Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009R1222

Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (Besedilo velja za EGP)

OJ L 342, 22.12.2009, p. 46–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 12 Volume 003 P. 109 - 121

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1222/oj

22.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/46


UREDBA (ES) št. 1222/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 8. julija 2008 z naslovom „Okolju prijaznejši promet“, je trajnostna mobilnost zaradi podnebnih sprememb in potrebe po spodbujanju evropske konkurenčnosti glavni izziv, s katerim se srečuje Skupnost.

(2)

V sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“ je bilo poudarjeno, da je skupno porabo energije z vrsto usmerjenih ukrepov, vključno z označevanjem pnevmatik, do leta 2020 mogoče zmanjšati za 20 %.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“ je bilo poudarjeno, da se emisije CO2 lahko zmanjšajo z dodatnimi ukrepi za sestavne dele vozil, ki imajo največji učinek na porabo goriva, kot so na primer pnevmatike.

(4)

Pnevmatike zlasti zaradi svojega kotalnega upora predstavljajo 20 % do 30 % goriva, ki ga porabijo vozila. Manjši kotalni upor pnevmatik zato lahko bistveno prispeva k energetski učinkovitosti cestnega prometa in s tem k zmanjšanju emisij.

(5)

Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno odvisnih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, ima lahko neželene učinke na druge parametre, npr. na oprijem na mokri podlagi, medtem pa ima lahko optimizacija oprijema na mokri podlagi neželene učinke na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbuditi, da optimizirajo vse parametre in pri tem presežejo dosedanje standarde.

(6)

Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so stroškovno učinkovite, ker prihranki goriva več kot povrnejo zvišano nabavno ceno pnevmatik, nastalo zaradi višjih proizvodnih stroškov.

(7)

Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (3), določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da kupujejo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva.

(8)

Prometni hrup bremeni okolje in škoduje zdravju. Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi zunanjega kotalnega hrupa, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo minimalne zahteve. Da bi zmanjšali vpliv, ki ga ima cestni promet na okolje, je primerno določiti določbe, ki bodo končnim uporabnikom zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z majhnim zunanjim kotalnim hrupom.

(9)

Z zagotavljanjem usklajenih podatkov o zunanjem kotalnem hrupu bi se poenostavilo izvajanje ukrepov za zmanjšanje hrupa v prometu in v skladu z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (4) prispevalo k večji ozaveščenosti o tem, kakšen učinek imajo pnevmatike na hrup v prometu.

(10)

Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je oprijem pnevmatik na mokri podlagi mogoče še bistveno bolj izboljšati, kot to določajo minimalne zahteve, s tem pa tudi zmanjšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, je primerno določiti določbe, ki bodo zagotavljale usklajene podatke o tem parametru in jih tako spodbujale, da pogosteje kupujejo pnevmatike z dobrim oprijemom na mokri podlagi.

(11)

Navajanje podatkov o oprijemu na mokri podlagi morda ne odraža primarnega oprijema pnevmatik, posebej oblikovanih za sneg in led. Ob upoštevanju dejstva, da usklajenih preskusnih metod za take pnevmatike še ni na voljo, je primerno zagotoviti možnost, da se njihova klasifikacija za oprijem po potrebi prilagodi naknadno.

(12)

Navajanje podatkov o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, bolj tihe pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno vplivalo na proizvajalce pnevmatik, da bodo navedene parametre pnevmatik optimizirali, kar bo omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

(13)

Različna pravila za označevanje pnevmatik v državah članicah bi ovirala trgovino znotraj Skupnosti in povečala upravno breme ter stroške testiranja za proizvajalce pnevmatik.

(14)

Nadomestne pnevmatike predstavljajo 78 % trga pnevmatik. Zato je končnega uporabnika primerno obvestiti o parametrih nadomestnih pnevmatik ter pnevmatik, ki se namestijo na nova vozila.

(15)

Brez sistema označevanja in usklajenega testiranja potrošniki kot tudi upravljavci voznih parkov in prevozna podjetja le težko primerjajo parametre pnevmatik različnih trgovskih znamk, zato potrebujejo natančnejše podatke o izkoristku goriva in ostalih parametrih. Zato je primerno v področje uporabe te uredbe vključiti tudi pnevmatike C1, C2 in C3.

