnem ozemlju, in ker ni zagotovila, da se plinska olja ne uporabljajo, če njihova vsebnost žvepla presega 0,1 masni odstotek na njenem celotnem ozemlju. Bosna in Hercegovina tako ni zagotovila skladnosti s členom 3(1) in členom 4(1) Direktive 1999/32/ES v povezavi s členom 16 Pogodbe.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/03/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu na podlagi člena 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo, s čimer je odprl zadevo ECS-2/13S. Ministrski svet je s Sklepom 2018/13/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 ugotovil, da Bosna in Hercegovina huje in vztrajno krši pravo Energetske skupnosti v smislu člena 92(1) Pogodbe, saj ni odpravila kršitev, ugotovljenih v sklepu Ministrskega sveta iz leta 2016. Vendar je Ministrski svet sprejetje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe preložil na leto 2019. Ker ni bilo doseženega napredka, je Sekretariat leta 2019 Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo za uvedbo ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe. Vendar ker ni bilo doseženega soglasja, Ministrski svet ni sprejel sklepa o uvedbi ukrepov. Evropska unija je leta 2019 podprla uvedbo takih ukrepov.
Bosna in Hercegovina še vedno vztraja pri potrebi po splošnem in brezpogojnem izvzetju iz določb Direktive 1999/32/ES. Julija 2020 je sicer napovedala ustanovitev posebne delovne skupine za kakovost tekočih naftnih goriv, vendar Sekretariat meni, da to ni zadosten korak za odpravo obstoječe kršitve pravnega okvira. Na tej podlagi je Sekretariat 22. septembra 2020 Ministrskemu svetu predložil obrazloženo zahtevo za:
·potrditev, da še vedno obstaja hujša in vztrajna kršitev Pogodbe na podlagi njenega člena 92(1);
·uvedbo ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, zlasti za začasno ukinitev pravice Bosne in Hercegovine do glasovanja o sklepih na podlagi členov 91 in 92 Pogodbe do sestanka Ministrskega sveta leta 2022.
Glede na vztrajnost in pomembnost ugotovljenih kršitev so predlagani ukrepi primerni in sorazmerni. V imenu Unije bi zato bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(iii)Uvedba ukrepov za Bosno in Hercegovino na podlagi člena 92(1) Pogodbe v zadevi ECS-6/16S
Ministrski svet je 14. oktobra 2016 sprejel Sklep 2016/07/MC-EnC v zadevi ECS-06/16 o ugotovitvi kršitve prava Energetske skupnosti s strani Bosne in Hercegovine, ker ta do 1. januarja 2015 ni sprejela in začela uporabljati zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s tretjim energetskim svežnjem v sektorjih zemeljskega plina in električne energije, v skladu s členom 3(1) Sklepa Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC ter o navedenih ukrepih ni takoj uradno obvestila Sekretariata. S tem ni zagotovila skladnosti s členoma 6 in 89 Pogodbe ter členom 3(1) in (2) Sklepa Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2016/07/MC-EnC, je Sekretariat 12. septembra 2018 Ministrskemu svetu na podlagi člena 92 Pogodbe predložil obrazloženo zahtevo, s čimer je odprl zadevo ECS-6/16S. Ministrski svet je s Sklepom 2018/16/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 ugotovil, da Bosna in Hercegovina huje in vztrajno krši pravo Energetske skupnosti, saj ni izvršila Sklepa Ministrskega sveta 2016/07/MC-EnC ter tako ni odpravila kršitev, ugotovljenih v navedenem sklepu. Vendar je Ministrski svet sprejetje ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe preložil na leto 2019.
Ker Bosna in Hercegovina ni sprejela nobenih ukrepov za odpravo kršitve, ugotovljene v Sklepu 2018/16/MC-EnC, in ker je zaradi neskladnosti z navedenimi obveznostmi še vedno kršila pravni red Energetske skupnosti, je Sekretariat Ministrskemu svetu 8. oktobra 2019 predložil zahtevo za ukrepe na podlagi člena 92 Pogodbe. Vendar ker ni bilo doseženega soglasja, Ministrski svet ni sprejel sklepa v zvezi s tem. Evropska unija je leta 2019 v svojem stališču podprla sprejetje ukrepov, ki jih je predlagal Sekretariat. Slednji je 22. septembra 2020 Ministrskemu svetu predložil novo obrazloženo zahtevo, ker Bosna in Hercegovina še vedno ni upoštevala tretjega energetskega svežnja v sektorjih zemeljskega plina in električne energije. Zahteva:
·potrditev, da še vedno obstaja hujša in vztrajna kršitev Pogodbe na podlagi njenega člena 92(1);
·uvedbo ukrepov na podlagi člena 92 Pogodbe, zlasti za začasno ukinitev pravice Bosne in Hercegovine do glasovanja o sklepih na podlagi členov 91 in 92 Pogodbe do sestanka Ministrskega sveta leta 2022.
