(1)

Svet je 31. julija 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 833/2014 (2) o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini.

(2)

Uredba (EU) št. 833/2014 uveljavlja nekatere ukrepe, določene v Sklepu Sveta 2014/512/SZVP (3).

(3)

Svet je 12. februarja 2024 sprejel Sklep (SZVP) 2024/577 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP.

(4)

Predsednik Ruske federacije in ruske oborožene sile so 24. februarja 2022 začele neizzvani in neupravičeni napad na Ukrajino. Ta vojaška agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN.

(5)

Generalna skupščina ZN je v Resoluciji ES-11/1, sprejeti 2. marca 2022, najostreje obsodila agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki je v nasprotju s členom 2(4) Ustanovne listine ZN. Generalna skupščina ZN je v Resoluciji ES-11/4, sprejeti 12. oktobra 2022, ob sklicevanju na izjavo generalnega sekretarja ZN z dne 29. septembra 2022, v kateri je opozoril, da je vsaka priključitev ozemlja države drugi državi, ki je posledica grožnje ali uporabe sile, kršitev načel Ustanovne listine in mednarodnega prava, obsodila organizacijo nezakonitih „referendumov“ s strani Ruske federacije v regijah znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine ter poskus nezakonite priključitve ukrajinskih regij Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje po organizaciji navedenih „referendumov“.

(6)

Generalna skupščina ZN je v resoluciji A/RES/ES-11/5 z dne 15. novembra 2022 izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izgube življenj, preseljevanja civilnega prebivalstva, uničenja infrastrukture in naravnih virov, izgube javnega in zasebnega premoženja ter gospodarske škode, ki jih je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, ter potrdila, da mora Ruska federacija odgovarjati za vse kršitve mednarodnega prava v ali proti Ukrajini, vključno z njeno agresijo, ki je kršitev Ustanovne listine ZN, in vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega prava človekovih pravic ter nositi pravne posledice za vsa svoja dejanja, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno s povračilom škode, ki so jo ta dejanja povzročila.

(7)

Generalna skupščina ZN je v resoluciji A/ES-11/L.7 z dne 23. februarja 2023 tudi pozvala, naj obe strani v oboroženem konfliktu v celoti spoštujeta svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in naj se takoj prenehajo napadi na ključno infrastrukturo Ukrajine ter namerni napadi na civilne objekte, vključno s stanovanjskimi objekti, šolami in bolnišnicami.

(8)

Meddržavno sodišče (ICJ) je v svoji zavezujoči odredbi z dne 16. marca 2022 o izreku začasnih ukrepov v zadevi Domnevni genocid na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Ukrajina proti Ruski federaciji) ugotovilo (v točki 60 sklepa), „da ima Ukrajina verjetno pravico, da ni podvržena vojaškim operacijam Ruske federacije“, in (v točki 74 sklepa), da lahko poseg v to pravico „povzroči nepopravljivo škodo“. Dodalo je, da vsaka vojaška operacija, zlasti tako obsežna, kot jo izvaja Ruska federacija na ozemlju Ukrajine, neizogibno povzroči izgubo življenj, duševne in telesne poškodbe ter premoženjsko in okoljsko škodo (4). ICJ je Ruski federaciji odredilo, da preneha z vojaškimi operacijami, ki jih je 24. februarja 2022 začela na ozemlju Ukrajine.

(9)

Evropski svet je v sklepih z dne 14. in 15. decembra 2023 znova poudaril, da odločno obsoja vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine ZN, in ponovno potrdil, da Evropska unija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno neodtujljivo pravico do samoobrambe pred rusko agresijo.

(10)

V skladu s cilji skupne zunanje in varnostne politike podpora vključuje tudi pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z nesrečami, ki jih povzroči človek, kot so tiste, ki jih je povzročila ruska vojaška agresija proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu.

(11)

Glede na resnost razmer in v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini ter dokler nezakonita dejanja Ruske federacije še naprej kršijo brezpogojna pravila mednarodnega prava, vključno zlasti s prepovedjo uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine ZN, ali mednarodnega humanitarnega prava, je primerno ohraniti v veljavi vse ukrepe, ki jih je sprejela Unija. Prav tako je primerno sprejeti dodatne izredne ukrepe v podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi v skladu s cilji skupne zunanje in varnostne politike, zlasti utrjevanjem in podporo demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in načelom mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov in krepitvijo mednarodne varnosti ter zaščito civilnega prebivalstva in pomočjo prebivalstvu, ki se sooča z nesrečami, ki jih povzroči človek.

(12)

Svet je 28. februarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/335 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP (5), s katerim je prepovedal vse transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev Centralne banke Rusije, vključno s transakcijami z vsemi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke. Svet je 9. marca 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/395 (6) za vključitev take prepovedi zvezi z Ruskim nacionalnim premoženjskim skladom. Prepoved je določena v členu 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in je ponovljena tudi v členu 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014. Zaradi te prepovedi so zadevna sredstva, ki jih imajo finančne institucije v državah članicah, „imobilizirana“.