(16)

Energetsko označevanje, ki se uporablja za gospodinjske aparate v skladu z Direktivo Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (5), pri katerem so proizvodi razvrščeni v razrede od „A“ do „G“, potrošniki dobro poznajo in je uspešno spodbujalo učinkovitejše aparate. Isto zasnovo bi bilo treba uporabljati tudi pri označevanju izkoristka goriva pri pnevmatikah.

(17)

Oznaka, ki bi bila dobro vidna na prodajnih mestih in v tehničnem promocijskem gradivu, bi morala zagotoviti, da bi distributerji in morebitni končni uporabniki v trenutku sprejemanja odločitve za nakup prejeli usklajene podatke o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.

(18)

Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti. Da bi zagotovili, da bi bili tudi ti končni uporabniki pri nakupu dobro obveščeni s pomočjo usklajenih podatkov o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem uporu, bi morale biti nalepke vidne na vsakem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tako gradivo objavljeno na internetu. Med tehnično promocijsko gradivo ne sodijo oglasi na plakatih, v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in podobnih spletnih oblikah.

(19)

Možnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake komponente oznake in njenega pomena. Te podatke bi bilo treba zagotoviti v tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev.

(20)

Podatke bi bilo treba zagotoviti v skladu z usklajenimi testnimi metodami, ki bi morale biti zanesljive, natančne in ponovljive, da končni uporabniki lahko primerjajo različne pnevmatike in se tako omejijo stroški testiranja za proizvajalce.

(21)

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje varnosti cestnega prometa lahko države članice spodbujajo pnevmatike z velikim izkoristkom goriva, nizko stopnjo hrupa in varnejše pnevmatike. Primerno je določiti najnižje razrede glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi, pod katerimi take pobude niso odobrene, da bi preprečili razdrobljenost notranjega trga. Takšno spodbujanje bi lahko pomenilo državno pomoč. Ta uredba ne bi smela posegati v odločitve, sprejete v postopkih o državni pomoči, ki jih je v zvezi s takimi spodbudami mogoče sprožiti na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe, in ne bi smela zajemati davčnih in fiskalnih zadev.

(22)

Doseganje skladnosti z določbami o označevanju s strani dobaviteljev in distributerjev je bistveno za doseganje ciljev teh določb in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev znotraj Skupnosti. Države članice bi morale zato spremljati doseganje te skladnosti z nadzorovanjem trga in rednimi naknadnimi nadzori zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (6).

(23)

Države članice pri izvajanju ustreznih določb te uredbe ne bi smele izvajati ukrepov, ki malim in srednje velikim podjetjem nalagajo neutemeljene, birokratske in preobsežne obveznosti.

(24)

Dobavitelje in distributerje pnevmatik bi bilo treba spodbujati k izpolnjevanju določb te uredbe pred letom 2012, da se pospeši razpoznavnost oznake in uresničitev njenih koristi.

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(26)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila, da uvede zahteve za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi, da prilagodi klasifikacijo glede na oprijem za pnevmatike, posebej oblikovane za sneg in led, in da prilagodi priloge, vključno s preskusnimi metodami in ustreznimi odstopanji, tehničnemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(27)

Treba bi bilo izvesti pregled te uredbe, da se ugotovi, ali končni uporabniki razumejo oznako in ali se s to uredbo lahko doseže preoblikovanje trga –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe in vsebina

1.   Namen te uredbe je povečati varnost ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost v cestnem prometu s spodbujanjem varnih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva z nizko stopnjo hrupa.

2.   Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih podatkov o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki končnim uporabnikom omogočajo, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3.

2.   Ne uporablja se pa za:

(a)

obnovljene pnevmatike;

(b)

profesionalne terenske pnevmatike;

(c)

pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990;

(d)

zasilne rezervne pnevmatike tipa T;

(e)

pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h;

(f)

pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več;

(g)

pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke;

(h)

pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

1.

„pnevmatike C1, C2 in C3“ pomeni razrede pnevmatik, opredeljene v členu 8 Uredbe (ES) št. 661/2009;

2.

„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike;

3.

„prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo končnim uporabnikom, vključno z razstavnimi prostori, kjer so pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom in niso nameščene na vozila;

4.

„tehnično promocijsko gradivo“ pomeni tehnična navodila za uporabo, brošure, zloženke in katalogi (v natisnjeni ali elektronski obliki ali objavljeni na spletu) ter spletna mesta, ki se uporabljajo za trženje pnevmatik končnim uporabnikom ali distributerjem in v katerih so opisani posebni tehnični parametri pnevmatike;

5.

