19.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/41

(1)

Poljska je z dopisom z dne 13. avgusta 2008 Komisijo obvestila o ukrepih, ki jih je nameravala dodeliti za pomoč pri prestrukturiranju podjetja PZL Dębica S.A. (v nadaljnjem besedilu: PZL Dębica ali podjetje). Komisija je z dopisom z dne 3. oktobra 2008 zaprosila Poljsko, naj predloži nekatere manjkajoče dokumente. Ti so bili predloženi 20. oktobra 2008.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 19. decembra 2008 obvestila Poljsko, da bo začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) v zvezi z ukrepi (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. Zainteresirane tretje strani niso imele pripomb na sklep o začetku postopka.

(4)

Poljski organi so v odziv na sklep o začetku postopka 12. februarja 2009, 9. julija 2010, 16. maja 2011, 7. junija 2011 in 8. junija 2011 predložili dodatne informacije.

(5)

Poljska je 18. avgusta 2011 zaprosila Komisijo, naj se do 31. oktobra 2011 vzdrži ocenjevanja priglašene pomoči. 10. oktobra 2011 je umaknila nekaj priglašenih ukrepov, tj. kapitalski vložek in preferenčno posojilo, ki naj bi jih dodelila Agencija za industrijski razvoj v državni lasti.

(6)

Poljska je 2. novembra 2011 predložila poročilo, da bi potrdila, da preostali del priglasitve, tj. odlog dolga iz naslova socialnega varstva, izpolnjuje merilo zasebnega upnika in zato ni državna pomoč.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 26. julija 2012 zaprosila Poljsko, naj predloži dodatna pojasnila v zvezi z več točkami. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 31. avgusta 2012, v katerem je Komisijo obvestila, da je bil sporazum o odlogu dolga iz naslova socialnega varstva sklenjen 1. marca 2012 in da je bil neporavnani dolg lokalnemu maršalovemu uradu odplačan 14. avgusta 2012.

(8)

Poljski organi so informacije nazadnje predložili 6. decembra 2012.

(9)

PZL Dębica ima 212 zaposlenih. Je srednje veliko podjetje, ki deluje predvsem na področju proizvodnje hladilne opreme, kot so kompresorji, enote za mrzlo vodo in ohlajevalniki, prenosne klimatske naprave in naprave za hlajenje s tekočino, uparjalni kondenzatorji s pršilnim sistemom, vertikalni in horizontalni cevni plaščni kondenzatorji, naprave za rezervoarje: separatorji tekočin, horizontalni rezervoarji, vmesni hladilniki, ekonomizerji, separatorji olja in ventili za hladilne naprave.

(10)

Podjetje ima sedež v Podkarpatskem vojvodstvu, ki je zajeto v členu 107(3)(a) Pogodbe. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1938, leta 1995 pa je postalo delniška družba. Delnice podjetja so bile leta 1999 v lasti finančnega ministrstva (25,08 %) in zaposlenih (74,92 %). Podjetje je bilo leta 2006 v celoti privatizirano: večina delnic je bila v lasti trenutnih in nekdanjih zaposlenih ter njihovih dedičev. Leta 2010 je zasebni vlagatelj Eurotech pridobil 16,7 % delež v PZL Dębica.

(11)

Tržni delež podjetja na poljskem trgu hladilne opreme je majhen (manj kot 1 % leta 2006). Izvoz je leta 2006 znašal 15,6 % celotne prodaje, od katere je bilo 6,8 % izvoženih izdelkov prodanih zunaj Evropske unije. Podjetje se na poljskem trgu sooča z močno konkurenco številnih podjetij, na primer York International, GEA GRASSO Refrigeration Division, Mycom International Refrigeration (Ltd), MOSTOSTAL Wrocław S. A., Aerzen Maschinenfabrik GmbH in Zakład Metalowy PILZNO.

(12)

Po navedbah poljskih organov so se finančne težave podjetja začele leta 2002. Takrat je bil sprejet načrt prestrukturiranja za obdobje 2002–2007. Načrt je bil dopolnjen v oktobru 2003 in je vključeval naslednje ukrepe:

(13)

Sklad za prestrukturiranje podjetij zaradi proračunskih omejitev podjetju PZL Dębica ni mogel dodeliti obljubljenega posojila (uvodna izjava 12(c)). Zato se je urad za socialno varnost odločil, da ne bo odložil plačila preostalega dolga, ki mu ga je dolgovalo podjetje (glej uvodno izjavo 12(d)). Podjetje PZL Dębica zato ni moglo izvesti finančnega prestrukturiranja, ki je bilo jedro načrta.

(14)

Kljub temu je podjetju uspelo izvesti ostale elemente načrta prestrukturiranja, zato je zabeležilo skromen dobiček že leta 2006. Finančni rezultati podjetja za obdobje 2002–2011 so povzeti v spodnji preglednici 1.

Preglednica 1

Finančni rezultati PZL Dębica 2002–2011 (v milijonih PLN)

(15)

Komisija je bila avgusta 2008 po neuspešni izvedbi finančnega prestrukturiranja iz prvega načrta prestrukturiranja obveščena o drugem načrtu prestrukturiranja. Drugi načrt je bil v veliki meri namenjen izvedbi finančnega prestrukturiranja podjetja. V njem so bili predvideni naslednji ukrepi:

(16)

V sklepu o začetku postopka so bili izraženi dvomi glede združljivosti naslednjih ukrepov pomoči, ki so bili del prvega načrta prestrukturiranja, z notranjim trgom:

Komisija je imela pomisleke tudi glede opredelitve ukrepov, navedenih v spodnji preglednici 2, kot pomoči de minimis.

(17)

Poleg tega je Komisija izrazila dvome o tem, ali je načrt prestrukturiranja vseboval vse elemente, potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja PZL Dębica, in ali je 12-letno obdobje prestrukturiranja predolgo glede na točko 35 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (4) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje).

(18)

Komisija je v zvezi s pomočjo, ki je bila že dodeljena na podlagi prvega načrta (uvodni izjavi 12(a) in 12(b)), izrazila pomisleke tudi glede upravičenosti podjetja do nove pomoči za prestrukturiranje (glej uvodno izjavo 15) glede na načelo enkratne pomoči (določeno v oddelku 3.3 smernic za reševanje in prestrukturiranje).

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da za ukrepe, ki jih je Poljska opredelila kot predpristopne ukrepe (uvodne izjave 16(a) do 16(c)), ni prejela nobenega pravno zavezujočega dokumenta, s katerim so se pristojni nacionalni organi zavezali, da bodo dodelili pomoč.

