(1)

Unija si je zastavila cilj, da za svoje državljane vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Ta cilj bi bilo treba med drugim doseči z ustreznimi ukrepi za preprečevanje kriminala ter boj proti njemu, vključno z organiziranim kriminalom in terorizmom.

(2)

Za uresničitev tega cilja je potrebno, da se lahko informacije o obsodbah, izrečenih v državah članicah, upoštevajo tudi zunaj države članice izreka obsodbe v novih kazenskih postopkih, kot je določeno v Okvirnem sklepu Sveta 2008/675/PNZ (2), pa tudi za preprečitev novih kaznivih dejanj.

(3)

Ta cilj predpostavlja izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc med pristojnimi organi držav članic. Tako izmenjavo informacij urejajo in olajšujejo pravila Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ (3) ter evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS), vzpostavljen v skladu s Sklepom Sveta 2009/316/PNZ (4).

(4)

Vendar obstoječi pravni okvir sistema ECRIS posebnosti zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav ne upošteva v zadostni meri. Čeprav je informacije o državljanih tretjih držav že mogoče izmenjevati prek sistema ECRIS, pa ni skupnega postopka ali mehanizma Unije, ki bi omogočal učinkovito, hitro in natančno izmenjavo.

(5)

Informacije o državljanih tretjih držav se v Uniji ne zbirajo, kot to velja za državljane držav članic v državah članicah državljanstva, temveč se hranijo samo v državah članicah, v katerih so bile obsodbe izrečene. Celovit pregled kazenske evidence državljana tretje države se zato lahko pridobi le, če se take informacije zahtevajo od vseh držav članic.

(6)

Taki splošni zahtevki predstavljajo nesorazmerno upravno breme za vse države članice, tudi za tiste, ki nimajo informacij o zadevnem državljanu tretje države. To breme države članice v praksi odvrača od tega, da bi od drugih držav članic zahtevale informacije o državljanih tretjih držav, kar resno ovira izmenjavo teh informacij med njimi in omejuje njihov dostop do informacij iz kazenskih evidenc na informacije, shranjene v njihovem nacionalnem registru. Zaradi tega obstaja večje tveganje za neučinkovito in nepopolno izmenjavo informacij med državami članicami.

(7)

Za izboljšanje razmer je Komisija podala predlog, ki je privedel do sprejetja Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (5), s katero se vzpostavi centralizirani sistem na ravni Unije, ki vsebuje osebne podatke obsojenih državljanov tretjih držav, kar omogoča določitev držav članic, ki imajo informacije o njihovih predhodnih obsodbah (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN).

(8)

Sistem ECRIS-TCN bo omogočal, da osrednji organ države članice hitro in učinkovito ugotovi, v katerih drugih državah članicah so shranjene informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, tako da lahko prek obstoječega okvira sistema ECRIS od zadevnih držav članic zahteva informacije iz kazenskih evidenc v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ.

(9)

Izmenjava informacij o kazenskih obsodbah je pomembna za vsako strategijo za boj proti kriminalu in terorizmu. Če bi države članice izkoristile celotni potencial sistema ECRIS, bi to prispevalo k odzivu kazenskega pravosodja na radikalizacijo, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem.

(10)

Da bi povečali uporabnost informacij o obsodbah in prepovedih opravljanja poklica, ki izhajajo iz obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, je v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) določena obveznost držav članic, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se za namene zaposlitve osebe na delovno mesto, ki vključuje neposredne in redne stike z otroki, informacije o obstoječih kazenskih obsodbah za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, vnesenih v kazensko evidenco, ali o obstoječih prepovedih opravljanja poklica, ki izhajajo iz teh kazenskih obsodb, posredujejo v skladu s postopki, določenimi v Okvirnem sklepu 2009/315/PNZ. Cilj navedenega mehanizma je zagotoviti, da osebe, ki so bile obsojene za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost otrok, ne morejo več prikrivati te obsodbe ali prepovedi opravljanja poklica z namenom opravljanja poklicne dejavnosti, ki vključuje neposreden in reden stik z otroki v drugi državi članici.

(11)

Cilj te direktive je uvesti potrebne spremembe Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, ki bodo omogočile učinkovito izmenjavo informacij o obsodbah državljanov tretjih držav prek sistema ECRIS. Direktiva obvezuje države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so obsodbam priložene informacije o državljanstvu ali državljanstvih obsojene osebe, če imajo države članice take informacije na voljo. Uvaja tudi postopke za odgovarjanje na zahtevke za informacije, zagotavlja, da je izpis iz kazenske evidence, ki ga zahteva državljan tretje države, dopolnjen z informacijami iz drugih držav članic, in uvaja tehnične spremembe, potrebne za to, da bo sistem izmenjave informacij deloval.

(12)

Za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, bi se morala uporabljati Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Za obdelavo osebnih podatkov s strani nacionalnih organov, bi se morala uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8), če takšna obdelava ne spada v področje uporabe Direktive (EU) 2016/680.

(13)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ bi bilo treba načela Sklepa 2009/316/PNZ vključiti v navedeni okvirni sklep ter na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(14)

Skupna komunikacijska infrastruktura, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc, bi morale biti varovane čezevropske telematske storitve med upravami (sTESTA), kakršna koli nadgradnja teh storitev ali katero koli drugo varovano omrežje.

(15)

Ne glede na možnost uporabe finančnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili bi morala vsaka država članica kriti svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc ter tehničnih prilagoditev, potrebnih za uporabo sistema ECRIS.

(16)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in svoboščine, zapisane zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, pravicama do sodnih in upravnih pravnih sredstev, načelom enakosti pred zakonom, pravico do poštenega sojenja in domnevo nedolžnosti ter splošno prepovedjo diskriminacije. To direktivo bi bilo treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(17)

Ker cilja te direktive, in sicer omogočanja hitre in učinkovite izmenjave točnih informacij iz kazenskih evidenc o državljanih tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se z uvedbo skupnih pravil lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(19)

V skladu s členoma 1 in 2 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(20)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(21)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 13. aprila 2016 (11).

(22)

Okvirni sklep 2009/315/PNZ bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –