EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006PC0259

Predlog sklep Sveta št. …/.. z dne o stališču Skupnosti v Odboru za carinsko sodelovanje ES-Turčija glede sprejetja Sklepa o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija

/* KOM/2006/0259 končno - ACC 2006/0092 */

52006PC0259

Predlog sklep Sveta št. …/.. z dne o stališču Skupnosti v Odboru za carinsko sodelovanje ES-Turčija glede sprejetja Sklepa o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija /* KOM/2006/0259 končno - ACC 2006/0092 */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.6.2006

COM(2006) 259 konč.

2006/0092 (ACC)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču Skupnosti v Odboru za carinsko sodelovanje ES-Turčija glede sprejetja Sklepa o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) Ozadje predloga

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. marca 2001 določa podrobna pravila za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija. Sklep je treba spremeniti, da se upošteva širitev in nedavne spremembe v carinski zakonodaji Skupnosti. Spremeniti ga je treba tudi zato, da se Turčiji omogoči sprejetje potrdil o gibanju blaga A.TR., izdanih v Skupnosti na podlagi enotnih pooblastil pooblaščenih izvoznikov v državah članicah, ki niso dejanske izvoznice blaga.

Sklep št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 določa postopke za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanja izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in določenimi evropskimi državami. Sklep št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo določene države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije. Oba sklepa izdelkom iz carinske unije zagotavljata potrebno povezavo med prostim prometom v carinski uniji in preferencialnimi odnosi njenih dveh delov s skupnimi trgovinskimi partnerji. Zato je primerno, da se v sedanji sklep vključijo določbe, ki so trenutno v sklepih št. 1/1999 in št. 1/2000, in sklepa razveljaviti.

- Splošno ozadje

Na 35. zasedanju Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija, ki je 20. januarja 2006 potekal v Bruslju, sta se Komisija in Turčija dogovorili o besedilu osnutka sklepa Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija.

Na konferenci, ki je bila marca 2002 v Palermu, so se ministri za trgovino Euromed dogovorili o razširitvi vseevropskega sistema kumulacije porekla na vse sredozemske partnerje. Po tej razširitvi je treba v določila, ki jih ureja ta predlog, dodati potrebno navajanje dokazil o poreklu EUR-MED.

Na podlagi izida Skupnega odbora ES-Ferski otoki/Danska z dne 28. novembra 2003 je bilo dogovorjeno, da se tudi Ferske otoke vključi v sistem vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla.

Ta novi sklep Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija („premostitvena zakonodaja“) bo vseboval določbe o izjavi dobavitelja, ki so trenutno v Sklepu št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 (UL L 204, 4.8.1999, str. 43), in jih prilagodil za potrebe vseevropsko-sredozemske kumulacije.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. marca 2001 določa podrobna pravila za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija.

Sklep št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 določa postopke za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanja izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in določenimi evropskimi državami.

Sklep št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo določene države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije.

Določbe v zvezi s poreklom iz protokolov k preferencialnim sporazumom, ki omogočajo razširitev sistema vseevropske kumulacije porekla na Ferske otoke in druge države, razen Turčije, ki so udeleženke evro-sredozemskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na evro-sredozemski konferenci 27. in 28. novembra 1995.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je namenjen izvajanju zaključne faze carinske unije ES-Turčija in preferencialnih trgovinskih odnosov med Skupnostjo in Turčijo ter njenimi partnerji v sistemu vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla.

2) Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in presoja vpliva

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Jih ni.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Jih ni.

- Presoja vpliva

Spremenjeni predlog je pravni instrument, ki je ob upoštevanju sistema vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla potreben za lažje izvajanje podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95.

3) Pravni elementi predloga

- Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj priloženega predloga je, da Svet sprejme stališče Skupnosti o novem sklepu Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija, ki določa podrobna pravila za uporabo Sklepa št. 1/95 o carinski uniji Pridružitvenega sveta ES-Turčija. Ta pravila trenutno določa Sklep št. 1/2001 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija, spremenjen s Sklepom št. 1/2003.

Nova „premostitvena zakonodaja“ bo:

- upoštevala širitev, zlasti glede potrditve dokumentov v novih jezikih Skupnosti in nedavnih sprememb v carinski zakonodaji Skupnosti, zlasti glede postopka pasivnega oplemenitenja,

- omogočila, da Turčija sprejeme potrdila o gibanju blaga A.TR., izdana v Skupnosti na podlagi enotnih pooblastil pooblaščenih izvoznikov v državah članicah, ki niso dejanske izvoznice blaga,

- vsebovala in spremenila določbe iz dveh ločenih sklepov Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija[1], da se omogoči lažje skupno izvajanje carinske unije in preferencialnih trgovinskih ureditev med Skupnostjo ali Turčijo in državami, ki uporabljajo sistem „vseevropsko-sredozemske“ kumulacije porekla.

Za lažje izvajanje podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 je Sklep št. 1/2001 primerno nadomestiti z novim sklepom –

- Pravna podlaga

Člen 133 (ES).

Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije in zlasti členov 3(6), 13(3) in 28(3) Sklepa.

- Načelo subsidiarnosti

Ni pomembno. Izključna pristojnost Skupnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlagani ukrep je potreben in ustrezen za primerno izvajanje carinske unije med EU in Turčijo ter vseevropsko-sredozemske kumulacije.

- Izbira instrumentov

Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije je treba izvajati s sklepi Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija.

4) Proračunske posledice

Posledic ni.

5) B. Dodatne informacije

- Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje

Ni pomembno.

- Preoblikovanje zakonodaje

Ni pomembno.

2006/0092 (ACC)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču Skupnosti v Odboru za carinsko sodelovanje ES-Turčija glede sprejetja Sklepa o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 133 v povezavi z drugim pododstavkom člena 300(2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odbor za carinsko sodelovanje je za določitev ustreznih ukrepov, potrebnih za izvajanje določb carinske unije iz členov 3, 13 in 28 Sklepa št. 1/95 sprejel Sklep št. 1/2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija[2].

(2) Priznana je bila potreba po spremembi Sklepa št. 1/2001, da se tako uskladijo ta pravila z nedavnimi spremembami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[3], še zlasti glede možne zavrnitve izračuna delnih oprostitev dajatev pri postopku pasivnega oplemenitenja, ki temelji na metodi dodane vrednosti. V Sklep se vstavi tudi nova določba, ki dovoljuje carinskim organom držav članic izdajanje „enotnih pooblastil“ Skupnosti za pooblaščene izvoznike in predvideva sprejetje potrdil o gibanju blaga A.TR., izdanih na podlagi takih pooblastil, s strani Turčije.

(3) Poleg tega obstaja potreba po vstavitvi besedil različnih zaznamkov v novih jezikih Skupnosti, ki so posledica širitve Evropske unije.

(4) Namen Sklepa št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanja izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in nekaterimi evropskimi državami[4], je olajšanje izdajanja takšnih preferencialnih dokazil o poreklu s strani Skupnosti ali Turčije v sklopu preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki sta jih sklenili z nekaterimi državami in ki predvidevajo med njimi sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali opustitev carinskih dajatev za zadevno blago. Sklep predvideva uporabo izjav dobavitelja s strani izvoznikov Skupnosti ali Turčije, ki navajajo status porekla iz Skupnosti ali Turčije v skladu s temi predpisi za blago, prejeto od dobaviteljev iz drugega dela carinske unije, in s tem povezane metode upravnega sodelovanja.

(5) Namen Sklepa št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo nekatere države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije[5], je zagotoviti blagu iz carinske unije ugodnosti v skladu z določbami o prostem prometu blaga iz temeljnega sklepa, tudi takrat, ko blago, uvoženo v en del carinske unije, spremlja dokazilo o poreklu blaga, ki ga je izdala država, s katero sta Skupnost in Turčija sklenili preferencialne trgovinske sporazume, ki jim zagotavljajo sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali opustitvi carinskih dajatev za zadevno blago.