Glede na vztrajnost in pomembnost ugotovljenih kršitev so predlagani ukrepi primerni in sorazmerni. V imenu Unije bi zato bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se osnutek sklepa odobri.
(b)Sklep 2020/.../MC-EnC na podlagi člena 92(1) Pogodbe o ugotovitvi hujše in vztrajne kršitve Ukrajine v zadevi ECS-1/18S
Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energijski učinkovitosti je bila vključena v pravni red Energetske skupnosti s Sklepom 2015/08/MC-EnC Ministrskega sveta Energetske skupnosti z dne 16. oktobra 2015.
Člen 1 Sklepa 2015/08/MC-EnC od pogodbenic zahteva, da Direktivo 2012/27/EU prenesejo v nacionalni pravni okvir in jo začnejo izvajati 15. oktobra 2017. Člen 1 Sklepa Ministrskega sveta 2015/08/MC-EnC od pogodbenic zahteva tudi, da Sekretariatu sporočijo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja Sklep 2015/08/MC-EnC. Člen 6 Pogodbe nalaga pogodbenicam splošno obveznost, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe. Člen 89 Pogodbe od pogodbenic zahteva, da izvršijo sklepe, naslovljene nanje, v svojem notranjem pravnem sistemu v roku, določenem v sklepu.
S Sklepom Ministrskega sveta 2018/06/MC-EnC z dne 29. novembra 2018 je bilo ugotovljeno, da Ukrajina ni zagotovila skladnosti s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, ker do 15. oktobra 2017 ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2012/27/EU o energijski učinkovitosti. S tem Ukrajina ni zagotovila skladnosti s členoma 6 in 89 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter členom 1 Sklepa Ministrskega sveta 2015/08/MC-EnC. S Sklepom Ministrskega sveta 2018/06/MC-EnC je bila Ukrajina pozvana, naj odpravi to neskladnost do 1. julija 2019 ter redno poroča Sekretariatu in Stalni skupini na visoki ravni. Sekretariat ugotavlja, da Ukrajina še ni sprejela ukrepov, potrebnih za izpolnitev obveznosti iz Direktive 2012/27/EU, kot je določeno v Sklepu Ministrskega sveta 2018/06/MC-EnC. Zato je Ministrskemu svetu predložil zahtevo za sprejetje sklepa o ugotovitvi, ali Ukrajina huje in vztrajno krši Pogodbo v smislu člena 92(1) Pogodbe.
Stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Ministrskem svetu, bi moralo upoštevati napredek, ki ga je Ukrajina že dosegla v zvezi s tem, in načrtovano tehnično pomoč EU Ukrajini na področju energijske učinkovitosti, ki naj bi se zagotavljala od 1. decembra 2020 za dveletno obdobje. Ta tehnična pomoč bi morala Ukrajini omogočiti učinkovito uskladitev nacionalne zakonodaje z Direktivo 2012/27/EU. Zato bi se moral rok za poročanje in odpravo ugotovljenih kršitev namesto 1. julija 2021, kot je predlagal Sekretariat, izteči z datumom sestanka Ministrskega sveta leta 2021.
V imenu Unije bi bilo treba v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se sklep Ministrskega sveta o ugotovitvi obstoja hujše in vztrajne kršitve v zadevi ECS-1/18S odobri, pod pogojem, da se za rok za poročanje Ukrajine Ministrskemu svetu in za odpravo njene kršitve določi datum sestanka Ministrskega sveta leta 2021.