(20)

V zvezi z dejanskim zneskom pomoči, ki je bil že dodeljen podjetju, je Komisija izrazila dvome glede tega, ali se lahko pomoč de minimis, ki je bila dodeljena leta 2006, res obravnava kot taka, saj se je dodelila podjetju v težavah, ki glede na člen 1(1)(h) Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (5) ni bilo upravičeno do takšne pomoči.

(21)

Nazadnje je Komisija dvomila, da bi lahko bili predlagani izravnalni ukrepi sprejeti, saj so bili povezani s ponovno vzpostavitvijo dolgoročnega uspešnega poslovanja podjetja in jih kot take ni bilo mogoče obravnavati kot izravnalne ukrepe. Komisija je navedla tudi, da Poljska ni dokazala, da opuščene dejavnosti niso ustvarjale izgub.

(22)

To poglavje vsebuje le pripombe pojskih organov glede ukrepov, ki med preiskavo niso bili umaknjeni.

(23)

Poljski organi so v zvezi s trajanjem procesa prestrukturiranja navedli, da je treba oba načrta prestrukturiranja obravnavati kot en sam načrt, saj podjetje ni odgovorno za neuspešno izvedbo prvega načrta, drugi načrt prestrukturiranja pa v bistvu nadaljuje nedokončano finančno prestrukturiranje iz prvega načrta.

(24)

Poljska je umaknila ukrepe pomoči iz uvodnih izjav 15(a) in 15(b), saj bi lahko bila dodelitev teh ukrepov v skladu s sklepom o začetku postopka nezdružljiva z načelom enkratne pomoči. Poljski organi so pojasnili, da so bili ukrepi umaknjeni zaradi dejstva, da je podjetje PZL Dębica izgubilo status velikega podjetja. Kot podjetje z manj kot 250 zaposlenimi PZL Dębica ni bilo več upravičeno do finančnih sredstev Agencije za industrijski razvoj, ki financiranje zagotavlja le velikim podjetjem. Toda odlog dolga uradu za socialno varnost in odpis dolga maršalovemu uradu nista bila umaknjena. Utemeljitve Poljske glede teh ukrepov so navedene spodaj.

(25)

V zvezi s tremi ukrepi, ki so v sklepu o začetku postopka opredeljeni kot pomoč, obljubljena pred pristopom k EU (uvodne izjave 16(a) do 16(c) tega sklepa), je Poljska predložila dokumentarna dokazila v podporo svoji trditvi, da je bila pomoč dodeljena pred pristopom in zato ni bila nova pomoč.

(26)

Poljska je v zvezi z dolgom mestnemu svetu Dębice predložila notarsko listino, ki potrjuje, da je bil dolg poravnan 31. maja 2004 s prenosom lastnine na mestni svet. Listina se je nanašala na poravnavo glavnice v višini 1 116 788,60 PLN in obresti v višini 592 669,80 PLN (6).

(27)

Poljska je tudi pojasnila, da ta ukrep ni bil vključen v prvi načrt prestrukturiranja, ker je bil zahtevek za pomoč, ki ga je podjetje PZL Dębica predložilo mestnemu svetu Dębice, zavrnjen.

(28)

Poljska je v zvezi z dolgom davčnemu uradu v višini 914 552,15 PLN predložila sklep z dne 20. oktobra 2003 o pogojih za prestrukturiranje, ki ga je podpisal vodja lokalnega davčnega urada. V skladu z navedenim sklepom naj bi bil znesek v višini 636 729,85 PLN odpisan skupaj z obrestmi v višini 277 822,30 PLN.

(29)

Poljska je pojasnila, da je trditev v sklepu o začetku postopka, da je bila ta pomoč obljubljena pred pristopom, toda ni bila dodeljena, napačna zaradi več razlogov.

(30)

Prvič, Poljska je pojasnila mehanizem dodeljevanja pomoči, kot je določeno v zakonu o javnopravnih obveznostih zaradi prestrukturiranja podjetij z dne 30. avgusta 2002 (7) (v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 2002). V skladu z navedenim zakonom lahko organ, pristojen za dodelitev (npr. davčni urad), po predložitvi zahtevka podjetja v težavah izda sklep o pogojih za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep o prestrukturiranju). Ta sklep upravičencu dodeli pravico do prejemanja pomoči. Dejansko plačilo ali odpis (odvisno od vrste ukrepa) se izvrši na podlagi izvedbenega sklepa, v katerem organ, pristojen za dodelitev, potrdi, da je prestrukturiranje zaključeno (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni sklep). Po navedbah poljskih organov ta izvedbeni sklep potrjuje, da je upravičenec (i) predložil dopolnjen program prestrukturiranja skupaj z informacijami o finančnem stanju podjetja, (ii) plačal pristojbino za prestrukturiranje in (iii) ni nakopičil novih dolgov do organa, pristojnega za dodelitev. Izvedbeni sklep je zgolj upravni dokument, ki potrjuje, da so pogoji iz sklepa o prestrukturiranju izpolnjeni. V skladu z zakonom iz leta 2002 organ, pristojen za dodelitev, izpolnjevanje pogojev za prestrukturiranje preveri najmanj 15 mesecev po izdaji sklepa o prestrukturiranju.

(31)

Drugič, Poljska je Komisijo obvestila, da davčni urad ni izdal izvedbenega sklepa za PZL Dębica. Po navedbah poljskih organov je bil vzrok za to v negotovosti nekaterih javnih organov glede razlage pravil o državni pomoči, ki se uporabljajo od 1. maja 2004. Zato so se nekateri organi odločili počakati, da Komisija sprejme stališče o teh ukrepih. Poljska je predložila izjavo vodje zadevnega davčnega urada, ki potrjuje, da se je to zgodilo v primeru podjetja PZL Dębica.

(32)

Tretjič, Poljska je navedla, da je bila v sklepu davčnega urada z dne 20. oktobra 2003 podjetju PZL Dębica dodeljena pravica do odpisa. Poljska se je sklicevala na odločbo Komisije z dne 6. novembra 2008 v zvezi z ladjedelnico Gdynia (8) v podporo svoji trditvi, da je treba za ugotovitev, ali je zadevni dokument dodelil pravico do pomoči, uporabiti nacionalni pravni red. Poljska se je sklicevala tudi na legitimna pričakovanja prejemnikov pomoči in navedla, da bi lahko podjetje PZL Dębica na sodišču izpodbijalo neizdajo izvedbenega sklepa organa, pristojnega za dodelitev. Poljska se je v zvezi s tem sklicevala na odločbe vrhovnega sodišča in vrhovnega upravnega sodišča, ki potrjujejo, da sklepi o prestrukturiranju državi nalagajo obveznost in da izvedbeni sklepi ne morejo vplivati na navedeno obveznost, saj so obvezni, tj. niso odvisni od upravne presoje (9).