(6) Oba sklepa sta bila sprejeta z namenom olajšanja skupne uporabe carinske unije in preferencialnih trgovinskih ureditev med Skupnostjo ali Turčijo in nekaterimi državami. Zaradi prilagoditev, potrebnih za uskladitev navedenih sklepov s pravnim redom Skupnosti, je primerno vključiti v ta sklep določbe iz sklepov št. 1/1999 in št. 1/2000, in le-ta razveljaviti.

(7) Poleg tega je po razširitvi sistema vseevropske kumulacije porekla na druge države udeleženke evro-sredozemskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na evro-sredozemski konferenci 27. in 28. novembra 1995, treba uvesti potrebno navajanje dokazil o poreklu EUR-MED.

(8) Za lažje izvajanje podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 je primerno nadomestiti Sklep št. 1/2001 z novim sklepom.

(9) Besedilo novega sklepa, ki vsebuje potrebne spremembe, je turška stran sprejela na 35. zasedanju Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija, ki je v Bruslju potekal 20. januarja 2006 –

SKLENIL:

Jediný článek

Stališče, ki ga sprejme Skupnost v Odboru za carinsko sodelovanje, ustanovljenem s Sporazumom z dne 12. septembra 1963 (o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo), o sprejetju Sklepa Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija o izvajanju zaključne faze carinske unije ES-Turčija, je določeno v priloženem osnutku sklepa Odbora za carinsko sodelovanje.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

Osnutek

Sklep št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija

ODBOR ZA CARINSKO SODELOVANJE JE –

ob upoštevanju Sporazuma z dne 12. septembra 1963 o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo,

ob upoštevanju Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije[6] in zlasti členov 3(6), 13(3) in 28(3) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odbor za carinsko sodelovanje določi ustrezne ukrepe, potrebne za izvajanje določb carinske unije iz členov 3, 13 in 28 Sklepa št. 1/95. V ta namen je sprejel Sklep št. 1/2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija[7].

(2) Obstaja potreba po spremembi Sklepa št. 1/2001, da se tako uskladijo ta pravila z nedavnimi spremembami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[8], še zlasti glede možne zavrnitve izračuna delnih oprostitev dajatev pri postopku pasivnega oplemenitenja, ki temelji na metodi dodane vrednosti. V Sklep se uvede tudi nova določba, ki dovoljuje carinskim organom držav članic izdajanje „enotnih pooblastil“ Skupnosti za pooblaščene izvoznike in predvideva sprejetje potrdil o gibanju blaga A.TR., izdanih na podlagi takih pooblastil, s strani Turčije.

(3) Nadalje obstaja potreba po vključitvi besedil različnih zaznamkov v novih jezikih Skupnosti, ki so posledica širitve Evropske unije.

(4) Namen Sklepa št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 o postopkih za lažje izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanje izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in določenimi evropskimi državami[9], je olajšanje izdajanja takšnih preferencialnih dokazil o poreklu s strani Skupnosti ali Turčije v sklopu preferencialnih trgovinskih ureditev, ki sta jih sklenili z določenimi državami in ki predvidevajo med njimi sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali opustitve carinskih dajatev za zadevno blago. Sklep predvideva uporabo izjav dobavitelja s strani izvoznikov Skupnosti ali turških izvoznikov, ki navajajo status porekla iz Skupnosti ali Turčije v skladu s temi predpisi za blago, prejeto od dobaviteljev iz drugega dela carinske unije, in s tem povezane metode upravnega sodelovanja.

(5) Namen Sklepa št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo določene države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije[10], je zagotoviti blagu iz carinske unije ugodnosti v skladu z določbami o prostem prometu blaga, določenimi v temeljnem sklepu, tudi takrat, ko blago, uvoženo v en del carinske unije, spremlja dokazilo o poreklu blaga, ki ga je izdala država, s katero sta Skupnost in Turčija sklenili preferencialne trgovinske sporazume, ki jim zagotavljajo sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali opustitvi carinskih dajatev za zadevno blago.

(6) Oba sklepa sta bila sprejeta z namenom olajšanja skupne uporabe carinske unije in preferencialnih trgovinskih ureditev med Skupnostjo ali Turčijo in določenimi državami. Zaradi prilagoditev, potrebnih za uskladitev s pravnim redom Skupnosti, je primerno vključiti v ta sklep določbe, trenutno določene v sklepih št. 1/1999 in št. 1/2000, in jih razveljaviti.

(7) Po razširitvi sistema vseevropske kumulacije porekla na druge države, ki so udeleženke evro-sredozemskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na evro-sredozemski konferenci 27. in 28. novembra 1995, je treba uvesti potrebno navajanje dokazil o poreklu EUR-MED.

(8) Za lažje izvajanje podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 je primerno nadomestiti Sklep št. 1/2001 z novim sklepom –

SKLENILA:

NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ta sklep določa izvedbene določbe za Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija, v nadaljnjem besedilu „temeljni sklep“.

Člen 2

V tem sklepu:

1. „tretja država“ pomeni državo ali območje, ki ne pripada carinskemu območju carinske unije ES-Turčija;

2. „del carinske unije“ pomeni carinsko območje Skupnosti na eni strani in carinsko območje Turčije na drugi strani.

3. „država“ pomeni državo članico Skupnosti ali Turčijo.

4. „carinski zakonik Skupnosti“ se nanaša na Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92[11] z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti.

5. „izvedbene določbe carinskega zakonika Skupnosti“ se nanašajo na Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93[12] z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o ustanovitvi carinskega zakonika Skupnosti.

NASLOV II CARINSKE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO PRI BLAGOVNI MENJAVI MED OBEMA DELOMA CARINSKE UNIJE

POGLAVJE 1 SPLOšNO

Člen 3

Brez poseganja v določbe o prostem prometu blaga, določene v temeljnem sklepu, se carinski zakonik Skupnosti in njegove izvedbene določbe, ki veljajo za carinsko območje Skupnosti, ter carinski zakonik Turčije in njegove izvedbene določbe, ki veljajo za carinsko območje Turčije, uporabljata za blagovno menjavo med obema deloma carinske unije pod pogoji, določenimi v tem sklepu.

Člen 4

1. Za izvajanje člena 3(4) temeljnega sklepa se v državi izvoznici uvozne formalnosti štejejo kot izpolnjene s potrditvijo potrebnega dokumenta za prosti promet zadevnega blaga.

2. Potrditev iz odstavka 1 povzroči nastanek uvoznega carinskega dolga. Prav tako nalaga uporabo ukrepov trgovinske politike, opisanih v členu 12 temeljnega sklepa, za zadevno blago.

3. Za začetek nastanka takšnega carinskega dolga se šteje trenutek, ko carinski organi sprejmejo izvozno deklaracijo, ki se nanaša na zadevno blago.

4. Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, v čigar imenu je izpolnjena deklaracija.

5. Zneski carinskih dajatev, ki ustrezajo temu carinskemu dolgu, se določijo pod enakimi pogoji, kot v primeru carinskega dolga, ki izvira iz sprejetja deklaracije za sprostitev zadevnega blaga v prosti promet na isti datum z namenom končanja postopka aktivnega oplemenitenja.

POGLAVJE 2 DOLOčBE GLEDE UPRAVNEGA SODELOVANJA ZA PRETOK BLAGA

Člen 5

Brez poseganja v določbe členov 11 in 17, se dokazilo o izpolnjevanju potrebnih pogojev za izvajanje določb o prostem prometu blaga, določenih s temeljnim sklepom, predloži v obliki dokumentarnega dokazila, izdanega na izvoznikovo zahtevo s strani carinskih organov Turčije ali države članice.

