5.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 82/1

(1)

Svet je 14. marca 2006 ocenil dopolnitev programa stabilnosti Grčije, ki obravnava obdobje med 2005 in 2008.

(2)

Realna rast BDP v Grčiji je bila v zadnjem desetletju pod učinkom krepke rasti produktivnosti povprečna v višini 3,5 % in med najvišjimi v EU. Stabilna traja rast je vodila do okrepljene realne konvergence, katero so spremljali izrazit padec inflacije po HICP, ki še vedno ostaja precej nad povprečjem EU, in povečana zunanja neravnovesja. Javnofinančni primanjkljaj je kljub visoki rasti ostal v povprečju precej nad 5 % BDP in v letu 2004 dosegel 6,6 % BDP. Skupaj z velikimi izrednimi operacijami je prispeval k akumulaciji javnega dolga, ki je v zadnjih desetih letih ostal blizu ali nad 110 % BDP.

(3)

Svet je 5. julija 2004 odločil, da ima Grčija čezmerni primanjkljaj. Svet je 17. februarja 2005 odločil, da v skladu s členom 104(9) obvesti Grčijo, naj do leta 2006 zmanjša čezmerni primanjkljaj. V skladu z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2004, na kateri temelji ta odločitev, naj bi primanjkljaj v letu 2004 dosegel 5,5 % BDP. Svet je v svojem mnenju z dne 6. aprila 2005 o popravljeni dopolnitvi programa stabilnosti marca 2005, ki obravnava obdobje med 2004 in 2007, Grčijo pozval, naj izvede trajne ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2006, zmanjša ciklično prilagojeni primanjkljaj za najmanj 0,5 % BDP od leta 2007 naprej, zagotovi hitrejši potek zmanjšanja dolga, izvede sprejete pokojninske reforme, da se zagotovi vzdržnost javnih financ, in nadalje izboljša zbiranje in obdelavo javnofinančnih podatkov.

(4)

Dopolnitev ocenjuje primanjkljaj v letu 2005 na 4,3 % BDP (2), medtem ko je bil ocenjen na 3,7 % BDP v napovedi služb Komisije iz jeseni 2005 in v prejšnji dopolnitvi. Razlika glede na zadnjo dopolnitev v glavnem kaže na prenose, ki so nastali zaradi popravljanja iz septembra 2005 rezultatov primanjkljaja med 2002 in 2004 in zlasti vodi do popravka primanjkljaja za leto 2004 v višini 6,6 % BDP, medtem ko so napovedi služb Komisije iz jeseni 2005 vključevale enkratne prihodke iz objavljenega listninjenja, ki ga ni bilo.

(5)

Dopolnitev je bila predložena 21. decembra 2005, tri tedne pozneje od roka, določenega v novem kodeksu ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Novi program na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve po predložitvi podatkov za programe stabilnosti in konvergenčne programe, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (3).

(6)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP okrepila s 3,6 % v letu 2005 na povprečno 3,9 % v preostalem programskem obdobju. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na ugodnih predpostavkah o rasti; glede na napovedano srednjeročno gibanje rasti je videti optimističen, kar pomeni razmeroma visoka ocena rasti potencialnega proizvoda. V programu so videti realistične tudi projekcije glede inflacije.

(7)

Cilj proračunske strategije v dopolnitvi je do leta 2006 v skladu s pozivom Sveta iz člena 104(9) zmanjšati primanjkljaj pod prag v višini 3 % BDP in nadaljevati s fiskalno konsolidacijo do uravnoteženega proračuna. Popravek proračuna je izrazitejša na začetku obdobja, in sicer v letu 2006. Predvideva se zmanjšanje primanjkljaja s 4,3 % BDP v letu 2005 na 2,6 % v letu 2006 in nato na 1,7 % v letu 2008. Razvoj primarnega presežka je podoben, le da se bo z 0,9 % BDP izboljšal na 2,8 %. Predvidena prilagoditev naj bi se tako dosegla z višjimi davčnimi prihodki kot tudi zmanjšanjem odhodkov (plačila obresti in javna poraba). Za leto 2006 so predvideni enkratni prihodki v vrednosti 0,6 % BDP. V primerjavi s prejšnjim ugodni makroekonomski scenarij delno pojasnjuje bolj intenzivno izvajanje prilagoditve na začetku trenutne dopolnitve.

(8)

V skladu z izračuni služb Komisije na podlagi podatkov v programu in na podlagi skupno dogovorjene metodologije se za strukturni saldo (javnofinančni proračun v ciklično prilagojenem smislu brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) predvideva izboljšanje z -4,8 % BDP v letu 2005 na -2,4 % BDP v letu 2008 in se tako zagotavlja zmanjšanje za okoli 0,6 % BDP letno. Dopolnitev jasno določa srednjeročni cilj za proračunski položaj, kakor je predviden v Paktu stabilnosti in rasti, tj. v strukturnem smislu uravnoteženi proračun, in njegove izpolnitve ne predvideva pred letom 2008. Ker srednjeročni cilj programa presega najnižje merilo (ocenjen v višini -1,25 %), bi moral pri doseganju izpolniti cilj zagotovitve varnostne rezerve v primeru pojava čezmernega primanjkljaja. Srednjeročni cilj programa je po trenutnih ocenah ustrezen, ker je v okviru, ki ga Pakt stabilnosti in rasti ter kodeks ravnanja predvidevata za države članice v euroobmočju in MDT II, ter ustrezno izraža delež dolga in dolgoročno povprečno rast potencialnega proizvoda.