(13)

Kot je poudarjeno v sklepih zasedanja Evropskega sveta, ki je potekalo 26. in 27. oktobra 2023, je treba ob usklajevanju s partnerji doseči odločujoč napredek glede tega, kako se lahko vsi izredni prihodki, ki jih ustvarijo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz imobiliziranih sredstev Rusije, usmerijo v podporo Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom. Evropski svet je v svojih sklepih visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik) in Komisijo pozval, naj pospešita delo v zvezi s predložitvijo predlogov.

(14)

Kar zadeva usklajevanje s partnerji, so voditelji skupine G7 v izjavi z dne 6. decembra 2023 ponovno poudarili, da je potreben odločujoč napredek pri usmerjanju izrednih prihodkov, ki jih ustvarijo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz imobiliziranega državnega premoženja Rusije, v podporo Ukrajini v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi in veljavnim pravom.

(15)

V zvezi s tem je Svet sprejel Sklep (SZVP) 2024/577 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP, s katerim je zagotovil nekatera pojasnila glede prepovedi vseh transakcij, povezanih z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, kot je ruski nacionalni premoženjski sklad, ter sprejel nadaljnje ukrepe.

(16)

V Sklepu (SZVP) 2024/577 je pojasnjeno, da transakcije upravljanja bilance stanja, povezane s sredstvi in rezervami ruske centralne banke, ali s sredstvi in rezervami pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ne spadajo na področje uporabe prepovedi transakcij, ki velja od 28. februarja 2022. Transakcije upravljanja bilance stanja, ki so še naprej dovoljene, se nanašajo zlasti na ponovno vlaganje denarnih sredstev, ki se nabirajo zaradi imobiliziranih izplačil kuponov ali dividend ter odkupov in zapadajočih vlog, v skladu s preudarno naložbeno politiko ob upoštevanju veljavnih regulativnih zahtev.

(17)

Vse druge transakcije, zlasti neposredne ali posredne transakcije v rusko centralno banko ali v njeno korist, vključno s transakcijami z vsemi pravnimi osebami, subjekti ali organi, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, bi morale ostati prepovedane.

(18)

Prepoved takih drugih transakcij povzroča izredno in nepričakovano nabiranje denarnih sredstev v bilancah stanja centralnih depotnih družb v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki imajo ključno vlogo pri poravnavi in centralnem vodenju finančnih instrumentov v Uniji. To nabiranje denarnih sredstev je posledica imobilizacije sredstev in rezerv ruske Centralne banke Rusije, vključno s sredstvi in rezervami vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ker so prepovedana vsa plačila glavnice in obresti, kuponov, dividend ali drugih prihodkov od vrednostnih papirjev ruski centralni banki in tem osebam, subjektom ali organom.

(19)

V tem posebnem položaju, ki se razlikuje od položaja drugih finančnih institucij, so se znašle centralne depotne družbe, ker se stanja denarnih sredstev strank centralnih depotnih družb ali pri strankah centralnih depotnih družb običajno prenesejo iz centralnih depotnih družb pred koncem dneva in za stranke ne prinašajo nobenega nadomestila. Stanja denarnih sredstev, ki jih imajo centralne depotne družbe v zvezi s sredstvi ruske centralne banke, vključno s stanji vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ki se kopičijo zaradi omejevalnih ukrepov, morajo nato skrbno upravljati centralne depotne družbe. To je privedlo do nepričakovanih in izrednih prihodkov.

(20)

Nepričakovanih in izrednih prihodkov, ki jih zajema ta uredba, tudi po prenehanju prepovedi transakcij ni treba dati na voljo ruski centralni banki v skladu z veljavnimi pravili, zato ne predstavljajo državnega premoženja. Zato se za te prihodke ne uporabljajo pravila o zaščiti državnega premoženja.

(21)

Ker ti nepričakovani in izredni prihodki nujno izhajajo iz izvajanja omejevalnih ukrepov, zlasti prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014, centralne depotne družbe ne morejo pričakovati, da bodo lahko od teh prihodkov imele neupravičene in nenamerne gospodarske koristi. Na podlagi legitimnega cilja pri uresničevanju ciljev skupne zunanje in varnostne politike, zlasti utrjevanja in podpore demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam in načelom mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti ter zaščite civilnega prebivalstva ter pomoči prebivalstvu, ki se sooča z nesrečami, ki jih povzroči človek, je zato primerno in potrebno zagotoviti, da bodo nepričakovani in izredni dobički centralnih depotnih družb, ki bodo nastali med začetkom veljavnosti te uredbe in trenutkom, ko bodo začasni omejevalni ukrepi v zvezi s premoženjem in rezervami ruske centralne banke ukinjeni, uporabljeni v korist Ukrajini. Poleg tega se z ukrepi iz te uredbe preprečuje določanje pretiranega bremena za centralne depotne družbe. Ukrepi torej v celoti spoštujejo temeljne pravice in svoboščine, priznane v Listini o temeljnih pravicah, zlasti v členih 17 in 52 Listine, saj so upravičeni in sorazmerni z zastavljenimi cilji.