„tehnična dokumentacija“ pomeni podatke o pnevmatikah, vključno s podatki o proizvajalcu in blagovni znamki pnevmatike, opis tipa pnevmatike ali skupine pnevmatik, določenih za dodeljevanje razreda glede na izkoristek goriva, razreda glede na oprijem na mokri podlagi in izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, ter poročila o testiranju in natančnost testiranja;

6.

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod njegovim imenom ali blagovno znamko;

7.

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki da proizvod iz tretje države na trg Skupnosti;

8.

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge v zvezi z obveznostmi proizvajalca v skladu s to uredbo;

9.

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika v Skupnosti ali uvoznika;

10.

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki na trgu ponuja pnevmatiko;

11.

„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, za katero je ali ni treba plačati;

12.

„končni uporabnik“ pomeni potrošnika kot tudi upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike;

13.

„bistveni parameter“ pomeni parameter pnevmatike, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi ali zunanji kotalni hrup, ki ima med uporabo večji vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje.

Člen 4

Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik

1.   Dobavitelji zagotovijo, da imajo pnevmatike C1 in C2, ki jih dobavljajo distributerjem ali končnim uporabnikom:

(a)

na platišču nalepko, na kateri je oznaka, ki označuje razred glede na izkoristek goriva v skladu z delom A Priloge I, razred in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z delom C Priloge I ter po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu z delom B Priloge I,

ali

(b)

za vsako serijo ene ali več dobavljenih identičnih pnevmatik natisnjeno oznako, na kateri je naveden razred glede na izkoristek goriva v skladu z delom A Priloge I, razred in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa v skladu z delom C Priloge I ter po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu z delom B Priloge I.

2.   Format nalepke in oznake iz odstavka 1 je predpisan v Prilogi II.

3.   Dobavitelji v tehničnem promocijskem gradivu in na svojih spletnih straneh navedejo razred glede na izkoristek goriva, razred in izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa in po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi pnevmatik C1, C2 in C3 v skladu s Prilogo I in v vrstnem redu iz Priloge III.

4.   Dobavitelji zagotovijo na zahtevo organom držav članic tehnično dokumentacijo pet let po dostopnosti zadnje pnevmatike določenega tipa na trgu. Tehnična dokumentacija je dovolj natančna, da lahko organi preverijo natančnost podatkov, navedenih na oznaki o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu.

Člen 5

Odgovornosti distributerjev pnevmatik

1.   Distributerji zagotovijo,

(a)

da imajo pnevmatike na prodajnih mestih na vidnih mestih nalepke, s katerimi so jih opremili dobavitelji v skladu s členom 4(1)(a),

ali

(b)

pred prodajo pnevmatike je oznaka iz člena 4(1)(b) končnemu uporabniku jasno prikazana in je v neposredni bližini pnevmatike na prodajnem mestu.

2.   Kadar pnevmatike, namenjene za prodajo, končnim uporabnikom niso vidne, jim distributerji zagotovijo podatke o razredu teh pnevmatik glede na izkoristek goriva, razredu glede na oprijem na mokri podlagi ter razredu in izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa.

3.   Pri pnevmatikah C1, C2 in C3 distributerji na računih, ki jih izstavijo končnim uporabnikom ob nakupu pnevmatik, ali na dokumentu, ki ga priložijo računu, navedejo razred glede na izkoristek goriva, izmerjeno vrednost zunanjega kotalnega hrupa in po potrebi razred glede na oprijem na mokri podlagi v skladu s Prilogo I.

Člen 6

Odgovornost dobaviteljev in distributerjev vozil

Kadar lahko končni uporabniki na prodajnem mestu izbirajo med različnimi tipi pnevmatik, ki se namestijo na novo vozilo, ki ga nameravajo kupiti, jim dobavitelji in distributerji vozil pred prodajo za vsako od pnevmatik dajo informacije o razredu glede na izkoristek goriva, razredu in izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa in razredu glede na oprijem na mokri podlagi pnevmatik C1 in po potrebi pnevmatik C2 in C3 v skladu s Prilogo I in v vrstnem redu iz Priloge III. Navedeni podatki so vključeni vsaj v tehničnem promocijskem gradivu.