(33)

Poleg tega je Poljska predložila izjavo vodje lokalnega davčnega urada, ki potrjuje, da je podjetje PZL Dębica izpolnilo potrebne zakonske zahteve za izdajo izvedbenega sklepa (navedenega v uvodni izjavi 30), in navaja, da je davčni urad kljub temu čakal na rezultate preiskave Komisije.

(34)

Ukrep iz uvodne izjave 16(c) je obravnavan pod naslovom 5 spodaj – Odlog dolga uradu za socialno varnost.

(35)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da so bili vsi ukrepi de minimis podjetju dodeljeni leta 2006, ko je veljala Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (10) (Uredba (ES) št. 1998/2006 je začela veljati šele 1. januarja 2007); Uredba (ES) št. 69/2001 ni prepovedovala dodelitve pomoči de minimis podjetjem v finančnih težavah.

(36)

V zvezi z dvomi Komisije glede mehanizma izračuna so poljski organi pojasnili formulo, ki so jo uporabili za izračun elementov pomoči in je navedena v poljski uredbi z dne 11. avgusta 2004 (11). Enačba upošteva razliko med referenčno obrestno mero in obrestno mero, ki je bila uporabljena za izračun zamudnih obresti. Posodobljen izračun elementa pomoči de minimis je bil zagotovljen (glej preglednico 2).

Preglednica 2

Pomoč de minimis – glede na navedbe Poljske

(37)

Poljska je Komisijo obvestila, da je samo davčni urad zagotovil jamstvo za odlog. Jamstvo je krilo 100 % nominalne vrednosti odloženega zneska. Poleg tega je Poljska poudarila, da bi bila vrednost pomoči de minimis še vedno precej pod pragom 100 000 EUR tudi v primeru, da bi se obrestni stopnji dodalo 600 bazičnih točk v skladu z Obvestilom Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz leta 1997 (12).

(38)

V zvezi z odlogom dolga v obliki obveznosti iz socialnega zavarovanja, ki se je povečal v obeh načrtih prestrukturiranja, so poljski organi najprej opozorili, da se je ta dolg povečal zaradi neuspešnega finančnega prestrukturiranja, ki je bilo predvideno v prvem načrtu prestrukturiranja. V skladu s tem načrtom naj bi se dolg uradu za socialno varnost poravnal v obliki: (i) odplačila 3 890 000 PLN s posojilom sklada za prestrukturiranje podjetij in (ii) odloga nadaljnjih 1 364 600 PLN. Kot je navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo 13), je bilo finančno prestrukturiranje tega dolga neuspešno.

(39)

Poleg tega so poljski organi opozorili, da se je urad za socialno varnost odločil sodelovati pri drugem načrtu prestrukturiranja, v katerem sta predvidena (i) odplačilo 5,5 milijona PLN s posojilom, ki ga bo odobrila Agencija za industrijski razvoj, in (ii) odlog nadaljnjih 3 milijonov PLN. Kot je navedeno zgoraj (glej uvodno izjavo 5), PZL Dębica ni dobila obljubljenega posojila, Poljska pa je umaknila ustrezni del priglasitve.

(40)

Poljska je Komisijo obvestila, da so se na dolg podjetja PZL Dębica uradu za socialno varnost zaračunavale obresti, izračunane po enačbi iz člena 56 poljskega davčnega zakonika z dne 29. avgusta 1997 (13), kot se zaračunavajo na vsa sredstva, dolgovana javnim organom. Obrestna mera je enaka 200 % temeljne obrestne mere, ki jo objavi Nacionalna banka Poljske, plus 2 % (200 bazičnih točk) (glej preglednico 3 spodaj). Obrestna mera ne sme biti nižja od 8 %, v obravnavanem primeru pa se je gibala med 10 % in 46 %.

Preglednica 3

Spremembe obrestnih mer v obdobju 2000–2012

(41)

Poljska je predložila podrobne preglednice, v katerih so prikazane spremembe dolga uradu za socialno varnost. V preglednici 4 so povzete spremembe, do katerih je prišlo pred 31. avgustom 2012. Poljska je navedla, da je podjetje kljub dolgu, ki se je nakopičil predvsem v obdobju 2000–2005, uradu za socialno varnost izplačalo znatne tekoče zneske, tj. več kot 16 milijonov PLN med letom 2000 in avgustom 2012.

Preglednica 4

Spremembe dolga uradu za socialno varnost

(42)

Poljski organi so predložili tudi informacije o drugih ukrepih, ki jih je sprejel urad za socialno varnost za zavarovanje in izterjavo dolga.

Preglednica 5

Prodaja premoženja PZL Dębica

(43)

Poljska je oktobra 2011 po umiku nekaterih priglašenih ukrepov, tj. kapitalskega vložka in preferenčnega posojila, obvestila Komisijo o svoji oceni, da odlog dolga iz naslova socialnega varstva (glej uvodno izjavo 15(c) kot del priglašenega načrta prestrukturiranja) izpolnjuje merilo zasebnega upnika in zato ni državna pomoč.

(44)

Podjetje PZL Dębica je zato leta 2011 naročilo študijo pri neodvisnem podjetju Consulting iz Katovic. Poročilo je vsebovalo analizo merila zasebnega upnika na podlagi primerjave med naslednjima scenarijema:

(45)

Poljska je avgusta 2012 obvestila Komisijo, da sta PZL Dębica in urad za socialno varnost 1. marca 2012 sklenila sporazum o odlogu dolga na podlagi merila zasebnega upnika. Poljska je pojasnila, da je urad za socialno varnost proučil prednosti vsake možnosti, da bi v največji meri izterjal dolg. Sporazum zajema znesek v višini [7-13 milijonov] PLN, ki ga je podjetje dolgovalo na navedeni dan in ki vključuje dolg v višini [3,5-6,5 milijonov] PLN in obresti v višini [3,5-6,5 milijonov] PLN. Navedenemu znesku je bila dodana pristojbina za odlog v višini [1-1,7 milijona] PLN. Odlog predvideva odplačilo v 96 mesečnih obrokih, od katerih jih je bilo 9 že plačanih. Poljska je predložila naslednjo primerjavo možnosti, ki so na voljo uradu za socialno varnost v letu 2012 (preglednica 6).

