(1)

Temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije ter podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. Varne in učinkovite infrastrukture finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, so bistvene za izpolnjevanje teh temeljnih nalog.

(1)

Temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije ter podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov , kar je bistveno za ohranjanje finančne stabilnosti . Varne in učinkovite infrastrukture finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, so bistvene za izpolnjevanje teh temeljnih nalog.

(3)

Splošno sodišče je 4. marca 2015 izdalo sodbo v zadevi Združeno kraljestvo proti ECB, T-496/11 (7), v kateri je sklenilo, da „ECB nima potrebne pristojnosti, da ureja dejavnost klirinških sistemov. Splošno sodišče je navedlo, da člen 129(3) Pogodbe Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da na priporočilo ECB po rednem zakonodajnem postopku spremenita člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Sodišče je zaključilo, da „naj bi bila naloga ECB – če bi menila, da je priznanje pristojnosti za sprejemanje predpisov glede infrastruktur v zvezi s kliringom transakcij z vrednostnimi papirji potrebno za nemoteno delovanje naloge iz člena 127(2), četrta alinea, PDEU – da od zakonodajalca Unije zahteva spremembo člena 22 Statuta, tako da se doda izrecna navedba klirinškega sistema vrednostnih papirjev“.

(3)

Splošno sodišče je 4. marca 2015 izdalo sodbo v zadevi Združeno kraljestvo proti ECB, T-496/11 (7), v kateri je sklenilo, da „ECB nima potrebne pristojnosti, da ureja dejavnost klirinških sistemov […], tako da je treba Okvir politike nadzora, ker centralnim nasprotnim strankam, ki posredujejo pri kliringu finančnih vrednostnih papirjev, nalaga zahtevo po lokaciji v euroobmočju, razglasiti za ničen zaradi nepristojnosti“ . Splošno sodišče je navedlo, da člen 129(3) Pogodbe Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da na priporočilo ECB po rednem zakonodajnem postopku spremenita člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Zato je Sodišče zaključilo, da „naj bi bila naloga ECB – če bi menila, da je priznanje pristojnosti za sprejemanje predpisov glede infrastruktur v zvezi s kliringom transakcij z vrednostnimi papirji potrebno za nemoteno delovanje naloge iz člena 127(2), četrta alinea, PDEU – da od zakonodajalca Unije zahteva spremembo člena 22 Statuta, tako da se doda izrecna navedba klirinškega sistema vrednostnih papirjev“.

(3a)

Čeprav so klirinški sistemi vrednostnih papirjev vrsta plačilnih sistemov, je treba to vprašanje glede na sodbo Splošnega sodišča z dne 4. marca 2015 v zadevi T-496/11 natančneje pojasniti in torej izrecno določiti pristojnost zanje s spremembo člena 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

(4)

Pričakuje se, da se bo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečalo tveganje, da bi motnje, ki prizadenejo klirinške sisteme, zlasti centralne nasprotne stranke (CNS), ogrozile nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike ter na koncu vplivale na poglavitni cilj Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.

(4)

Pričakuje se, da se bo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečalo tveganje, da bi motnje, ki prizadenejo klirinške sisteme, zlasti centralne nasprotne stranke (CNS), ogrozile nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike ter na koncu vplivale na finančno stabilnost, vključno s poglavitnim ciljem Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.

(5)

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska je 29. marca 2017 uradno obvestilo Evropski svet, da namerava izstopiti iz Evropske unije. Izstop Združenega kraljestva bo povzročil korenito spremembo načina, kako se urejajo, pregledujejo in nadzirajo nekatere sistemsko pomembne dejavnosti kliringa v eurih, s tem pa negativno vplival na sposobnost Eurosistema za spremljanje in upravljanje tveganj za nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter na izvajanje denarne politike Eurosistema.

(6)

Centralni kliring postaja vse bolj čezmejen in sistemsko pomemben. CNS so glede na raznoliko članstvo in vseevropskost finančnih storitev, ki jih opravljajo, ključne za celotno Unijo in zlasti za euroobmočje. To upošteva Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta  (8) , ki določa ureditev kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ki jih sestavljajo zadevni nacionalni organi in organi Unije, vključno z Eurosistemom v vlogi centralne banke, ki izdaja euro.

(6)

Centralni kliring postaja vse bolj čezmejen in sistemsko pomemben. CNS so glede na raznoliko članstvo in vseevropskost finančnih storitev, ki jih opravljajo, ključne za celotno Unijo in zlasti za euroobmočje. To upošteva Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa ureditev kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ki jih sestavljajo zadevni nacionalni organi in organi Unije, vključno z Eurosistemom v vlogi centralne banke, ki izdaja euro , valuto Evropske unije .

(7)

Za potrebe reševanja teh vprašanj je Komisija 13. junija 2017 predložila zakonodajni predlog za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v vsej Uniji. Da se Eurosistemu kot centralni banki, ki izdaja euro, omogoči izvajanje nalog, ki jih predvideva zakonodajni predlog, je izjemno pomembno, da ima Eurosistem ustrezna pooblastila po Pogodbi in Statutu ESCB. Zlasti bi moral Eurosistem imeti regulativna pooblastila, da sprejme zavezujoče ocene in zahteva korektivne ukrepe, v tesnem sodelovanju z drugimi organi Unije. Poleg tega bi morala imeti ECB, kadar je to potrebno za zaščito stabilnosti eura, regulativna pooblastila, da določi dodatne zahteve za CNS, ki sodelujejo pri kliringu velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih.

(7)

Za potrebe reševanja teh vprašanj je Komisija 13. junija 2017 predložila zakonodajni predlog za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v vsej Uniji. Da se Eurosistemu kot centralni banki, ki izdaja euro, omogoči izvajanje nalog, ki jih predvideva zakonodajni predlog, je izjemno pomembno, da ima Eurosistem ustrezna pooblastila po Pogodbi in Statutu ESCB. Zlasti bi moral Eurosistem imeti regulativna pooblastila, da sprejme zavezujoče ocene in zahteva korektivne ukrepe, v tesnem sodelovanju z drugimi organi Unije. Poleg tega bi morala imeti ECB, kadar je to potrebno za zaščito stabilnosti eura, regulativna pooblastila, da določi dodatne zahteve za CNS, ki sodelujejo pri kliringu velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih. Te zahteve bi morale varovati celovitost enotnega trga in zagotavljati prevlado prava Unije in sodne prakse Sodišča Evropske unije pri nadzoru CNS iz tretjih držav.

(8)

Člen 22 Statuta ESCB je del poglavja IV, „Monetarne funkcije in poslovanje ESCB“. Naloge, ki jih dodeljuje, bi se morale v skladu s tem uporabljati samo za potrebe denarne politike.

(8)

Člen 22 Statuta ESCB je del poglavja IV, „Monetarne funkcije in poslovanje ESCB“. Naloge, ki jih dodeljuje, bi se morale v skladu s tem uporabljati samo za potrebe denarne politike. Kar zadeva klirinške sisteme za finančne instrumente, bi morale biti med zahtevami, ki se lahko uporabljajo na podlagi navedenega člena, zahteve o poročanju in zahteve, da morajo klirinški sistemi pri ocenjevanju odpornosti sistema na negativne spremembe na trgu sodelovati z ECB in nacionalnimi centralnimi bankami. Ena od zahtev bi morala biti tudi odprtje nočnega depozitnega računa pri ESCB v skladu z ustreznimi merili in zahtevami ESCB glede dostopa. Vključiti bi bilo treba tudi zahteve, ki so potrebne v primerih, ko klirinški sistem za finančne instrumente predstavlja neposredno tveganje za nastanek velike škode za finančne institucije ali trge Unije ali za finančni sistem Unije ali ene od držav članic, na primer zahteve v zvezi z obvladovanjem likvidnostnega tveganja, ureditvami poravnave, kritjem, dogovori glede zavarovanja ali interoperabilnosti. Kar zadeva sistemsko pomembne klirinške sisteme za finančne instrumente iz tretjih držav, Uredba (EU) št. …/… [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, vključenimi v izdajanje dovoljenj za centralne nasprotne stranke, in zahtevami za priznanje centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav] zagotavlja možnost, da ECB za take sisteme predlaga dodatne zahteve.

(8a)

Nova pooblastila ECB v zvezi s klirinškimi sistemi za finančne instrumente na podlagi spremenjenega člena 22 Statuta ESCB in ECB se bodo izvajala poleg pooblastil, ki jih izvajajo druge institucije, agencije in organi Unije na podlagi določb v zvezi z vzpostavitvijo ali delovanjem notranjega trga iz tretjega dela PDEU, vključno z akti, ki jih v skladu s svojimi pooblastili sprejme Komisija ali Svet. Da se zagotovi spoštovanje pristojnosti vsakega subjekta in preprečijo nasprotujoča si pravila in neskladja med odločitvami, ki jih sprejmejo različne institucije, agencije in organi Unije, bi bilo treba v tem okviru pooblastila, ki so bila podeljena na podlagi spremenjenega člena 22 Statuta ESCB in ECB, izvajati na način, ki ustrezno upošteva splošni okvir za notranji trg, ki sta ga vzpostavila sozakonodajalca, in ki je v celoti skladen s pravnimi akti Evropskega parlamenta in Sveta ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh aktov.

(8b)

ECB bi morala v zvezi z izvajanjem svojih pristojnosti in nalog v skladu s členom 22 svojega statuta zagotoviti popolno preglednost in odgovornost pred Evropskim parlamentom in Svetom. Zlasti bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o vseh sprejetih odločitvah in predpisih na podlagi navedenega člena. V ta namen bi morala v svojem letnem poročilu posebno poglavje nameniti izvajanju svojih pooblastil v skladu s členom 22 svojega statuta in na svojem spletnem mestu objaviti vse odločitve, priporočila in mnenja, povezana z predpisi, sprejetimi v skladu z navedenim členom.