Člen 7

Usklajene testne metode

Podatki, ki jih je treba zagotoviti o razredu glede na izkoristek goriva, razredu in izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa in razredu glede na oprijem na mokri podlagi v skladu s členi 4, 5 in 6, se pridobijo z uporabo usklajenih testnih metod v skladu s Prilogo I.

Člen 8

Postopek preverjanja

Države članice ocenijo skladnost navedenih razredov glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi v smislu delov A in B Priloge I ter navedenega razreda in izmerjene vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v smislu dela C Priloge I na podlagi postopka iz Priloge IV.

Člen 9

Notranji trg

1.   Kadar so zahteve te uredbe izpolnjene, države članice na podlagi podatkov o proizvodih ne prepovejo ali omejijo dostopnosti pnevmatik na trgu.

2.   Države članice predvidevajo, da oznake in podatki o proizvodu ustrezajo tej uredbi, razen če imajo dokaze o nasprotnem. Da bi lahko ocenili natančnost navedenih vrednosti in razrede, lahko od dobaviteljev zahtevajo tehnično dokumentacijo v skladu s členom 4(4).

Člen 10

Spodbude

Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda C glede na izkoristek goriva ali oprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I. Davčni in fiskalni ukrepi se ne štejejo za spodbude za namene te uredbe.

Člen 11

Spreminjanje in prilagajanje tehničnemu napredku

Naslednji ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 13(2):

(a)

uvedba zahtev po informacijah za razvrščanje pnevmatik C2 in C3 glede na oprijem na mokri podlagi pod pogojem, da so na voljo ustrezne usklajene testne metode;

(b)

po potrebi prilagoditev razvrščanja glede na oprijem tehničnim specifikacijam pnevmatik, oblikovanih predvsem za večjo učinkovitost v primeru ledu in/ali snega od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno zmogljivost zagona, ohranjanja vozila v gibanju ali njegove zaustavitve;

(c)

prilagoditev prilog I do IV tehničnemu napredku.

Člen 12

Izvrševanje

V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 države članice zagotovijo, da organi, pristojni za nadzor trga, preverijo skladnost s členi 4, 5 in 6 te uredbe.

Člen 13

Postopek v odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 14

Pregled

1.   Komisija oceni, ali je treba pregledati to uredbo, pri čemer se med drugim upošteva:

(a)

učinkovitost oznake v smislu ozaveščenosti končnih uporabnikov, zlasti, ali določbe iz člena 4(1)(b) enako učinkovito prispevajo k ciljem te uredbe kot določbe člena 4(1)(a);

(b)

morebitno razširitev sistema označevanja na obnovljene pnevmatike;

(c)

morebitno uvedbo novih parametrov pnevmatik, kot je kilometrina;

(d)

podatke o parametrih pnevmatik, ki jih končnim uporabnikom zagotovijo dobavitelji in distributerji vozil.

2.   Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 1. marca 2016 ter po potrebi predloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 15

Prehodna določba

Člena 4 in 5 se ne uporabljata za pnevmatike, proizvedene pred 1. julijem 2012.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. novembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 25. novembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

Å. TORSTENSSON


(1)  UL C 228, 22.9.2009, str. 81.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 20. novembra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 200, 31.7.2009, str. 1.

(4)  UL L 189, 18.7.2002, str. 12.

(5)  UL L 297, 13.10.1992, str. 16.

(6)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA I

PARAMETRI ZA RAZVRŠČANJE PNEVMATIK

Del A: Razredi glede na izkoristek goriva

Razred glede na izkoristek goriva je treba določiti na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v nadaljnjem besedilu, ter izmeriti v skladu z Uredbo UNECE št. 117 in njenimi naknadnimi spremembami.

Če je tip pnevmatike homologiran za več kot en razred pnevmatik (npr. C1 in C2), se za opredelitev izkoristka goriva pri tem tipu pnevmatike uporabi lestvica, ki se uporablja za najvišji razred pnevmatik (npr. C2 in ne C1).