Preglednica 6

Primerjava možnosti za izterjavo dolga PZL Dębica uradu za socialno varnost (v PLN)

(46)

Poljska je poudarila, da ima urad za socialno varnost še vedno hipoteko na sredstva podjetja v skupni vrednosti 6 243 002,55 PLN. Vsaka prodaja sredstev v skladu s sporazumom samodejno zmanjša odloženi znesek, zato pa se dolg lahko odplača prej kot v predvidenih 96 mesecih.

(47)

Poljska je Komisiji potrdila, da je bil dolg lokalnemu maršalovemu uradu iz drugega načrta prestrukturiranja poravnan 14. avgusta 2012. Dolgovani znesek je vključeval dolg v višini 61 104,97 PLN, ki je bil ustvarjen med letoma 1999 in 2001, in obresti v višini 103 566,29 PLN, ki so nastale po tem.

(48)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, če prizadene trgovino med državami članicami.

(49)

Pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so kumulativni, zato morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko ukrep šteje za državno pomoč.

(50)

Komisija bo na podlagi sklepa o začetku postopka ocenila naslednje ukrepe:

(51)

V skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (15) država članica lahko pravočasno umakne uradno priglasitev po začetku formalnega postopka preiskave, preden Komisija sprejme odločbo o značaju pomoči priglašenega ukrepa in preden se postopek ustrezno zaključi.

(52)

Poljski organi so umaknili ukrepa, ki naj bi se izvedla na podlagi drugega načrta prestrukturiranja, in sicer kapitalski vložek in preferenčno posojilo v skupni vrednosti 10,5 milijona PLN (glej uvodni izjavi 15(a) in 15(b)). Zato mora Komisija v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 zaključiti preiskavo teh ukrepov.

(53)

Komisija ukrepov pomoči, ki so bili dodeljeni pred pristopom Poljske k EU in po njem ne veljajo več, ne more proučiti niti v skladu s postopki iz člena 108 Pogodbe niti v skladu s postopkom začasnega mehanizma. Navedeni mehanizem od Komisije ne zahteva, da prouči ukrepe pomoči, ki po pristopu ne veljajo, in je za to niti ne pooblašča.

(54)

Za pomoč, ki jo je dodelila Poljska, se šteje, da je bila dodeljena pred pristopom, če je pristojni organ pred 1. majem 2004 sprejel pravno zavezujočo listino, s katero se je zavezal, da bo dodelil pomoč. Posamezna pomoč se ne uporablja po pristopu, če je bila ob dodelitvi pomoči znana natančna gospodarska izpostavljenost države.

(55)

Če pa bi se ukrepi dodelili po pristopu, bi se šteli za novo pomoč in bi Komisija njihovo združljivost proučila po postopku iz člena 108 Pogodbe.

(56)

Poleg dveh ukrepov, ki sta navedena v sklepu o začetku postopka kot predpristopna ukrepa (glej uvodni izjavi 12(a) in 12(b)), Poljska trdi, da bi moral biti sklep o odpisu, ki ga je izdal lokalni davčni urad in se nanaša na znesek 914 522,15 PLN, prav tako obravnavan kot predpristopna pomoč.

(57)

Poljska je v odziv na pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka v zvezi z dejstvom, da dokazilo o dodelitvi pomoči ni bilo predloženo, posredovala dokazilo o dodelitvi pomoči z dne 20. oktobra 2003 in pojasnila mehanizem dodeljevanja pomoči na podlagi zakona iz leta 2002 (glej uvodno izjavo 30).

(58)

Poljski organi so Komisiji predložili analizo poljske zakonodaje, ki kaže, da je sklep o prestrukturiranju iz leta 2003 pravno zavezujoč dokument, na podlagi katerega mora davčni urad odpisati davčne dolgove. Sklepu o prestrukturiranju je bilo priloženih več objektivno preverljivih pogojev (glej uvodno izjavo 28). Poljski organi so potrdili, da PZL Dębica izpolnjuje navedene pogoje. Ker ni dokazov o nasprotnem, Komisija meni, da je bil odpis odobren pred pristopom Poljske k EU.

(59)

Poljska je med preiskavo obvestila Komisijo, da je podjetje PZL Dębica poravnalo naslednje dolgove:

(60)

Poljska je potrdila, da so bili navedeni dolgovi poravnani.

(61)

Poljska je Komisijo obvestila, da je podjetje PZL Dębica v okviru pogajanj z javnimi upniki v zvezi s prestrukturiranjem, ki so privedla do dopolnitve prvega načrta prestrukturiranja v oktobru 2003, prosilo mestni svet Dębice, naj v načrt prestrukturiranja vključi znesek1 116 788,60 PLN, ki mu ga je dolgovalo podjetje. Mestni svet je prošnjo zavrnil, podjetje pa je dolg poravnalo 31. maja 2004, en mesec po pristopu Poljske k Evropski uniji.

(62)

Komisija ugotavlja, da so se za dolg obračunavale visoke obrestne obresti v višini od 44 % do 13,5 % (glej preglednico 3). Skupne obresti, ki jih je podjetje PZL Dębica poravnalo 31. maja 2004, so znašale 592 669,80 PLN.

(63)

Komisija bi za pomoč, ki je bila podjetju na Poljskem nezakonito dodeljena med 1. in 31. majem 2004, uporabila 7,62-odstotno obrestno mero za vračilo (16). Navedena obrestna mera je precej nižja od tiste, ki jo je za dolg uporabila Poljska.

(64)

Komisija je na podlagi dejstev, da je bil dolg odplačan v celoti in da je 13,5-odstotna obrestna mera, ki se je zaračunavala za dolg med 1. in 31. majem 2004, precej višja od 7,62-odstotne obrestne mere za vračilo, ki bi jo uporabila Komisija, sklenila, da je bil dolg povrnjen v skladu z Obvestilom Komisije „Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči“ (17) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o vračilu). Znesek dejansko plačanih obresti presega znesek obresti, ki bi se moral plačati v primeru negativne odločbe in bi se izračunal v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (18). Komisija se zato zgolj seznani s poravnavo dolga in ne posega v prihodnje opredelitve tega ukrepa za uporabo načela enkratne pomoči.