Člen 6

1. Dokumentarno dokazilo iz člena 5 je potrdilo o gibanju blaga A.TR. Vzorec tega dokazila je naveden v Prilogi 1.

2. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se lahko uporablja samo takrat, ko se blago prevaža neposredno med obema deloma carinske unije. Vendar pa se lahko blago, ki predstavlja eno samo pošiljko, prevaža skozi tretje države z, če tako nanesejo okoliščine, pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem v takšnih državah pod pogojem, da ostane pošiljka pod nadzorom carinskih organov v državi tranzita ali skladiščenja in ni podvržena drugim postopkom razen razkladanja, ponovnega nakladanja ali kakršnega koli postopka za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Blago se lahko prevaža med obema deloma carinske unije po cevovodih čez tretje države.

3. Dokaz o izpolnitvi pogojev, navedenih v odstavku 2, se dostavi carinskim organom države uvoznice s predložitvijo:

(a) enotnega prevoznega dokumenta, ki pokriva prehod skozi tretjo državo; ali

(b) potrdila, ki ga izdajo carinski organi tretje države:

(i) kjer so natančno opisani izdelki;

(ii) kjer so navedeni datumi razkladanja in ponovnega nakladanja izdelkov in, kjer je to ustrezno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev; in

(iii) kjer so navedeni pogoji, pod katerimi so izdelki ostali v tretji državi; ali

(c) če teh ni, katerih koli dokumentov, ki to dokazujejo.

Člen 7

1. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. potrdijo carinski organi države izvoznice ob izvozu zadevnega blaga. Potrdilo je na razpolago izvozniku takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

2. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se lahko potrdi le tam, kjer lahko služi kot zahtevano dokumentarno dokazilo za namen izvajanja določb o prostem prometu blaga, določenih v temeljnem sklepu.

3. Izvoznik, ki zaprosi za izdajo potrdila o gibanju blaga A.TR., je pripravljen kadar koli na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer je izdano potrdilo o gibanju blaga A.TR., predložiti vso ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje status zadevnega blaga, kot tudi izpolnitev ostalih zahtev temeljnega sklepa in tega sklepa.

4. Carinski organi, ki izdajo tak dokument, izvedejo vse potrebne ukrepe za preverjanje statusa blaga in izpolnitve ostalih zahtev temeljnega sklepa in tega sklepa. Za ta namen imajo pravico zahtevati kakršen koli dokaz in izvesti kakršen koli pregled knjigovodstva izvoznika, ali kakršen koli drug ustrezen pregled. Carinski organi, ki izdajo tak dokument, prav tako zagotovijo, da so potrdila ustrezno izpolnjena. Zlasti preverijo, če je bil prostor za opis izdelkov izpolnjen na tak način, ki onemogoča vse možnosti goljufije.

Člen 8

1. Potrdilo o gibanju blaga A.TR., ki so ga izdali carinski organi države izvoznice, se mora predložiti carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od datuma izdaje potrdila.

2. Potrdila o gibanju blaga A.TR., predložena carinskim organom države uvoznice po končnem datumu za predložitev, določenem v odstavku 1, se lahko sprejme, če je razlog za zamudo nastal zaradi izjemnih okoliščin.

3. V ostalih primerih predložitve potrdila z zamudo carinski organi države uvoznice sprejmejo potrdilo o gibanju blaga A.TR. v primeru, ko je bilo blago predloženo pred omenjenim končnim datumom.

Člen 9

1. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se izpolnijo na ustreznih obrazcih v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali v turškem jeziku in v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če so potrdila izpolnjena v turškem jeziku, se morajo izpolniti tudi v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Potrdila se natipkajo ali napišejo z roko s tiskanimi črkami v črnilu.

2. Vsak obrazec je velikosti 210 x 297 mm. Uporablja se bel pisalni papir brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Obrazec mora imeti tiskano ozadje z zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

Države članice in Turčija si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo potrdila, ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru vsako potrdilo vsebuje sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem potrdilu mora biti ime in naslov tiskarja ali znak, po katerem je tiskar prepoznaven. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, po katerem se ga prepozna.

3. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se morajo izpolniti v skladu s pojasnili, navedenimi v Prilogi II, in kakršnimi koli dodatnimi pravili, določenimi v okviru carinske unije.

Člen 10

1. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, določenimi v tej državi. Ti organi lahko zahtevajo prevod potrdila. Prav tako lahko zahtevajo, da uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, s katero potrjuje, da blago izpolnjujejo pogoje za prosti promet blaga.

2. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilih o gibanju blaga A.TR. in tistimi na dokumentu, predloženemu carinskim organom zaradi opravljanja uvoznih formalnosti za blago, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti potrdil, če se pravilno ugotovi, da potrdila ustrezajo predloženemu blagu.

3. Očitne oblikovne napake, kot so tipkarske napake na potrdilih o gibanju blaga A.TR., ne smejo biti razlog za zavrnitev potrdil, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb na teh potrdilih.

4. V primeru kraje, izgube ali uničenja potrdila o gibanju blaga A.TR. lahko izvoznik zaprosi carinski organ, ki ga je izdal, za izdajo dvojnika, sestavljenega na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih ima. Tako izdani dvojnik potrdila o gibanju blaga A.TR. mora v polju 8 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov, skupaj z datumom izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila:

„ES ‚DUPLICADO‘

CS ,DUPLIKÁT‘

DA ,DUPLIKAT‘

DE ,DUPLIKAT‘

ET ,DUPLIKAAT‘

EL ,ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ,DUPLICATE‘

FR ,DUPLICATA‘

IT ,DUPLICATO‘

LV ,DUBLIKĀTS‘

LT ,DUBLIKATAS‘

HU ,MÁSODLAT‘

MT ,DUPLIKAT‘

NL ,DUPLICAAT‘

PL ,DUPLIKAT‘

PT ,SEGUNDA VIA‘

SL ,DVOJNIK‘

SK ,DUPLIKÁT‘

FI ,KAKSOISKAPPALE‘

SV ,DUPLIKAT‘

TR ,İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Člen 11

1. Z odstopanjem od člena 7 se lahko v skladu z naslednjimi določbami uporabi poenostavljeni postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga A.TR.

2. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljnjem besedilu „pooblaščeni izvoznik“, ki pogosto odpremlja pošiljke, za katere se lahko izdajajo potrdila o gibanju blaga A.TR. in ki pristojnim organom ponudi vsa potrebna zagotovila za preverjanje statusa blaga, da za namen pridobitve potrdila o gibanju blaga A.TR pod pogoji iz člena 7, carinskemu uradu države izvoznice ob izvozu ne predloži bodisi blaga ali zahtevka za potrdilo o gibanju blaga A.TR., ki se nanaša na to blago.

3. Carinski organi zavrnejo pooblastilo iz odstavka 2 izvoznikom, ki ne ponudijo vseh potrebnih zagotovil, ki jih ti štejejo za potrebne. Pristojni organi lahko kadar koli prekličejo pooblastilo. To pa morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne izpolnjuje več pogojev ali teh zagotovil ne ponuja več.

4. Pooblastilo, ki ga izdajo carinski organi, navaja zlasti:

(a) odgovorni urad za predhodno overitev potrdil;

(b) na kakšen način mora pooblaščeni izvoznik dokazati, da so bila navedena potrdila uporabljena;

(c) v primerih iz odstavka 5(b) organ, pristojen za izvajanje naknadne overitve iz člena 16.

5. Pooblastilo določa, da mora biti po izbiri pristojnih organov polje, določeno za carinski zaznamek:

(a) bodisi predhodno potrjeno z žigom pristojnega carinskega urada države izvoznice in s podpisom podpisa uradnika tega urada, ki je lahko tudi faksimile podpis; ali

(b) potrjeno s strani pooblaščenega izvoznika s posebnim žigom, ki so ga odobrili carinski organi države izvoznice in ustreza vzorcu v Prilogi III. Tak žig se lahko predhodno natisne na obrazce.

6. V primerih iz odstavka 5(a) se v polje 8 „Opombe“ potrdila o gibanju blaga A.TR. vpiše eden od naslednjih stavkov:

„ES ,Procedimiento simplificado‘

CS ,Zjednodušený postup‘

DA ,Forenklet fremgangsmåde‘

DE ,Vereinfachtes Verfahren‘

ET ,Lihtsustatud tolliprotseduur‘

EL ,Απλουστευµένη διαδικασία‘

EN ,Simplified procedure‘

FR ,Procédure simplifiée‘

IT ,Procedura semplificata‘

LV ,Vienkaršota procedura‘

LT ,Supaprastinta procedura‘

HU ,Egyszerűsített eljárás‘

MT ,Procedura simplifikata‘

NL ,Vereenvoudigde regeling‘

PL ,Procedura uproszczona‘

PT ,Procedimento simplificado‘

SL ,Poenostavljen postopek‘

SK ,Zjednodušený postup‘

FI ,Yksinkertaistettu menettely‘

SV ,Förenklat förfarande‘

TR ,Basitleştirilmiş prosedür‘“.

7. Izpolnjeno potrdilo z napisanim stavkom iz odstavka 6, podpisano s strani pooblaščenega izvoznika, je enakovredno dokumentu, ki potrjuje, da so pogoji iz člena 5 tega sklepa izpolnjeni.

Člen 12

1. Izvoznik, ki pogosto izvaža blago iz druge države članice Skupnosti, kjer nima sedeža podjetja, lahko pridobi status pooblaščenega izvoznika za take izvoze.

V ta namen predloži zahtevek pristojnim carinskim organom države članice, v kateri ima sedež in kjer hrani dokumentacijo, ki vsebuje dokazila o statusu zadevnega blaga, kakor tudi o izpolnjevanju ostalih zahtev temeljnega sklepa in tega sklepa.

2. Ko organi iz odstavka 1 štejejo, da so zahteve iz člena 11 izpolnjene in izdajo pooblastilo, o tem obvestijo carinske organe zadevnih držav članic.

3. V primerih, kjer na potrdilu o gibanju blaga A.TR. v polju 14 ni predhodno natisnjen naslov za preverjanje, navede izvoznik v potrdilu o gibanju blaga A.TR. v polju 8 pod „Opombe“ sklic na državo članico, ki je izdala pooblastilo, in kateri carinski organi Turčije pošljejo svoje zahteve za naknadno preverjanje v skladu s členom 16.

Člen 13

Ko se blago nahaja pod nadzorom carinskega urada v enem delu carinske unije, je možno zamenjati izvirno potrdilo o gibanju blaga A.TR. z enim ali več potrdili o gibanju blaga A.TR. za namen odpošiljanja vsega blaga ali dela blaga na drugo lokacijo v carinskem območju carinske unije. Nadomestilo potrdila (potrdil) o gibanju blaga A.TR. izda carinski urad, pod čigar nadzorom se nahajajo izdelki.

Člen 14

1. Carinski organi držav članic Skupnosti in Turčije si preko Komisije Evropskih skupnosti izmenjajo primerke odtisov žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi za izdajanje potrdil o gibanju blaga A.TR., in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil.

2. Da bi se zagotovilo pravilno uporabo tega sklepa, si Skupnost in Turčija medsebojno pomagata preko pristojnih carinskih organov pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga A.TR. in pravilnosti informacij, navedenih v teh potrdilih.

Člen 15

1. Ne glede na člen 7(1), se lahko potrdila o gibanju blaga A.TR. izjemoma izdajo po opravljenem izvozu blaga, na katerega se nanašajo, če:

(a) potrdilo ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak ali nenamerno izpuščenih podatkov ali posebnih okoliščin; ali

(b) se carinskim organom dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga A.TR. izdano, vendar zaradi tehničnih razlogov pri uvozu blaga ni bilo sprejeto.

2. Za namene izvajanja odstavka 1 mora izvoznik v svojem zahtevku navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga A.TR., ter navesti razloge za svoj zahtevek.

3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga A.TR. naknadno šele potem, ko preverijo, če se informacije v izvoznikovem zahtevku ujemajo s tistimi v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga A.TR. morajo v polju 8 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:

„ES ,EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS ,VYSTAVENO DODATEČNĔ‘

DA ,UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE ,NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET ,VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT‘

EL ,ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN ,ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR ,DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

IT ,RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV ,IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT ,RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU ,KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT ,MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT‘

NL ,AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL ,WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT ,EMITIDO A POSTERIORI‘

SL ,IZDANO NAKNADNO‘

SK ,VYDANÉ DODATOČNE‘

FI ,ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV ,UTFÄRDAT I EFTERHAND‘

TR ,SONRADAN VERİLMİŞTİR‘“.

Člen 16

1. Naknadna preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR. se izvedejo naključno ali kadar koli carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo v pristnost potrdil, status zadevnega blaga ali izpolnjevanje drugih zahtev temeljnega sklepa ali tega sklepa.

2. Za potrebe izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države uvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga A.TR. carinskim organom države izvoznice, skupaj z računom, če je bil priložen, ali kopije teh dokumentov, in po potrebi navedejo razloge za poizvedbo. Vsak pridobljen dokument ali informacija, ki nakazujejo nepravilnost informacije, navedene v potrdilu o gibanju blaga A.TR., se pošljejo kot podpora zahtevku za preverjanje.

3. Preverjanje izvedejo carinski organi države izvoznice. Za ta namen imajo pravico zahtevati kakršen koli dokaz in izvesti kakršen koli pregled knjigovodstva izvoznika, ali kakršen koli drug pregled, ki ga štejejo za ustreznega.

4. Če se carinski organi države uvoznice na podlagi določb o prostem prometu blaga, določenih v temeljnem sklepu, odločijo, da začasno zaustavijo odobritev carinskega postopka za zadevno blago, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi možnost sprostitve blaga ob upoštevanju vseh potrebnih previdnostnih ukrepov.

5. Carinske organe, ki zahtevajo preverjanje, se obvesti o rezultatih preverjanja v najkrajšem možnem času. Rezultati preverjanja morajo jasno navajati, če so dokumenti pristni ter ali se lahko zadevno blago šteje za blago v prostem prometu v carinski uniji in izpolnjuje ostale zahteve temeljnega sklepa in tega sklepa.

6. Ko v primerih utemeljenega dvoma v desetih mesecih od datuma zahtevka za preverjanje ni odgovora ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij, na podlagi katerih bi se ugotovila pristnost zadevnega dokumenta ali resnični status blaga, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v primeru izjemnih okoliščin, zavrnejo carinski postopek, ki izhaja iz določb o prostem prometu blaga, določenih v temeljnem sklepu.

Člen 17

1. Z odstopanjem od člena 5 se določbe o prostem prometu blaga, določene v temeljnem sklepu, uporabljajo tudi za blago, uvoženo v en del carinske unije, če blago spremlja dokazilo o poreklu blaga iz Turčije ali Skupnosti, ki ga je izdala država, skupina držav ali območje v skladu z določili preferencialnih trgovinskih sporazumov, sklenjenih med to državo, skupino držav ali območjem ter obema, Skupnostjo in Turčijo, ki zagotavljajo sistem kumulacije porekla, ki pomeni uporabo enakih pravil o poreklu blaga in prepovedi povračila carinskih dajatev ali oprostitev carinskih dajatev.

2. Načini upravnega sodelovanja, določeni v pravilih o poreklu blaga ustreznih preferencialnih trgovinskih sporazumov, se nanašajo na dokazila iz odstavka 1.