Pnevmatike C1

Pnevmatike C2

Pnevmatike C3

KKU v kg/t

Razred energijske učinkovitosti

KKU v kg/t

Razred energijske učinkovitosti

KKU v kg/t

Razred energijske učinkovitosti

KKU ≤ 6,5

A

KKU ≤ 5,5

A

KKU ≤ 4,0

A

6,6 ≤ KKU ≤ 7,7

B

5,6 ≤ KKU ≤ 6,7

B

4,1 ≤ KKU ≤ 5,0

B

7,8 ≤ KKU ≤ 9,0

C

6,8 ≤ KKU ≤ 8,0

C

5,1 ≤ KKU ≤ 6,0

C

prazno

D

prazno

D

6,1 ≤ KKU ≤ 7,0

D

9,1 ≤ KKU ≤ 10,5

E

8,1 ≤ KKU ≤ 9,2

E

7,1 ≤ KKU ≤ 8,0

E

10,6 ≤ KKU ≤ 12,0

F

9,3 ≤ KKU ≤ 10,5

F

KKU ≥ 8,1

F

KKU ≥ 12,1

G

KKU ≥ 10,6

G

prazno

G

Del B: Razredi glede na oprijem na mokri podlagi

Razred pnevmatik C1 glede na oprijem na mokri podlagi je treba določiti na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v nadaljnjem besedilu, ter izmeriti v skladu z Uredbo UNECE št. 117 in njenimi naknadnimi spremembami.

G

Razred glede na oprijem na mokri podlagi

1,55 ≤ G

A

1,40 ≤ G ≤ 1,54

B

1,25 ≤ G ≤ 1,39

C

prazno

D

1,10 ≤ G ≤ 1,24

E

G ≤ 1,09

F

prazno

G

Del C: Razredi in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa

Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (N) je treba izraziti v decibelih in izračunati v skladu z Uredbo UNECE št. 117 in njenimi naknadnimi spremembami.

Razrede zunanjega kotalnega hrupa je treba določiti na podlagi mejnih vrednosti (LV) iz dela C Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009:

N v dB

Razred zunanjega kotalnega hrupa

N ≤ LV – 3

Image

LV – 3 < N ≤ LV

Image

N > LV

Image


PRILOGA II

ZASNOVA OZNAKE

1.   Oblika oznake

1.1   Oznaka iz členov 4(1) in 5(1) mora ustrezati spodnji sliki:

Image

1.2   Specifikacije na oznaki:

Image

1.3   Oznaka mora biti najmanj 75 mm široka in 110 mm visoka. Kadar je format natisnjene oznake večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam.

Oznaka mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna – in se navedejo v skladu z naslednjim primerom: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(b)

spodnje številke se nanašajo na legendo iz točke 1.2;.

Image

Izkoristek goriva

Piktogram, kot sledi: širina: 19,5 mm, višina: 18,5 mm – črta okvira piktograma: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira za razvrščanje: črta: 1 pt – črta konca okvira: črta: 3,5 pt, širina: 36 mm – barva: X-10-00-05;

Image

Oprijem na mokri podlagi

Piktogram, kot sledi: širina: 19 mm, višina: 19 mm – črta okvira piktograma: črta: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 23 mm – črta okvira za razvrščanje: črta: 1 pt – črta konca okvira: črta: 3,5 pt, širina: 26 mm – barva: X-10-00-05;

Image

Zunanji kotalni hrup

Piktogram, kot sledi: širina: 14 mm, višina: 15 mm – črta okvira piktograma: črta: 3,5 pt, širina: 26 mm, višina: 24 mm – črta okvira piktograma: črta: 1 pt – črta konca okvira: črta: 3,5 pt, višina: 24 mm – barva: X-10-00-05;

Image

Rob oznake: črta: 1,5 pt – barva: X-10-00-05;

Image

Lestvica A – G

puščice: višina: 4,75 mm, presledek: 0,75 mm, črna črta: 0,5 pt – barve:

A: X-00-X-00;

B: 70-00-X-00;

C: 30-00-X-00;

D: 00-00-X-00;

E: 00-30-X-00;

F: 00-70-X-00;

G: 00-X-X-00.

besedilo: Helvetica Bold 12 pt, 100 % bela, črna obroba: 0,5 pt;

Image

Razvrščanje

puščica: širina: 16 mm, višina: 10 mm, 100 % črna,

besedilo: Helvetica Bold 27 pt, 100 % bela;

Image

Vrstice na lestvici: črta: 0,5 pt, razmik med črtkanimi črtami: 5,5 mm, 100 % črna,

Image

Besedilo na lestvici: Helvetica Bold 11 pt, 100 % črna;

Image

Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa

puščica: širina: 25,25 mm, višina: 10 mm, 100 % črna,

besedilo: Helvetica Bold 20 pt, 100 % bela;

besedilo enote: Helvetica Bold 13 pt, 100 % bela;

Image

Logo EU: širina: 9 mm, višina: 6 mm;

Image

Sklic na uredbo: Helvetica Regular 7,5 pt, 100 % črna;

Navedba razreda pnevmatike: Helvetica Bold 7,5 pt, 100 % črna;

Image

Razred glede zunanjega kotalnega hrupa, kot je določen v delu C Priloge I: širina: 8,25 mm, višina: 15,5 mm – 100 % črna

(c)

Ozadje mora biti belo.