(65)

Komisija ugotavlja, da se je lokalni maršalov urad leta 2007 odločil odpisati dolg, ki je bil zato vključen v drugi načrt prestrukturiranja. Načrt za prestrukturiranje je bil priglašen Komisiji.

(66)

Komisija hkrati ugotavlja, da so se za dolg obračunavale visoke obrestne obresti v višini od 46 % do 10 % (glej preglednico 3). Skupne obresti, ki jih je podjetje PZL Dębica poravnalo 14. avgusta 2012, so znašale 103 566,29 PLN, kar je skoraj dvakrat višji znesek od prvotnega dolga v višini 61 104,97 PLN.

(67)

Komisija meni, da je do dejanskega odloga prišlo med letoma 1999 (ko je nastal prvi del dolga) in 2012 (ko je bil dolg odplačan) ter da je lokalni maršalov urad s tem zagotovil prednost podjetju, ki je bilo že v resnih finančnih težavah, saj je zmanjšal breme v zvezi z običajnim poslovanjem, ki vključuje odplačilo dolgov javnim organom.

(68)

Obrestna mera za vračilo, ki bi jo Komisija do poravnave dolga uporabila za pomoč, ki je bila podjetju na Poljskem nezakonito dodeljena po pristopu Poljske k EU, je znašala 5,26 %–7,62 % (19). Ta obrestna mera je precej nižja od tiste, ki jo je Poljska dejansko uporabila za dolg.

(69)

Na podlagi dejstev, da je bil dolg odplačan v celoti in da je bila obrestna mera v višini 10 %–16 %, ki je bila uporabljena za dolg PZL Dębica med 1. majem 2004 in 14. avgustom 2012, precej višja od obrestne mere za vračilo, ki bi jo uporabila Komisija in znaša 5,26 %–7,62 %, Komisija ugotavlja, da je bil dolg poplačan v skladu z obvestilom Komisije o vračilu ne glede na zakonitost pomoči. Znesek dejansko plačanih obresti presega tistega, ki bi ga moralo podjetje plačati v skladu z Uredbo (ES) št. 794/2004.

(70)

Poljska je Komisijo obvestila o petih ukrepih v skupni vrednosti 20 873,65 PLN, za katere trdi, da bi morali biti obravnavani kot pomoč de minimis (navedeni v preglednici 2). Ti ukrepi spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 69/2001.

(71)

Komisija priznava, da Uredba (ES) št. 69/2001, ki je dovoljevala dodelitev zneskov do 100 000 EUR (pribl. 400 000 PLN), ni izrecno izključevala podjetij v težavah. Uredba pa je izrecno predvidevala, da morajo biti posojila, ki jih je mogoče primerjati z odlogi, zavarovana pod običajnimi pogoji in ne smejo vključevati neobičajno visokih tveganj (uvodna izjava 6). Komisija v tem primeru meni, da navedeno zahtevo izpolnjuje samo odlog davčnega urada z dne 8. septembra 2006.

(72)

Prvič, Komisija meni, da Poljska ni predložila zadostnih informacij za preverjanje mehanizma izračuna pomoči de minimis in zneska pomoči, ki ga je Poljska navedla v preglednici 2 kot „znesek pomoči“. Zlasti niso bile predložene podrobne informacije o veljavnih referenčnih obrestnih merah in obrestnih merah, uporabljenih za izračun zamudnih obresti, s katerimi bi bilo mogoče preveriti izračune v skladu z enačbo, ki jo je uporabila Poljska (glej uvodno izjavo 36). Zato Komisija meni, da je nominalna vrednost treh odlogov, ki jih je odobril župan mesta Dębica 7. aprila, 28. julija in 5. oktobra 2006 in za katere jamstvo ni bilo zagotovljeno, tisti znesek, ki ga je treba obravnavati kot pomoč de minimis. Znesek v višini 264 186 PLN je bil obravnavan v dveh sklepih župana mesta Dębica o odlogu. Ker se ta sklepa nanašata na isti predmet, se znesek upošteva samo enkrat.

(73)

V primeru 7-dnevnega odloga, ki ga je davčni urad odobril 8. septembra 2006 in za katerega je bilo zagotovljeno jamstvo, ki je krilo 100 % odloženega zneska v višini 614 550 PLN, je Komisija izračunala element pomoči tako, da je 5,56-odstotni referenčni obrestni meri, ki se uporablja, dodala 400 bazičnih točk, kot je določeno v Obvestilu Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz leta 1997 (20). Pomoč v tem primeru znaša 1 126 PLN.

(74)

Sklep o odpisu, ki ga je 5. oktobra 2006 izdal župan mesta Dębica, se nanaša na denarno dotacijo in ga je zato treba upoštevati v celoti.

(75)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega skupna vrednost pomoči znaša 369 788 PLN (pribl. 93 437 EUR (21)) (glej preglednico 7). Ker skupna vrednost znaša manj kot 100 000 EUR, se za te ukrepe uporablja Uredba (ES) št. 69/2001. Poljska je potrdila, da podjetje PZL Dębica ni prejelo nobene druge pomoči de minimis.

Preglednica 7

Pomoč de minimis

(76)

Člen 107(1) Pogodbe zajema različne oblike posegov, ki znižujejo običajne stroške podjetja in ki sicer niso subvencije v ožjem pomenu besede, vendar so podobnega značaja in imajo enak učinek. V sodni praksi je splošno sprejeto, da ravnanje javnega subjekta, ki je pristojen za pobiranje prispevkov za socialno varnost in ki dopusti, da so ti prispevki plačani z zamudo, podjetju v hudih finančnih težavah nakloni pomembno gospodarsko korist, s tem da mu olajša breme, ki izhaja iz običajne uporabe režima sistema socialne varnosti, te koristi pa ne morejo popolnoma odstraniti obresti in kazni zaradi zamud (22).

(77)

Urad za socialno varnost je v tem primeru podjetju PZL Dębica omogočil kopičenje velikih dolgov v obdobju 2000–2005. Spremembe celotnega dolga, vključno z obrestmi, so prikazane v preglednici 4.

(78)

Komisija najprej opozarja, da je bila državna pomoč podjetju PZL Dębica morda dodeljena zaradi neuspešne popolne izterjave dolga podjetja PZL Dębica uradu za socialno varnost (23).