Člen 18

Kjer se pojavijo spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 16, ki jih carinski organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinski organi, odgovorni za izvajanje tega preverjanja, ne morejo rešiti sami med seboj, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega sklepa, se ti spori in vprašanja predložijo Odboru za carinsko sodelovanje.

V vseh primerih reševanja sporov med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice se to vrši v skladu z zakonodajo omenjene države.

Člen 19

Določijo se kazni za vsako osebo, ki sestavi, ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije z namenom pridobitve carinskega postopka, ki izhaja iz določb o prostem prometu blaga, določenih v temeljnem sklepu.

POGLAVJE 3 DOLOčBE O BLAGU, KI GA PRINESEJO S SEBOJ POPOTNIKI

Člen 20

Če blago, ki ga popotniki prinesejo s seboj iz enega dela carinske unije v drugega, ni namenjeno za gospodarsko uporabo, zanj veljajo določbe o prostem prometu blaga, določene v temeljnem sklepu, ne da bi za to blago bilo potrebno potrdilo iz poglavja 2, če je deklarirano kot blago, ki izpolnjuje pogoje za prosti promet blaga in ni nobenega dvoma v pravilnost deklaracije.

POGLAVJE 4 POšTNE POšILJKE

Člen 21

Za poštne pošiljke (vključno s poštnimi paketi) veljajo določbe o prostem prometu blaga, določene v temeljnem sklepu, in se za to blago ne zahteva potrdilo iz poglavja 2 pod pogojem, da ni nobenih navedb na pakiranju ali v spremljajočih dokumentih o tem, da vsebovano blago ne izpolnjuje pogojev, določenih v temeljnem sklepu. Ta navedba je napisana na rumeni nalepki, katere vzorec je naveden v Prilogi IV, in jo v vseh takšnih primerih nalepijo na pošiljko pristojni organi države izvoznice.

NASLOV III CARINSKE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA BLAGOVNO MENJAVO S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE 1 DOLOčBE O VREDNOSTI BLAGA ZA CARINSKE NAMENE

Člen 22

Stroški prevoza in zavarovanja, nakladanja in manipulativni stroški, povezani s prevozom blaga iz tretje države, se ob vstopu blaga na ozemlje carinske unije ne upoštevajo za določitev vrednosti blaga za carinske namene, če niso navedeni skupaj s ceno, ki se dejansko plača, za zadevno blaga, ampak posebej.

POGLAVJE 2 PASIVNO OPLEMENITENJE

Člen 23

Za namene tega poglavja pomeni „tristranski promet“ sistem, v katerem so pridobljeni izdelki po pasivnem oplemenitenju sproščeni v prosti promet blaga z delno ali celotno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev v tistem delu carinske unije, iz katerega blago ni bilo začasno izvoženo.

Člen 24

Če so pridobljeni ali nadomestni izdelki sproščeni v prosti promet blaga v skladu s sistemom tristranskega prometa, se za posredovanje informacij o začasno izvoženem blagu v tristranskem prometu za namen pridobitve delne ali popolne sprostitve pridobljenih ali nadomestnih izdelkov, uporabi informativni list INF 2.

Člen 25

1. Informativni list INF 2 se za količine blaga, za katere se je začel postopek, sestavi v izvirniku in kopiji na obrazcih, skladnih z vzorcem, določenim v Prilogi 71 Izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, ko izide v Skupnosti, in z vzorcem, smiselno določenim v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, ko izide v Turčiji. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali v turškem jeziku. Urad vstopa potrdi izvirnik in kopijo informativnega lista INF 2. Kopijo zadrži, izvirnik pa vrne deklarantu.

2. Urad vstopa, ki je pozvan za overitev informativnega lista INF 2, v polju 16 označi uporabljena sredstva za prepoznavanje začasno izvoženega blaga.

3. Če se odvzamejo vzorci ali se uporabijo ponazoritve ali tehnični opisi, urad iz odstavka 1 overi takšne vzorce, ponazoritve ali tehnične opise z odtisom carinske oznake na njih, če to dovoljuje prostor, ali na pakiranju na način, ki onemogoča ponarejanje.

Nalepka z žigom urada in sklicnimi podrobnostmi izvozne deklaracije se priloži vzorcem, ponazoritvam ali tehničnim opisom na način, ki preprečuje njeno zamenjavo.

Vzorci, ponazoritve ali tehnični opisi, overjeni in označeni v skladu z odstavkom 3, se vrnejo izvozniku, ki jih predloži z nedotaknjenimi oznakami ob ponovnem uvozu pridobljenih ali nadomestnih izdelkov.

4. Če je potrebno opraviti analizo, in rezultati niso na voljo do takrat, ko carinski urad overi informativni list INF 2, se dokument z rezultati analize preda izvozniku v zapečateni ovojnici, ki onemogoča ponarejanje.

Člen 26

1. Urad izstopa potrdi na izvirniku, da je blago zapustilo carinsko območje, in ga vrne osebi, ki ga je predložila.

2. Uvoznik pridobljenih ali nadomestnih izdelkov predloži uradu zaključka izvirnik informativnega lista INF 2 in po potrebi sredstva za prepoznavanje.

Člen 27

1. Kjer carinski urad, ki izda informativni list INF 2 šteje, da je potrebno navesti na informativnem listu dodatne informacije poleg navedenih, doda take podatke. Če ne ostane zadosti prostora, se priloži dodaten list. To se omeni na izvirniku.

2. Carinski urad, ki je overil informativni list INF 2, se lahko zaprosi za izvedbo naknadnega preverjanja pristnosti lista in pravilnosti vsebovanih podatkov.

3. V primeru zaporednih pošiljk se lahko sestavi ustrezno število informativnih listov INF 2 za količino blaga ali izdelkov, ki so vstopili v carinski postopek. Prvotni informativni list se lahko tudi nadomesti z nadaljnjimi informativnimi listi ali pa, v primeru ko je uporabljen samo en informativni list, carinski urad, ki mu je list predložen v overitev, označi na izvirniku količine blaga ali izdelkov. Če ne ostane zadosti prostora, se priloži dodaten list, to pa se omeni na izvirniku.

4. Carinski organi lahko dovolijo uporabo zbirnega informativnega lista INF 2 za trgovinske tokove tristranskega prometa, ki vključujejo veliko število postopkov, ki pokriva celotno količino uvozov/izvozov v določenem obdobju.

5. V izjemnih okoliščinah se lahko informativni list INF 2 izda naknadno, vendar ne po izteku obdobja, določenega za hrambo dokumentacije.

Člen 28

V primeru kraje, izgube ali uničenja informativnega lista INF 2 lahko vlagatelj zaprosi carinski urad, ki ga je overil, za izdajo dvojnika. Omenjeni urad izpolni to prošnjo, če se lahko dokaže, da blago na začasnem izvozu, za katerega se zaprosi za izdajo dvojnika, še ni bilo ponovno uvoženo.

Tako izdani izvirnik in kopije informativnega lista vsebujejo eno od naslednjih navedb:

„ES ,DUPLICADO‘

CS ,DUPLIKÁT‘

DA ,DUPLIKAT‘

DE ,DUPLIKAT‘

ET ,DUPLIKAAT‘

EL ,ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ,DUPLICATE‘

FR ,DUPLICATA‘

IT ,DUPLICATO‘

LV ,DUBLIKĀTS‘

LT ,DUBLIKATAS‘

HU ,MÁSODLAT‘

MT ,DUPLIKAT‘

NL ,DUPLICAAT‘

PL ,DUPLIKAT‘

PT ,SEGUNDA VIA‘

SL ,DVOJNIK‘

SK ,DUPLIKÁT‘

FI ,KAKSOISKAPPALE‘

SV ,DUPLIKAT‘

TR ,İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Člen 29

Delna oprostitev uvoznih dajatev na osnovi izračuna carinske vrednosti blaga za dajatev na podlagi stroškov predelave blaga, se na zahtevo odobri za nadomestne izdelke, ki so namenjeni za sprostitev v prosti promet blaga.