(c) Sklep 2020/…/Mc-EnC o neskladnosti Srbije s Pogodbo v zadevi ECS-10/17S
Ločevanje dejavnosti pri operaterjih prenosnih sistemov je eden ključnih konceptov tretjega energetskega svežnja. Pomeni učinkovito ločitev dejavnosti prenosa energije od interesov proizvodnje in dobave. V primeru certifikacije operaterja prenosnega sistema, ki je pod nadzorom osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, se uporablja člen 11 direktive o zemeljskem plinu. Člen 10 direktive o zemeljskem plinu določa, da se podjetje, preden se odobri in imenuje za operaterja prenosnega sistema, certificira. Da bi bilo podjetje certificirano, mora upoštevati zahteve glede ločevanja iz tretjega energetskega svežnja, tj. člena 9 direktive o zemeljskem plinu.
Direktiva o zemeljskem plinu in uredba o zemeljskem plinu sta bili vključeni v pravni red Energetske skupnosti s Sklepom Ministrskega sveta 2011/02/MC-EnC z dne 6. oktobra 2011.
Sekretariat je ugotovil, da Republika Srbija s certifikacijo družbe Yugorosgaz-Transport v skladu z modelom ISO ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 10, 14(2)(a), 14(2)(b), 14(2)(d), 15 in 11 Direktive 2009/73/ES ter člena 24 Uredbe (ES) št. 715/2009, kakor so bili vključeni v Energetsko skupnost. Ministrski svet je leta 2019 v Sklepu 2019/02/MC-EnC razglasil, da Republika Srbija ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz direktive o zemeljskem plinu in uredbe o zemeljskem plinu. Sekretariat ugotavlja, da Republika Srbija še ni izvedla Sklepa 2019/02/MC-EnC in da ni odpravila navedene kršitve pravnega reda Energetske skupnosti. Sekretariat je zato Ministrskemu svetu predložil zahtevo za ugotovitev hujše in vztrajne kršitve obveznosti iz Pogodbe v smislu njenega člena 92(1).
Glede na dejstva in argumente, navedene v zahtevi Sekretariata, bi bilo treba v imenu Unije v Ministrskem svetu zastopati stališče, da se sklep o ugotovitvi obstoja hujše in vztrajne kršitve v zadevi ECS-10/17S odobri.
3.1.6Imenovanje članov Svetovalnega odbora v skladu s členom 32(3) Postopkovnega akta 2008/01/MC-EnC o Poslovniku za reševanje sporov, kakor je bil spremenjen s Postopkovnim aktom 2015/04/MC-EnC.
S predlaganimi imenovanji bi se mandati sedanjih in nadomestnih članov Svetovalnega odbora v skladu s členom 32(3) Postopkovnega akta 2008/01/MC-EnC o Poslovniku za reševanje sporov, kakor je bil spremenjen s Postopkovnim aktom 2015/04/MC-EnC, podaljšali za dodaten mandat do 31. decembra 2024.
Komisija namerava v imenu Evropske unije podpreti predlagana imenovanja.
3.2Predvideni akti Stalne skupine na visoki ravni
Za zgoraj navedeno točko (oddelek 2.3) je potreben sklep Stalne skupine na visoki ravni, v kateri bo stališče Evropske unije izražal predstavnik Evropske komisije.
Stalna skupina na visoki ravni je leta 2011 sprejela Postopkovni akt 01/2011 PHLG-EnC o določitvi pravil, ki urejajo arbitražni postopek v kadrovskih zadevah na podlagi člena 14 Kadrovskih predpisov Energetske skupnosti. Izkušnje, pridobljene pri izvajanju tega postopkovnega akta, so pokazale, da je treba obstoječa postopkovna pravila izboljšati, da se zaščiti načelo poštenega sojenja in prispeva k produktivnemu delovnemu okolju v Sekretariatu. Glede na navedeno predlagani sklep Stalne skupine na visoki ravni spreminja pravila, ki urejajo postopek pred arbitražnim odborom, kot je določeno v Postopkovnem aktu 01/2011 PHLG-EnC. Glavni elementi predvidenih sprememb so:
·omogočiti Komisiji in drugim pogodbenicam, da imenujejo stalne predstavnike arbitražnega odbora, ki bi bili pripravljeni obravnavati zahtevke za arbitražo v kratkem času;
·omogočiti arbitražnemu odboru, da začne izvajati svoje naloge, če nekateri predstavniki niso imenovani pravočasno;
·pooblastiti arbitražni odbor, da zavrne potrditev poravnave, če ima ta poravnava finančne posledice za proračun Energetske skupnosti, ki so očitno nezdružljive z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in
·omogočiti arbitražnemu odboru, da naslovi priporočila na Sekretariat in ustrezno obvesti Ministrski svet, če arbitražni postopek kaže na obstoj strukturnih pomanjkljivosti v Sekretariatu.