(22)

S Sklepom (SZVP) 2024/577 so bili zato uvedeni dodatni ukrepi v zvezi s temi nepričakovanimi in izrednimi prihodki in čistimi dobički ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava in prava Unije. Ti dodatni ukrepi bi se morali odražati v tej uredbi. V skladu z načelom pravne varnosti bi se morali uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Cilj dodatnih ukrepov bi morala biti dolgoročna podpora Ukrajini ter njenemu okrevanju in obnovi, zlasti v okviru instrumenta za prihodnost Ukrajine, ki ga je predlagala Komisija (8), v skladu s cilji navedene uredbe in Uredbe (EU) št. 833/2014 ter v skladu z namenom omejevalnih ukrepov in cilji skupne zunanje in varnostne politike Unije, vključno zlasti s ciljem ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti in zaščite civilnega prebivalstva ter pomoči prebivalstvu, državam in regijam, ki se soočajo z nesrečami, ki jih povzroči človek, kot so tiste, ki jih je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu.

(23)

Uvedba takih dodatnih ukrepov za centralne depotne družbe, ki imajo zelo majhne količine sredstev in rezerv ruske centralne banke, vključno s sredstvi in rezervami vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, ne bi bila upravičena. To bi povzročilo nesorazmerno upravno breme za te centralne depotne družbe glede na zelo majhne zneske, ki bi jih bilo mogoče pobrati. Dodatni ukrepi bi se zato morali uporabljati samo za centralne depotne družbe, ki imajo v posesti takšne rezerve in sredstva v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR.

(24)

Najprej bi morale te centralne depotne družbe evidentirati in upravljati izredna stanja denarnih sredstev, ki se nabirajo zaradi imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, ločeno od svojih drugih dejavnosti, ustvarjene prihodke pa bi morale tudi hraniti ločeno.

(25)

Prav tako bi bilo treba centralnim depotnim družbam prepovedati odtujitev tako dobljenih čistih dobičkov, določenih v skladu z nacionalno zakonodajo in po odbitku davka od dohodkov pravnih oseb v okviru splošne ureditve zadevne države članice, bodisi z razdelitvijo v obliki dividend bodisi v kakršni koli obliki, v korist delničarjev ali tretjih oseb. Zaradi tveganj in stroškov, povezanih z imetništvom sredstev in rezerv ruske centralne banke, lahko do izdaje sklepa sveta iz uvodne izjave 26 vsaka centralna depotna družba od svojega nadzornega organa zahteva, da odobri sprostitev deleža tega čistega dobička zaradi izpolnjevanja predpisanih kapitalskih zahtev in zahtev glede obvladovanja tveganj.

(26)

Nato bi moral imeti Svet možnost, da v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi in v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ter ob usklajevanju s partnerji odloči, kako bi bilo treba te čiste dobičke usmeriti v podporo Ukrajini ter njeno okrevanje in obnovo. V zvezi s tem bi moral Svet določiti tudi znesek čistega dobička, ki ga lahko centralne depotne družbe začasno zadržijo zaradi izpolnjevanja predpisanih kapitalskih zahtev in zahtev za upravljanje tveganj ter glede na tveganja in stroške, povezane z imetništvom sredstev in rezerv ruske centralne banke. V ta namen bi morala visoki predstavnik in Komisija pravočasno pripraviti predlog, ki bi spremljal ukrepe Unije v podporo Ukrajini. Pri pripravi takih predlogov se pričakuje, da se bosta visoki predstavnik in Komisija posvetovala z ustreznimi deležniki, zlasti z Evropsko centralno banko.

(27)

Centralne depotne družbe bi morale Komisiji in svojemu pristojnemu nacionalnemu organu vsako leto poročati o znesku denarnih sredstev in čistega dobička, ki se kopiči zaradi imobilizacije sredstev in rezerv ruske centralne banke, vključno s sredstvi in rezervami vseh pravnih oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad, in o skupnem znesku prihodkov, ustvarjenih na tej podlagi.

(28)

Komisija bi morala biti pooblaščena, da sprejme izvedbene uredbe, ki določajo posebne načine v zvezi z obveznostmi nadzora in poročanja, ki veljajo za te centralne depotne družbe. Komisija bi se morala v ta namen posvetovati s pristojnimi nacionalnimi organi.

(29)

Ti ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zato je zlasti zaradi zagotovitve njihove enotne uporabe v vseh državah članicah za njihovo izvajanje potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije.

(30)

Uredbo (EU) št. 833/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –