21.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/16

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (1) določa mejne vrednosti arzena, kadmija in svinca v različnih živilih. Vendar za navedene snovi mejne vrednosti v morskih algah in halofitih trenutno niso določene, razen mejnih vrednosti, v tej uredbi določenih za prehranska dopolnila, ki sestojijo izključno ali pretežno iz morskih alg ali proizvodov, pridobljenih iz morskih alg.

(2)

V Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (2) je mejna vrednost ostankov živega srebra v algah in prokariotskih organizmih določena na privzeti vrednosti 0,01 mg/kg.

(3)

Leta 2006 je Znanstveni odbor za hrano določil zgornjo mejo za vnos joda pri 600 μg/dan za odrasle in 200 μg/dan za otroke v starosti 1–3 let (3). Navedel je, da lahko zaužitje proizvodov iz alg, bogatih z jodom, zlasti sušenih proizvodov, vodi do nevarno čezmernega vnosa joda, če ti proizvodi vsebujejo več kot 20 mg joda/kg suhe snovi ter izpostavljeno prebivalstvo živi na območju endemičnega pomanjkanja joda.

(4)

Razpoložljivi podatki o prisotnosti kažejo, da morske alge vsebujejo znatne koncentracije arzena, kadmija, joda, svinca in živega srebra. Ker tudi halofiti rastejo v morskem okolju, je mogoče razumno domnevati, da bo pri njih podoben vzorec vnosa teh snovi in posledično podoben vzorec onesnaženja.

(5)

Morske alge in halofiti so vedno pomembnejši del vzorcev porabe določenih potrošnikov EU. Zato je treba oceniti, ali bi prispevek arzena, kadmija, joda, svinca in živega srebra iz morskih alg in halofitov k skupni izpostavljenosti tem snovem zahteval določitev mejnih vrednosti arzena, kadmija in svinca v tem blagu oziroma spremembo mejne vrednosti ostankov živega srebra v algah in prokariotskih organizmih oziroma kakršne koli ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti v zvezi z izpostavljenostjo jodu iz teh proizvodov.

(6)

V prilogah k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (4) so določene specifikacije za aditive za živila na osnovi morskih alg. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija EFSA) je za nekatere izmed teh aditivov priporočila, da se mejne vrednosti nečistoč strupenih elementov pregledajo, da se zagotovi, da uporaba teh aditivov ne bo predstavljala znatnega vira izpostavljenosti navedenim strupenim elementom, zlasti pri dojenčkih in malih otrocih (5). Zato bi bilo treba oceniti izpostavljenost arzenu, kadmiju, jodu, svincu in živemu srebru v aditivih za živila na osnovi morskih in drugih alg.

(7)

Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa najvišje mejne vrednosti arzena, svinca, kadmija in živega srebra v krmi. Ker se določene vrste morskih alg uporabljajo za krmo, bi bilo treba raziskati tudi njihovo vsebnost kovin, tako zaradi zdravja živali kot prenosa teh kovin v živila živalskega izvora.

(8)

V podporo oceni prehranske izpostavljenosti bi bilo treba zbrati podatke o prisotnosti arzena, kadmija, joda, svinca in živega srebra v različnih vrstah morskih alg, halofitih in proizvodih na osnovi morskih alg.

1.

Države članice v sodelovanju z nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo v letih 2018, 2019 in 2020 izvedejo spremljanje prisotnosti arzena, kadmija, joda, svinca in živega srebra v morskih algah, halofitih in proizvodih na osnovi morskih alg. Spremljanje bi moralo vključevati užitne halofite, tudi navadni osočnik (Salicorna europaea) in novozelandsko špinačo (Tetragonia tetragonoides), ter širok razpon vrst morskih alg, ki bi odražal potrošniške navade in uporabe v krmi, tudi Ecklonia bicyclis, mehurjasti bračič (Fucus vesiculosus), rdeča palmaria (Palmaria palmata), hijiki (Hizikia fusiforme), irski mah (Chondrus crispus), Laminaria digitata, kombu (Laminaria japonica, Saccharina japonica), Porphyra in Pyropia spp., norveški kelp (Ascophyllum nodosum), morska solata (Ulva sp.), morski špageti (Himanthalia elongata), Fucus serratus, Codium sp., Sacharina latissima, vakame (Undaria pinnatifida) ter Alaria esculenta, da bi se omogočila točna ocena izpostavljenosti. Prav tako bi bilo treba zbrati podatke o prisotnosti aditivov za živila na osnovi morskih alg, vključno z E 400, E 401, E 403, E 404, E 405, E 406, E 407, E 407a in E 160 a (iv).

2.

Pri spremljanju živil bi bilo treba uporabiti postopke vzorčenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 333/2007 (7), da se zagotovi reprezentativnost vzorcev za vzorčeni lot.

3.

Pri spremljanju krme bi bilo treba upoštevati določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 152/2009 (8).

4.

Analize bi bilo treba izvesti v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z uporabo analitske metode, ki dokazano zagotavlja zanesljive rezultate.

5.

Analizo živega srebra bi bilo treba po možnosti izvesti z določitvijo vsebnosti metiliranega živega srebra in skupnega živega srebra, analizo arzena pa z določitvijo vsebnosti anorganskega in skupnega arzena ter, če je mogoče, drugih relevantnih vrst arzena.

6.

Navesti bi bilo treba vrste ali številke aditivov ter ali so bili analizirani sveži, sušeni ali predelani proizvodi. Kjer je to mogoče, bi bilo treba navesti tudi izvor proizvoda (divji ali gojeni), datum in kraj nabiranja, del morske alge, ki je bil analiziran, ter morebitne informacije na etiketi končnih proizvodov.

7.

Podatki o spremljanju bi morali biti agenciji EFSA redno zagotovljeni skupaj z drugimi informacijami in v elektronski obliki, ki jo določi agencija EFSA, za zbiranje podatkov v enotni bazi.