(79)

Poljska trdi, da odlog dolga, ki ga je odobril urad za socialno varnost, ne pomeni državne pomoči, saj je urad za socialno varnost ravnal kot zasebni upnik, ko je marca 2012 odobril odlog skupnega dolgovanega zneska, ki naj bi ga podjetje odplačalo v 96 obrokih v skladu z načrtom odplačevanja. Poljska je predložila analizo merila zasebnega upnika, ki je bila opravljena v oktobru 2011 in po mnenju Poljske potrjuje, da bi imel urad za socialno varnost več koristi od odloga terjatev do PZL Dębica kot od njihove izterjave. Poljska trdi tudi, da je urad za socialno varnost, ki je sodeloval pri obeh načrtih prestrukturiranja, vedno imel dovolj informacij o finančnem stanju in pričakovanjih PZL Dębica ter je vedno ravnal ob popolnem poznavanju stanja podjetja. Nazadnje se je Poljska sklicevala na več ukrepov, ki jih je urad za socialno varnost izvedel za zavarovanje in izterjavo dolga. Po navedbah Poljske to potrjuje, da je urad za socialno varnost ravnal kot zasebni upnik in poskušal izterjati svoje terjatve.

(80)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso pogoji, ki jih mora izpolnjevati ukrep, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „pomoč“ v smislu člena 107 Pogodbe, niso izpolnjeni, če lahko upravičeno javno podjetje isto ugodnost, kot je ta, ki mu je bila dodeljena z državnimi sredstvi, prejme v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem, pri čemer se ta presoja za javna podjetja načeloma opravi z uporabo merila zasebnega vlagatelja (v tem primeru z merilom zasebnega upnika) (24). Če se država članica v upravnem postopku sklicuje na to merilo, mora v primeru dvoma nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da ukrep dejansko izpolnjuje to merilo (25). Da bi se ugotovilo, ali je dodeljeno ugodnost mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora Poljska zato predložiti dokaze, ki kažejo, da so javni organi ravnali enako kot hipotetični zasebni upnik, ki ne bi dopuščal neplačevanja in bi sprejel učinkovite ukrepe za izterjavo dolga, tudi če bi to vodilo do stečajnega postopka.

(81)

Hipotetični zasebni upnik bi pozorno spremljal gospodarsko stanje dolžnika; odsotnost načrta za prestrukturiranje in slabe možnosti za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja bi pospešili izterjavo dolga.

(82)

Iz tega sledi, da je treba za določitev, ali so javni organi dodelili katero koli državno pomoč, dokazati, da je urad za socialno varnost v tem primeru poskušal izterjati vse dolgovane zneske brez finančnih izgub in da je z odločitvijo, da ne bo vložil predloga za stečajni postopek podjetja, nameraval povečati izterjani znesek, kot bi to storil hipotetični zasebni upnik (26).

(83)

Komisija bo analizirala poročilo Poljske o sklepu iz leta 2012 glede sklenitve sporazuma o odlogu. Vendar Komisija ugotavlja, da je urad za socialno varnost dovolil, da se je dolg kopičil več let. Informacije, ki jih je predložila Poljska, se dejansko nanašajo na celotno obdobje od konca prvega obdobja prestrukturiranja (in še prej) do naročila študije v oktobru 2011 zaradi sklenitve sporazuma o odlogu. Glede na priglasitev drugega načrta prestrukturiranja v letu 2008 si podjetje ni aktivno prizadevalo za sklenitev sporazuma z upniki. Komisija mora zato preveriti tudi, ali ravnanje urada za socialno varnost med koncem prvega obdobja prestrukturiranja in sklenitvijo sporazuma o odlogu izpolnjuje merilo zasebnega upnika.

(84)

Komisija v naslednjih uvodnih izjavah obravnava (i) vključenost urada za socialno varnost pri prvem načrtu prestrukturiranja, (ii) delno izterjavo dolga urada za socialno varnost med letoma 2007 in 2012 po neuspešni izvedbi prvega načrta prestrukturiranja in (iii) sporazum o odlogu z dne 1. marca 2012. Pristojni nacionalni organ je prvi načrt prestrukturiranja odobril pred pristopom Poljske k EU, načrt pa zajema predvsem obdobje pred pristopom. Ocena točk (ii) in (iii) je ključnega pomena za sklepanje o ravnanju urada za socialno varnost. Ocena Komisije bo kljub temu spet osredotočena na spremembe stanja PZL Dębica na podlagi prvega načrta prestrukturiranja, saj je zelo pomembno razumeti, kako se je ta položaj razvijal.

(85)

Kot je navedeno zgoraj, se je urad za socialno varnost odločil sodelovati pri prvemu načrtu prestrukturiranja, ki je bil pripravljen in odobren leta 2002, tj. pred pristopom Poljske k EU. Načrt je vključeval prestrukturiranje finančnega dolga uradu za socialno varnost. Urad za socialno varnost je na podlagi navedenega načrta prestrukturiranja odobril odlog dolga v višini 1 364 600 PLN, medtem ko naj bi se višji znesek v višini 3 890 000 PLN poravnal s posojilom Sklada za prestrukturiranje podjetij. Kot je pojasnjeno zgoraj (glej uvodno izjavo 13), podjetje PZL Dębica ni prejelo sredstev iz sklada. Urad za socialno varnost se je zato odločil, da ne bo odobril odloga preostalega dela dolga, in je leta 2006 zagrozil, da bo sprožil postopek za razglasitev stečaja podjetja.

(86)

Komisija ugotavlja, da je podjetje PZL Dębica leta 2006 zabeležilo skromen dobiček kljub neuspešnemu finančnemu prestrukturiranju in zaostalim plačilom ob koncu prvega obdobja prestrukturiranja (glej preglednico 1). To potrjuje, da so prizadevanja podjetja za organizacijsko in tehnološko prestrukturiranje obrodila sadove.

(87)

Poleg tega je urad za socialno varnost po letu 2001 zavaroval več sredstev podjetja PZL Dębica za pokritje rastočega dolga. Vrednost hipoteke je leta 2007 dosegla 11,6 milijona PLN in s tem pokrila 100 % dolga.

(88)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da je urad za socialno varnost leta 2003 začel z izterjavo dolga prek prodaje sredstev PZL Dębica (kot je prikazano v preglednici 5). Urad za socialno varnost se je kljub temu odločil, da ne bo nadaljeval prisilne prodaje, ki običajno prinese nižje zneske kot navadna prodaja. Nedvomno bi se ta pojav lahko samo še poslabšal, saj je povpraševanje po industrijskih sredstvih manjše zaradi trenutnih gospodarskih razmer. Namesto tega se je urad za socialno varnost strinjal z nadzorovano prodajo, ki jo je organiziralo podjetje. Urad za socialno varnost je moral odobriti prodajo na podlagi ponudbe tretje strani, čisti dobiček od prodaje pa je bil nato prenesen na urad za socialno varnost. Na podlagi dokazov, ki jih je predložila Poljska, je mogoče zaključiti, da je bil proces prodaje počasnejši kot prisilna prodaja, četudi je prodaja, ki jo je organiziralo podjetje PZL Dębica, prinesla tržne vrednosti. Urad za socialno varnost je med letoma 2004 in 2006 z nadzorovano prodajo sredstev PZL Dębica izterjal več kot 1,6 milijona PLN.

(89)

Urad za socialno varnost je konec leta 2006 zaradi neuspešnega finančnega prestrukturiranja iz prvega načrta prestrukturiranja in zaradi naraščajočega dolga PZL Dębica resno razmišljal o stečaju. Kot je pojasnjeno zgoraj (glej uvodno izjavo 42(c)), je urad za socialno varnost 20. novembra 2006 podjetje obvestil, da namerava vložiti predlog za stečajni postopek proti PZL Dębica. Ker je podjetje PZL Dębica 12. decembra 2006 predložilo informacije uradu za socialno varnost, se ta grožnja ni uresničila. Komisija je ocenila, ali je urad za socialno varnost med letoma 2007 (ko se je končalo prvo obdobje prestrukturiranja) in 2012 (ko je bil sklenjen sporazum o odlogu) ravnal kot hipotetični zasebni upnik.

(90)

Komisija je najprej ocenila informacije, ki jih je podjetje PZL Dębica predložilo uradu za socialno varnost 12. decembra 2006. Podjetje je predložilo podrobno analizo svojega gospodarskega in finančnega stanja ter podrobnosti o možnostih za prihodnost. Komisija ugotavlja, da bi bile naslednje točke, ki jih je podjetje predstavilo uradu za socialno varnost, pomembne za hipotetičnega zasebnega upnika oziroma za njegovo oceno dolžnikovega stanja in določitev ustreznih ukrepov, s katerimi bi v čim večji meri izterjal dolgove, in bi jih zato upnik spremljal:

(91)

Komisija ugotavlja, da je bilo na podlagi izčrpnih informacij, ki so navedene zgoraj ter nakazujejo potek rasti PZL Dębica in oprijemljive prihodke urada za socialno varnost, razumno sklepati, da bi zagotovitev nadaljnjega delovanja podjetja prinesla več koristi kot njegova prisilna likvidacija. Komisija ugotavlja, da urad za socialno varnost iz previdnosti ni pristal na prekinitev postopkov za izterjavo dolga, ki so po mnenju PZL Dębica ovirali proces prestrukturiranja. Urad za socialno varnost je torej ravnal kot zasebni upnik, ki bi ukrepal tako, da bi v največji meri izterjal dolg.

(92)

Komisija ugotavlja, da je urad za socialno varnost leta 2008 ravnal v skladu z drugim načrtom prestrukturiranja in s tem pristal na odlog dela dolga. Podjetje je preostanek dolga nameravalo poravnati s sredstvi, ki naj bi jih vložila Agencija za industrijski razvoj v državni lasti. Vendar se je upoštevala obveznost mirovanja in ukrepi niso bili izvedeni. Komisija ugotavlja, da se urad za socialno varnost ni zanašal na izvedbo drugega načrta prestrukturiranja kot na rešitev glede neporavnanega dolga, ampak je nadaljeval z izvajanjem ukrepov, ki jih je sprejel leta 2007, kot je opisano zgoraj.

(93)

Urad za socialno varnost je v letih 2007 in 2008 z nadzorovano prodajo sredstev PZL Dębica izterjal več kot 5,4 milijona PLN (glej preglednico 5), poleg denarnih sredstev iz uvodne izjave 88. Po navedbah Poljske je treba nezadostno prodajo sredstev podjetja po letu 2008 kljub dejstvu, da je imel urad za socialno varnost hipoteko na tri nepremičnine v skupni vrednosti več kot 6 milijonov PLN, obravnavati ob upoštevanju gospodarskih razmer, v katerih so bila prodana sredstva PZL Dębica. Poljska je trdila, da sta gospodarska kriza in zmanjšanje obsega poslovnih dejavnosti v regiji prispevala k pomanjkanju zanimanja za sredstva PZL Dębica in otežila prodajo teh sredstev po ceni, ki je bila sprejemljiva za urad za socialno varnost.

(94)

Po drugi strani, kot je navedeno zgoraj, je urad za socialno varnost zagotovil, da je račun podjetja PZL Dębica ostal zaplenjen, s tem pa je med letoma 2007 in 2010 dobil nadaljnjih 475 369 PLN.

(95)

Tekoči postopek izterjave je uradu za socialno varnost v obravnavanem obdobju prinesel več kot 7 milijonov PLN (glej uvodno izjavo 96(b)); ker je proces izterjave dolga trajal dlje, so bile za dolg uporabljene obrestne obresti.

(96)

Komisija je presodila tudi, ali je podjetje PZL Dębica v obdobju 2007–2012 spoštovalo zaveze, ki jih je sprejelo, ko se je urad za socialno varnost januarja 2007 odločil, da ne bo začel stečajnega postopka proti podjetju. Komisija ugotavlja naslednje:

(97)

Komisija sklepa, da so ponovna vzpostavitev dobičkonosnosti PZL Dębica v letu 2006, dobre možnosti za dolgoročno uspešno poslovanje in stalno izpolnjevanje tekočih finančnih obveznosti od leta 2006 kot tudi vstop zasebnega vlagatelja leta 2010 pomembni dejavniki, ki bi jih zasebni upnik upošteval pri odločanju, ali so ukrepi, sprejeti leta 2007, še vedno najboljši način za izterjavo čim večjega zneska.

(98)

Poljska je predložila analizo merila zasebnega upnika, ki jo je opravil zunanji svetovalec oktobra 2011, tj. pred odobritvijo odloga 1. marca 2012. Poročilo primerja dve možnosti: (i) urad za socialno varnost izvrši vse finančne terjatve in (ii) dolgovi uradu za socialno varnost so poravnani z odlogom skupnega dolgovanega zneska. Merilo kaže, da bi se moral urad za socialno varnost odločiti za odlog, ki bi zagotovil izterjavo celotnega zneska dolga, medtem ko bi v primeru stečaja lahko izterjal približno 60 %–70 % dolga.