1.5   Na oznaki je treba navesti razred pnevmatike (C1 ali C2) v formatu, predpisanem na sliki iz točke 1.2.

2.   Nalepka

2.1   Nalepka iz členov 4(1) in 5(1) je sestavljena iz dveh delov: (i) oznaka, natisnjena v formatu, opisanem v točki 1 te priloge, in (ii) polje za trgovsko znamko, natisnjeno v skladu s specifikacijami, opisanimi v točki 2.2 te priloge.

2.2   Polje za trgovsko znamko: Dobavitelji morajo na nalepki poleg oznake navesti svoje trgovsko ime ali blagovno znamko, linijo pnevmatike, dimenzije pnevmatike, indeks nosilnosti, hitrostni razred in ostale tehnične specifikacije, pri čemer so barva, format in oblika poljubni, pod pogojem, da to ne odstopa od sporočila na oznaki, opredeljeni v točki 1 te priloge, oziroma ga ne moti. Celotna površina nalepke ne sme presegati 250 cm2, celotna višina nalepke pa ne sme presegati 220 mm.


PRILOGA III

Podatki, navedeni v tehničnem promocijskem gradivu

1.   Podatke o pnevmatikah je treba navesti v naslednjem vrstnem redu:

(i)

razred glede na izkoristek goriva (črke „A“ do „G“);

(ii)

razred glede na oprijem na mokri podlagi (črke „A“ do „G“);

(iii)

razred in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega upora (dB).

2.   Podatki iz točke 1 morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(i)

morajo biti lahko berljivi;

(ii)

morajo biti lahko razumljivi;

(iii)

če je določen tip pnevmatike glede na dimenzije in ostale parametre mogoče različno uvrstiti, se navede razpon med najmanj in najbolj zmogljivo pnevmatiko.

3.   Dobavitelji morajo na svojih spletnih mestih objaviti tudi naslednje:

(i)

povezavo na ustrezno spletno stran Komisije, ki zadeva to uredbo;

(ii)

razlago piktograma, natisnjenega na oznaki;

(iii)

opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu v veliki meri odvisni od obnašanja voznikov, in zlasti naslednjega:

ekološka vožnja lahko bistveno zmanjša porabo goriva,

za dosego boljšega oprijema na mokri podlagi in izkoristka goriva je treba redno preverjati tlak v pnevmatikah,

vedno je treba upoštevati varnostno razdaljo.


PRILOGA IV

Postopek preverjanja

Resničnost navedenih razredov glede na izkoristek goriva in oprijem na mokri podlagi ter navedenih izmerjenih vrednostih zunanjega kotalnega hrupa se mora oceniti pri vsakem tipu pnevmatike ali vsaki skupini pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po enem od naslednjih postopkov:

(a)

(i)

najprej se testira ena pnevmatika. Če izmerjena vrednost ustreza navedenemu razredu ali izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, je test uspešen,

in

(ii)

če izmerjena vrednost ne ustreza navedenemu razredu ali izmerjeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa, se testirajo še tri pnevmatike. Resničnost navedenih podatkov se oceni s pomočjo povprečne vrednosti, izmerjene pri štirih pnevmatikah,

ali

(b)

če označeni razredi ali vrednosti izhajajo iz rezultatov homologacijskih testov, pridobljenih v skladu z Direktivo 2001/43/ES, Uredbo (ES) št. 661/2009 ali Uredbo UNECE št. 117 in njenimi nadaljnjimi spremembami, lahko države članice uporabijo podatke glede skladnosti proizvodnje pnevmatik, ki izhajajo iz teh homologacij.

Ocena skladnosti proizvodnje mora upoštevati odstopanja iz oddelka 8 Uredbe UNECE št. 117 in njenih nadaljnjih sprememb.


Top