Zaradi učinkovitosti in pod pogojem, da Stalna skupina na visoki ravni sprejme predlog spremembe Postopkovnega akta 01/2011 PHLG-EnC, je Komisija za stalnega člana arbitražnega odbora, ki zastopa Evropsko komisijo, imenovala Manuela Kellerbauerja, za stalnega nadomestnega člana arbitražnega odbora, ki zastopa Evropsko komisijo, pa Larsa Albatha. Ta dva uradnika Komisije imata ustrezno strokovno znanje za izvajanje svojih nalog in sta brez vsakega dvoma nepristranska in neodvisna. Kot člana arbitražnega odbora bi delovala popolnoma neodvisno in ne bi sledila nobenim navodilom.
Na podlagi tega bi bilo treba v imenu Evropske unije v Stalni skupini na visoki ravni zastopati stališče, da se osnutek postopkovnega akta Stalne skupine na visoki ravni o spremembi Postopkovnega akta 01/2011 PHLG-EnC Stalne skupine Energetske skupnosti na visoki ravni z dne 23. marca 2011 o določitvi pravil, ki urejajo arbitražni postopek v kadrovskih zadevah na podlagi člena 14 Kadrovskih predpisov Energetske skupnosti, odobri. Na podlagi pripomb pogodbenic Energetske skupnosti ali Sekretariata pred sestankom Stalne skupine na visoki ravni ali na njem se je mogoče dogovoriti o manjših spremembah osnutka sklepa Stalne skupine na visoki ravni.
Pod pogojem, da Stalna skupina na visoki ravni sprejme predlog spremembe Postopkovnega akta 01/2011 PHLG-EnC, bi moral imenovanje navedenih dveh uradnikov Komisije za stalnega oziroma stalnega nadomestnega člana arbitražnega odbora, ki zastopata Evropsko komisijo, s strani Evropske komisije, potrditi tudi Svet.
4.Pravna podlaga
4.1Postopkovna pravna podlaga
4.1.1Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2Uporaba v obravnavanem primeru
Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni sta organa, ustanovljena s sporazumom, in sicer Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti.
Akti, ki naj bi jih sprejela Ministrski svet in Stalna skupina na visoki ravni, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členom 76 Pogodbe, v skladu s katerim je sklep pravno zavezujoč za naslovnike sklepa.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2Materialna pravna podlaga
4.2.1Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na energijo.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 194 PDEU.
4.3Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 194 v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2020/0346 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Ministrskem svetu Energetske skupnosti in Stalni skupini Energetske skupnosti na visoki ravni (Tivat, Črna gora, 16. in 17. december 2020)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je s Sklepom Sveta 2006/500/ES z dne 29. maja 2006 sklenila Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki je začela veljati 1. julija 2006.
(2)Ministrski svet lahko v skladu s členoma 47 in 76 Pogodbe sprejme ukrepe v obliki sklepov ali priporočil.
(3)Ministrski svet naj bi na 18. sestanku 17. decembra 2020 sprejel več aktov, navedenih v Prilogi 1 k temu sklepu.
(4)Stalna skupina na visoki ravni naj bi na 59. sestanku 16. decembra 2020 sprejela akt, naveden v Prilogi 2 k temu sklepu.
(5)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Ministrskem svetu in Stalni skupini na visoki ravni, saj bodo imeli predvideni akti za Unijo pravni učinek.
(6)Namen predvidenih aktov je olajšati doseganje ciljev Pogodbe in delovanje Sekretariata Energetske skupnosti na Dunaju, ki med drugim Ministrskemu svetu zagotavlja upravno podporo –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 18. sestanku Ministrskega sveta, ki bo potekal 17. decembra 2020 v Tivatu v Črni gori, glede vprašanj, ki spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, je navedeno v Prilogi 1 k temu sklepu.
Člen 2
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 59. sestanku Stalne skupine na visoki ravni, ki bo potekal 16. decembra 2020 v Tivatu v Črni gori, glede vprašanj, ki spadajo na področje uporabe člena 218(9) PDEU, je navedeno v Prilogi 2 k temu sklepu.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,