Carinski organi zavrnejo izračun delne oprostitve uvoznih dajatev v skladu s to določbo, če je pred sprostitvijo nadomestnih izdelkov v prosti promet blaga ugotovljeno, da je edini namen sprostitve začasno izvoženega blaga v prosti promet blaga z ničelno stopnjo dajatve, ki po poreklu niso iz enega od delov carinske unije v smislu oddelka 1 poglavja 2 naslova II carinskega zakonika Skupnosti in oddelka 1 poglavja 2 naslova II carinskega zakonika Turčije, pridobitev delne oprostitve dajatev v skladu s to določbo.

Pravila za določitev carinske vrednosti blaga, določena v carinskem zakoniku Skupnosti in carinskem zakoniku Turčije, se smiselno uporabljajo za stroške predelave, ki ne vključujejo začasno izvoženega blaga.

POGLAVJE 3 VRNJENO BLAGO

Člen 30

1. Za blago, ki je bilo izvoženo iz enega dela carinske unije in vrnjeno v drugi del carinske unije ter sproščeno v prosti promet blaga v treh letih, se na zahtevo zadevne osebe odobri oprostitev plačila uvoznih dajatev.

V primeru upoštevanja posebnih okoliščin se lahko obdobje treh let podaljša.

2. Če je bilo vrnjeno blago sproščeno v prosti promet blaga z zmanjšano ali nično stopnjo uvozne dajatve zaradi uporabe v posebne namene pred izvozom iz carinskega območja enega dela carinske unije, se odobri oprostitev plačila dajatve v skladu z odstavkom 1 samo v primeru, če se bo to blago ponovno uvozilo za isti namen uporabe.

Če se spremeni namen uporabe zadevnega uvoznega blaga, se znesek uvoznih dajatev, zaračunanih za to blago, zmanjša za kakršen koli zaračunani znesek, ki je bil določen ob prvi sprostitvi blaga v prosti promet. Če zadnji znesek presega znesek, zaračunan ob vstopu vrnjenega blaga v prosti promet, se povračilo sredstev zavrne.

3. Oprostitev plačila uvoznih dajatev v skladu z odstavkom 1 se zavrne v primeru izvoza blaga iz carinskega območja enega dela carinske unije za namen postopka pasivnega oplemenitenja, razen če to blago ostane v državi, v katero je bilo izvoženo.

Člen 31

Oprostitev plačila uvoznih dajatev v skladu s členom 30 se odobri samo v primeru, če je blago ponovno uvoženo v istem stanju, v katerem je bilo izvoženo.

Člen 32

Člena 30 in 31 se smiselno uporabljata za nadomestne izdelke, ki so bili prvotno izvoženi ali ponovno izvoženi po postopku aktivnega oplemenitenja.

Znesek zakonsko določenih uvoznih dajatev se določi na osnovi pravil, ki se uporabljajo za postopek aktivnega oplemenitenja, pri čemer se datum ponovnega izvoza nadomestnih izdelkov šteje kot datum sprostitve blaga v prosti promet.

Člen 33

Vrnjeno blago je oproščeno uvoznih dajatev tudi v primeru, če blago predstavlja samo del prvotno izvoženega blaga iz drugega dela carinske unije.

To velja tudi za blago, sestavljeno iz delov ali dodatkov, ki pripadajo strojem, instrumentom, aparaturam ali drugim izdelkom, ki so bili prej izvoženi iz drugega dela carinske unije.

Člen 34

1. Z odstopanjem od člena 31 je vrnjeno blago oproščeno uvoznih dajatev v naslednjih primerih:

(a) blago, ki ni bilo, potem ko je bilo izvoženo iz drugega dela carinske unije, podvrženo drugemu postopku razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju ali ravnanju, ki spremeni samo videz blaga;

(b) blago, ki je bilo, potem ko je bilo izvoženo iz drugega dela carinske unije, podvrženo postopkom, drugačnim od tistih, ki so namenjeni za ohranitev blaga v dobrem stanju ali ravnanju, ki spremeni samo videz blaga, vendar so se ti postopki izkazali za pomanjkljive ali neustrezne za predvideno uporabo, če je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

– taki postopki ali ravnanje so bili uporabljeni za blago izključno z namenom popravila blaga ali obnovitve dobrega stanja blaga,

– njihova neustreznost za predvideno uporabo je postala očitna šele po začetku takih postopkov ali ravnanja.

2. Če je bilo vrnjeno blago podvrženo takim postopkom ali ravnanju, kot so dovoljeni po odstavku 1(b), in bi ga to spremenilo v blago, ki je zavezano uvoznim dajatvam v primeru postopka pasivnega oplemenitenja, se uporabijo veljavni predpisi za zaračunavanje dajatev po omenjenem postopku.

Vendar, če je bilo blago podvrženo postopku popravila ali obnovitve dobrega stanja blaga zaradi nepredvidenih okoliščin, ki so nastale izven obeh delov carinske unije, in se to dokaže carinskim organom, se odobri oprostitev plačila uvoznih dajatev pod pogojem, da vrednost vrnjenega blaga ne presega, kot posledica takega postopka, vrednosti blaga v času izvoza blaga iz carinskega območja drugega dela carinske unije.

3. Za potrebe drugega pododstavka odstavka 2:

(a) „potrebno popravilo ali obnovitev dobrega stanja blaga“ pomeni: kakršen koli postopek za popravilo napak v delovanju ali poškodb materiala, ki so nastale na blagu izven območja obeh delov carinske unije, in brez katerega blago drugače ne bi bilo več uporabno za predvideno uporabo;

(b) vrednost vrnjenega blaga kot posledica takega postopka ne sme presegati vrednosti blaga v času izvoza iz drugega dela carinske unije, če postopek ne presega izključno tistih postopkov, ki usposobijo blago za predvideno uporabo, kakršna je bila ob izvozu.

Če popravilo ali obnovitev dobrega stanja blaga zahteva vključitev rezervnih delov, se taka vključitev omeji izključno na tiste dele, ki so nujno potrebni, da usposobijo blago za predvideno uporabo, kakršna je bila ob izvozu.

Člen 35

Pri opravljanju izvoznih carinskih formalnosti carinski organi na zahtevo zadevne osebe izdajo dokument, ki vsebuje potrebne informacije za prepoznavanje blaga za primer vrnitve blaga na carinsko območje enega dela carinske unije.

Člen 36

1. Kot vrnjeno blago se šteje naslednje:

– blago, za katerega so predloženi naslednji dokumenti v podporo deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet:

(a) kopija izvozne deklaracije, ki so jo carinski organi vrnili izvozniku, ali kopija takšnega dokumenta, ki jo overijo omenjeni organi; ali

(b) informativni list iz člena 37.

Če carinski organi carinskega urada za ponovni uvoz razpolagajo z dokazi ali jih lahko preverijo pri zadevni osebi, ki navajajo, da je bilo blago, deklarirano za prosti promet, prvotno izvoženo iz drugega dela carinske unije in je zadostilo pogojem za sprejetje kot vrnjeno blago, se za to blago ne zahtevajo dokumenti, navedeni v (a) in (b).

– blago, ki ga spremlja zvezek ATA, izdan v drugem delu carinske unije.

To blago se lahko sprejme kot vrnjeno blago v okviru omejitev, določenih v členu 30, tudi po izteku veljavnosti zvezka ATA.

V vseh primerih se izvedejo naslednje formalnosti:

– preverjanje informacij v poljih A do G kupona za ponovni uvoz;

– dokončna izpolnitev talona in polja H lista za ponovni uvoz;

– zadržanje kupona za ponovni uvoz.

2. Prva alinea odstavka 1 se ne uporablja za mednarodne prevoze embalažnih materialov, prevozna sredstva ali določeno blago, sprejeto v skladu s posebnimi carinskimi dogovori, kjer pogodbene ali konvencionalne določbe določajo, da carinski dokumenti v takih okoliščinah niso zahtevani.

Prav tako se ne uporablja v primerih, ko se lahko blago deklarira za sprostitev v prosti promet blaga ustno ali na kakršen koli drug način.

3. Če štejejo za potrebno, lahko carinski organi carinskega urada za ponovni uvoz zaprosijo zadevno osebo za predložitev dodatnih dokazil za namen prepoznavanja vrnjenega blaga.

Člen 37

Informativni list INF 3 se sestavi v izvirniku in dveh kopijah na obrazcih, skladnih z vzorci, določenimi v Prilogi 110 Izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, ko izide v Skupnosti, in z vzorci, smiselno določenimi v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, ko izide v Turčiji. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali v turškem jeziku.

Člen 38

1. Informativni list INF 3 na zahtevo izvoznika izdajo carinski organi carinskega urada za izvoz ob zaključku izvoznih formalnosti za zadevno blago, če izvoznik izjavi, da je verjetno, da bo to blago vrnjeno skozi carinski urad drugega dela carinske unije.

2. Prav tako lahko informativni list INF 3 na zahtevo izvoznika izdajo carinski organi carinskega urada za izvoz po zaključku izvoznih formalnosti za zadevno blago, če lahko ti organi na podlagi informacij, ki jih imajo na razpolago, ugotovijo, da se podatki izvoznikovega zahtevka nanašajo na izvoženo blago.

Člen 39

1. Informativni list INF 3 vsebuje vse podatke, ki jih zahtevajo carinski organi za namen prepoznavanja izvoženega blaga.

2. Če se domneva, da bo izvoženo blago vrnjeno v drugi del carinske unije ali v oba dela carinske unije preko več drugih carinskih uradov, in ne preko carinskega urada za izvoz, lahko izvoznik zaprosi za izdajo več informativnih listov INF 3 za celotno količino izvoženega blaga.

Podobno lahko izvoznik zaprosi carinske organe, ki so izdali informativni list INF 3, da ga nadomestijo z več informativnimi listi INF 3, ki pokrivajo celotno količino blaga, navedeno v prvotno izdanem informativnem listu INF 3.

Prav tako lahko izvoznik zaprosi za izdajo informativnega lista INF 3, ki pokriva samo del izvoženega blaga.

Člen 40

Izvirnik in ena kopija informativnega lista INF 3 se vrneta izvozniku, ki ju predloži carinskemu uradu za ponovni uvoz. Druga kopija se hrani v uradnih arhivih carinskih organov, ki so ga izdali.

Člen 41

Carinski urad za ponovni uvoz zabeleži na izvirniku in na kopiji informativnega lista INF 3 količino vrnjenega blaga, ki je oproščena uvoznih dajatev, in obdrži izvirnik, kopijo lista z navedeno opravilno številko in datumom sprostitve blaga v prosti promet pa pošlje carinskim organom, ki so ga izdali.

Omenjeni carinski organi primerjajo to kopijo s kopijo, ki jo imajo, in tudi drugo kopijo obdržijo v hrambi v njihovih uradnih arhivih.

Člen 42

V primeru kraje, izgube ali uničenja izvirnega informativnega lista INF 3 lahko zadevna oseba zaprosi carinske organe, ki so ga izdali, za izdajo dvojnika. Ti izpolnijo prošnjo, če okoliščine to utemeljujejo. Tako izdani dvojnik vsebuje eno od naslednjih navedb:

„ES ,DUPLICADO‘

CS ,DUPLIKÁT‘

DA ,DUPLIKAT‘

DE ,DUPLIKAT‘

ET ,DUPLIKAAT‘

EL ,ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ,DUPLICATE‘

FR ,DUPLICATA‘

IT ,DUPLICATO‘

LV ,DUBLIKĀTS‘

LT ,DUBLIKATAS‘

HU ,MÁSODLAT‘

MT ,DUPLIKAT‘

NL ,DUPLICAAT‘

PL ,DUPLIKAT‘

PT ,SEGUNDA VIA‘

SL ,DVOJNIK‘

SK ,DUPLIKÁT‘

FI ,KAKSOISKAPPALE‘

SV ,DUPLIKAT‘

TR ,İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Carinski organi zabeležijo na kopiji informativnega lista INF 3, ki ga imajo, da je bil izdan dvojnik.

Člen 43

1. Na zahtevo carinskih organov carinskega urada za ponovni uvoz, posredujejo carinski organi carinskega urada za izvoz prvim vse razpoložljive informacije, ki prvim omogočajo ugotoviti, če blago izpolnjuje potrebne pogoje za pridobitev ugodnosti po določbah tega poglavja.

2. Informativni list INF 3 se lahko uporablja za zaprošanje in posredovanje informacij odstavka 1.

POGLAVJE 4 DOLOčITEV DOKAZIL O PREFERENCIALNEM POREKLU V DELIH CARINSKE UNIJE

Člen 44

To poglavje določa pravila z namenom olajšati:

(a) izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in izpolnjevanje izjav na računih ali izjav na računih EUR-MED v skladu z določbami preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki sta jih sklenili tako Skupnost kot Turčija z državami, skupinami držav ali območji in zagotavljajo sistem kumulacije porekla, kar pomeni uporabo enakih pravil o poreklu in prepoved povračila ali oprostitve plačila carinskih dajatev;

(b) upravno sodelovanje med carinskimi organi držav članic Skupnosti in Turčije v ta namen.

Člen 45

1. Za izvajanje člena 44(a) dobavitelji blaga v prost promet v carinski uniji, namenjenega za prevoz med dvema deloma carinske unije, predložijo izjavo, v nadaljnjem besedilu „izjava dobavitelja“, o poreklu dobavljenega blaga v skladu s pravili o poreklu iz zadevnih preferencialnih trgovinskih sporazumov.

2. Izjave dobavitelja uporabljajo kot dokazilo izvozniki, še posebej v podporo zahtevkom za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali kot osnovo za izpolnjevanje izjav na računih ali izjav na računih EUR-MED.

Člen 46

Razen v primerih iz člena 47 predloži dobavitelj ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga.

Dobavitelj vključi navedeno izjavo v trgovinski račun, ki se nanaša na navedeno pošiljko, ali na dobavnico ali kateri koli drug trgovinski dokument, ki opisuje zadevno blago dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati.

Dobavitelj lahko predloži izjavo kadar koli, tudi po že opravljeni dobavi blaga.

Člen 47

1. Če dobavitelj redno dobavlja določeni stranki blago, za katerega poreklo se predvideva, da se ne bo spremenilo daljše obdobje, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja, ki zajema tudi naslednje pošiljke navedenega blaga, v nadaljnjem besedilu „dolgoročna izjava dobavitelja“. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda za obdobje do enega leta od datuma izdaje izjave.

2. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda z učinkom za nazaj. V takih primerih njena veljavnost ne sme presegati obdobja enega leta od datuma začetka veljavnosti izjave.

3. Dobavitelj obvesti kupca o poteku veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja za dobavljeno blago takoj po njenem poteku.

Člen 48

1. Izjava dobavitelja se poda na obrazcu, predpisanem v Prilogi V, ali, v primeru dolgoročne izjave dobavitelja, na obrazcu, predpisanem v Prilogi VI.

2. Izjava dobavitelja mora biti opremljena z izvirnim lastnoročnim podpisom dobavitelja in se lahko sestavi na vnaprej natisnjenem obrazcu. Vendar v primerih, ko sta račun in izjava dobavitelja izdelana računalniško, izjava dobavitelja ne potrebuje lastnoročnega podpisa dobavitelja pod pogojem, da se dobavitelj stranki pisno zaveže, da prevzema popolno odgovornost za vsako izjavo dobavitelja, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

Člen 49

1. Za izvajanje člena 44(b) si carinski organi držav članic Skupnosti in Turčije medsebojno pomagajo pri preverjanju točnosti navedenih podatkov v izjavah dobavitelja.

2. Da bi preverili točnost in pristnost izjave dobavitelja, lahko carinski organi države, v kateri je bilo izdano ali napisano dokazilo o poreklu, pozovejo izvoznika, da pridobi od dobavitelja informativno potrdilo INF 4. Informativni list INF 4 se sestavi na obrazcih, skladnih z vzorci, določenimi v Prilogi V Uredbe Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001[13], ko izide v Skupnosti, in z vzorci, smiselno določenimi v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, ko izide v Turčiji. Obrazec se izpolni v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali v turškem jeziku. Carinski organi države, ki mora podati informacije ali ki jih zahteva, lahko zahtevajo prevod informacij, podanih v predloženih dokumentih, v uradni jezik ali jezike te države.

3. Informativno potrdilo INF 4 izdajo carinski organi tiste države, v kateri ima dobavitelj sedež. Omenjeni organi imajo pravico zahtevati kakršna koli dokazila in izvesti kakršen koli pregled knjigovodstva dobavitelja ali kakršen koli drug pregled, ki ga štejejo za potrebnega.

4. Carinski organi države, v kateri ima dobavitelj sedež, izdajo informativno potrdilo INF 4 v treh mesecih po prejemu zahtevka, ki ga je predložil dobavitelj, z navedbo točnosti ali netočnosti izjave dobavitelja.

5. Izpolnjeno potrdilo se preda dobavitelju, ki ga pošlje izvozniku za predložitev carinskemu organu države, ki je izdala ali napisala dokazilo o poreklu blaga.

Člen 50

1. Dobavitelj, ki izpolni izjavo dobavitelja, hrani vsa dokumentarna dokazila, ki dokazujejo točnost izjave, vsaj tri leta.

2. Carinski organ, na katerega je bil naslovljen zahtevek za izdajo informativnega potrdila INF 4, hrani obrazec zahtevka vsaj tri leta. '

Člen 51

1. Če izvoznik ne more predložiti informativnega potrdila INF 4 v štirih mesecih od zahteve carinskih organov države, v kateri je izdano ali napisano dokazilo o poreklu blaga, lahko ti organi zaprosijo neposredno carinske organe države, kjer ima dobavitelj sedež, da potrdijo poreklo zadevnih izdelkov v skladu s pravili o poreklu iz zadevnih preferencialnih trgovinskih sporazumov.

2. Za namene odstavka 1, carinski organi, ki zahtevajo preverjanje, pošljejo carinskim organom države, v kateri ima dobavitelj sedež, vse razpoložljive informacije in podajo oblikovne ali vsebinske razloge za svojo poizvedbo.

V podporo svoji zahtevi carinski organi predložijo vso razpoložljivo dokumentacijo ali informacije, ki kažejo na netočnost izjave dobavitelja.

3. Pri preverjanju lahko carinski organi države, v kateri ima dobavitelj sedež, zahtevajo kakršna koli dokazila, izvedejo kakršen koli pregled knjigovodstva dobavitelja ali kakršno koli drugo preverjanje, ki ga štejejo za primernega.

4. Carinski organi, ki zahtevajo preverjanje, so obveščeni o izidih preverjanja z informativnim potrdilom INF 4 v najkrajšem možnem času.

5. Če ni nobenega odgovora v petih mesecih od datuma zahtevka za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za ugotovitev pravega porekla izdelkov, carinski organi države, v kateri je izdano ali napisano dokazilo o poreklu, razglasijo to dokazilo za neveljavno na podlagi zadevnih dokumentov.

NASLOV IV KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Sklepi št. 1/1999, 1/2000 in 1/2001 se razveljavijo. Sklicevanja na določbe razveljavljenih sklepov se razumejo kot sklicevanja na ustrezne določbe tega sklepa. Izjave dobavitelja, vključno z dolgoročno izjavo dobavitelja, podane pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, ostanejo veljavne.

Izjave dobavitelja, ki ustrezajo obrazcem iz Sklepa št. 1/1999, se lahko izpolnjujejo še v obdobju dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti tega sklepa, razen če jih uporabijo izvozniki kot potrdilo v podporo zahtevkom za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR-MED ali kot osnovo za izpolnjevanje izjav na računih EUR-MED.

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju,

Za Odbor za carinsko sodelovanje

Predsednik

PRILOGE

PRILOGA I

POTRDILO O GIBANJU BLAGA

[pic]

[pic]

PRILOGA II

Pojasnila za potrdilo o gibanju blaga

I. Pravila za izpolnjevanje potrdila o gibanju blaga

1. The A.TR. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se sestavi v skladu z določbo iz člena 9(1).

2. Na potrdilu o gibanju blaga A.TR. ne sme biti nič izbrisanega ali naknadno popravljenega. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora potrditi tisti, ki je potrdilo izpolnil, overiti pa jo morajo carinski organi.

Opis izdelkov se navede v za ta namen predvidenem polju, brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti izpolnjeno, se mora potegniti vodoravna črta pod zadnjo vrstico opisa, prazen prostor pa prečrtati.

II. Podatki, ki se vnašajo v razna polja

1. Vpiše se polno ime in naslov zadevne osebe ali družbe.

2. Po potrebi se vpiše številka prevoznega dokumenta.

3. Po potrebi se vpiše polno ime in naslov osebe (oseb) ali družbe (družb), ki ji (jim) bo dostavljeno blago.

5. Vpiše se ime države, iz katere se blago izvaža.

6. Vpiše se ime zadevne države.

9. Vpiše se zadevno zaporedno število glede na celotno število izdelkov, navedenih na potrdilu.

10. Vpišejo se oznake, številke, količina, vrsta pakiranja in običajno trgovsko poimenovanje blaga.

11. V ustrezno polje 10 se vpiše bruto teža opisanega blaga, izražena v kilogramih ali drugi enoti (hl, m³ itd).

12. Izpolnijo carinski organi. Po potrebi se vpišejo podatki, ki se nanašajo na izvozni dokument (vrsta in št. obrazca, ime carinskega urada in države izdajateljice).

13. Vpiše se kraj in datum, podpis in ime izvoznika.

________________________

PRILOGA III

[pic]

PRILOGA IV

[pic]

PRILOGA V

PRILOGA VI

Dolgoročna izjava dobavitelja

[1] Sklep št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 28. maja 1999 določa postopke za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanja izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in določenimi evropskimi državami in Sklep št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo določene države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije.

[2] UL L 98, 7.4.2001, str. 31, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 z dne 30. januarja 2003, UL L 28, 4.2.2003, str. 51.

[3] UL L 253, 11.10.1993, str. 1, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8.3.2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

[4] UL L 204, 4.8.1999, str. 43.

[5] UL L 211, 22.8.2000, str. 16.

[6] UL L 35, 13.2.1996, str. 1.

[7] UL L 98, 7.4.2001, str. 31, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 z dne 30.1.2003, UL L 28, 4.2.2003, str. 51.

[8] UL L 253, 11.10.1993, str. 1, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8.3.2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

[9] UL L 204, 4.8.1999, str. 43.

[10] UL L 211, 22.8.2000, str. 16.

[11] UL L 302, 19.10.1992, str. 1, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.4.2005 (UL L 117, 4.5.2005, str. ). 13).

[12] UL L 253, 11.10.1993, str. 1, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8.3.2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

[13] UL L 165, 21.6.2001, str. 1, kakor je bil popravljenA z UL L 170, 29.6.2002, str.88.

Top