(99)

Komisija je kritično proučila poročilo in predpostavke, ki so v njem upoštevane.

(100)

Prvič, Komisija ugotavlja, da zaključki merila temeljijo na analizi (i) dejanskega gospodarskega in finančnega stanja PZL Dębica, (ii) sredstev podjetja in vseh njegovih obveznosti, (iii) tržnega položaja podjetja, (iv) rezultatov prestrukturiranja in (v) zakonskih pravil in praks, ki se uporabljajo za stečajne postopke na Poljskem.

(101)

Urad za socialno varnost bi v primeru stečaja lahko izterjal le približno 60 %–70 % dolga v 3 ali 4 letih (27). Zmanjšanje zneska, ki ga je mogoče izterjati, je predvsem posledica visokih stroškov likvidacije in nizke likvidacijske vrednosti sredstev podjetja. Komisija v zvezi z likvidacijsko vrednostjo ugotavlja, da se vrednost teh sredstev, prodanih s prisilno prodajo, v primeru stečaja zmanjša za približno 50 % zaradi dejstva, da bodo prodana ločeno in se ne štejejo za proizvod časovno neomejenega poslovanja. Na vrednost vpliva tudi zmanjšano povpraševanje po industrijskih sredstvih zaradi krize v realnem gospodarstvu, vendar vrednost ostaja nad povprečnimi prihodki od prodaje sredstev v stečajnem postopku na Poljskem, ki znašajo 26,86 % njihove poštene vrednosti.

(102)

V primeru odloga, ki je opisan v uvodni izjavi 44, poročilo obravnava naslednje elemente kot pomembne z vidika zasebnega upnika, ki si prizadeva v čim večji meri izterjati zneske, ki so mu dolgovani:

(103)

Komisija ne more upoštevati zadnjega elementa, saj obveznih prihodnjih plačil ni mogoče primerjati s prihodki, ki jih lahko zasebno podjetje pričakuje od gospodarske dejavnosti. Seveda pobiranje obveznih prispevkov za socialno varnost ni gospodarska dejavnost.

(104)

Komisija ugotavlja, da sklenitev sporazuma zagotavlja izterjavo celotnega zneska dolga, ki zapade 1. marca 2012, tj. [7-13 milijonov] PLN, kar vključuje dolg v višini [3,5-6,5 milijonov] PLN in obresti v višini [3,5-6,5 milijonov] PLN. Navedenemu znesku je bila dodana pristojbina za odlog v višini [1-1,7 milijona] PLN. Dolg bo odplačan v 96 mesečnih obrokih.

(105)

Komisija ugotavlja tudi, da je urad za socialno varnost obdržal zastavno pravico na sredstvih PZL Dębica v višini 6 243 002,55 PLN, ki jih urad za socialno varnost namerava prodati v podobnem nadzorovanem postopku kot prejšnja sredstva. Vsi prihodki od prodaje teh sredstev naj bi bili uporabljeni za zmanjšanje dolga PZL Dębica uradu za socialno varnost.

(106)

Komisija nadalje ugotavlja, da poročilo ne vsebuje primerjave sedanjih vrednosti dotokov za možnost 1 in možnost 2, s katerimi bi zasebni upnik lahko ugotovil, katera od dveh možnosti je koristnejša. Komisija je izračunala te sedanje vrednosti več diskontnih mer ob upoštevanju konservativnih domnev, tj. 3 leta v primeru likvidacije podjetja in 8 let v primeru odloga. V svojih izračunih pa ni upoštevala prihodnjih prihodkov urada za socialno varnost, ki izhajajo iz tekočih plačil. Glede vseh pomembnih diskontnih mer ima zasebni vlagatelj več koristi v primeru odloga kot v primeru stečaja.

(107)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da je podjetje PZL Dębica do novembra 2012 pravočasno plačalo devet obrokov, predvidenih v odlogu.

(108)

Komisija na podlagi navedenega meni, da je urad za socialno varnost z odobritvijo odloga v marcu 2012 ravnal kot zasebni upnik, ki si prizadeva doseči plačilo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik v finančnih težavah. Javni upnik torej ni zagotovil prednosti podjetju PZL Dębica. V skladu z navedenim poravnava neporavnanega dolga na podlagi odloga iz sporazuma, ki sta ga sklenila podjetje in urad za socialno varnost marca 2012, ni državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(109)

Komisija meni, da so bili ukrepi pomoči iz uvodne izjave 52 umaknjeni. Zato mora v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 zaključiti preiskavo teh ukrepov.

(110)

Komisija meni, da so bili ukrepi pomoči iz uvodne izjave 56 dodeljeni pred pristopom Poljske k EU in po datumu pristopa ne veljajo več. Komisija jih ne more preiskati v skladu s postopkom iz člena 108 Pogodbe ali postopkom začasnega mehanizma.

(111)

Komisija v zvezi z ukrepi iz uvodne izjave 59 ugotavlja, da se za vsako pomoč, ki je bila nezakonito dodeljena, šteje, da je bila vrnjena v skladu z obvestilom o vračilu.

(112)

Ukrepi pomoči, navedeni v preglednici 7, spadajo v področje uporabe Uredbe št. 69/2001 in ne presegajo praga, določenega v navedeni uredbi.

(113)

Nazadnje Komisija meni, da ukrep iz uvodnih izjav 76–108 ni pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe,

a)

ukrepa v višini 4 965 800 PLN in 5 534 200 PLN, ki ju je Poljska priglasila 13. avgusta 2008 in umaknila 10. oktobra 2011 v skladu s členom 8 postopkovne uredbe;

b)

ukrep v višini 914 522,15 PLN, za katerega je bil 20. oktobra 2003 izdan sklep davčnega urada, na podlagi dejstva, da je bil dodeljen pred pristopom Poljske k EU in po datumu pristopa ne velja več;

c)

ukrep z nominalno vrednostjo 61 104,97 PLN, povečan za obresti v višini 103 566,29 PLN, ki je bil poravnan 14. avgusta 2012 in je nezakonita pomoč v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 659/1999. Poljska je pomoč vrnila 14. avgusta 2012 v skladu z obvestilom o vračilu (28);

d)

pet ukrepov za PZL Dębica, ki so navedeni v preglednici 7, ker so pomoč de minimis v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 69/2001;

e)

odlog v višini [7-13 milijonov] PLN, ki je bil podjetju PZL Dębica dodeljen na podlagi sporazuma o odlogu z uradom za socialno varnost z dne 1. marca 2012, v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 659/1999, ker ukrep ni pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.