(9)

Proračunski rezultati bi lahko bili slabši od načrtovanih v programu. Obstajajo tveganja, povezana z ugodnim makroekonomskim scenarijem, in manjkajo podatki o ukrepih, predvidenih na koncu programa. Poleg tega je še vedno nekaj nerešenih statističnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v Eurostatu (ocena presežkov skladov socialnega zavarovanja in lokalnih vlad), ki bi lahko vodili do popravljanja številk primanjkljaja navzgor do leta 2005, zaradi česar bi lahko v letu 2006 in pozneje prišlo do prenosov, čeprav enkratni ukrepi, načrtovani za 2006, razvrstitve Eurostata še vedno obravnavajo kot takšne, ki zmanjšujejo primanjkljaj.

(10)

Na podlagi trenutnih podatkov in odvisno od zgornjih tveganj se za Grčijo na splošno predvideva zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2006, to je do roka, ki ga je določil Svet. Primanjkljaj, načrtovan za leto 2005, se zdi v skladu s strogim izvrševanjem proračuna za leto 2005, hkrati pa je cilj proračuna za leto 2006 primanjkljaj v višini 2,6 % BDP. Ker to vključuje enkratne prihodke v vrednosti 0,6 % BDP, se čezmerni primanjkljaj v letu 2006 ne bi zmanjšal za stalno. Vendar je strukturno zmanjšanje v letu 2006 nad minimalno stopnjo 0,6 % BDP, ki jo je zahteval Svet. V nasprotju s tem je zmanjšanje v letu 2008, ko mora Grčija še vedno uživati gospodarski položaj v času ugodnih razmer, manjše od 0,5 % BDP. Poleg tega se v skladu z izračuni služb Komisije na podlagi podatkov v programu in skupno dogovorjene metodologije za ciklično prilagojeni proračunski saldo v programskem obdobju ne pričakuje upoštevanje najnižjega merila.

(11)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2005 dosegel okoli 108 % BDP, kar je precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program v programskem obdobju predvideva padec deleža dolga za več kot enajst odstotnih točk, zlasti zaradi predvidenega izboljšanja primarnih presežkov in nižjih povečevanj finančnih poslov, ki povečujejo dolg. Verjetno je, da bo gibanje deleža dolga manj ugodno od predvidenega v programu glede na (1) tveganja proračunskih ciljev, omenjena zgoraj; (2) negotovost glede usklajevanja stanj in tokov, ki je bilo v preteklosti dostikrat veliko in je vplivalo na povečanje dolga. Glede na to oceno tveganja je delež dolga videti, da se zmanjšuje v zadostni meri v smeri referenčne vrednosti.

(12)

Videti je, da je Grčija na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena visokemu tveganju glede vzdržnosti javnih financ (4). Delež dolga je trenutno najvišji v EU in predvideva se, da bo ostal na zelo visoki stopnji skozi celotno projekcijsko obdobje do leta 2050. Zato sta potrebna dosledno srednjeročno izvajanje načrtovane konsolidacije javnih financ in nadaljnja okrepitev proračunskega položaja, da se zmanjšajo tveganja za vzdržnost javnih financ. Hkrati se pričakuje, da bo predvideno povečanje državnih odhodkov, zlasti za pokojnine, veliko breme za javne finance v projekcijskem obdobju. V ta namen je odločno izvajanje sprejetih ukrepov ter oblikovanje in izvajanje dodatnih strukturnih reform, zlasti za pokojnine, potrebno, da se zmanjšajo tveganja za vzdržnost javnih financ.

(13)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Program je zlasti skladen s smernico (i) za zagotovitev gospodarske stabilnosti; (ii) za zaščito gospodarske in proračunske vzdržnosti, in (iii) za spodbujanje sredstev, usmerjenih v rast in zaposlovanje, ter učinkovitega razporejanja sredstev. Vendar so ukrepi za reševanje pomembnih izzivov v pokojninskem sistemu preloženi do sprejema prihodnjega socialnega sporazuma.

(14)

V nacionalnem programu reform Grčije, predloženem 15. oktobra 2005 v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, so opredeljeni naslednji izzivi, ki bistveno vplivajo na javne finance: (i) dolgoročna vzdržnost javnih financ; (ii) zaposlovanje in izobraževanje; (iii) poslovno okolje in konkurenca; ter (iv) R&R in inovacije. Proračunske posledice programa so v celoti opisane v dopolnitvi. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu stabilnosti, so na splošno v skladu z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Program med drugim zlasti opisuje ukrepe za zmanjšanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 25 % do leta 2007, za boj proti davčni utaji, reformiranje obdavčenja nepremičnine in za racionalizacijo porabe za zdravstveno varstvo.

(i)

izvede potrebne trajne ukrepe, ki bi vodili do zmanjšanja čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2006;

(ii)

nadaljuje s prizadevanji za zmanjšanje primanjkljaja v strukturnem smislu k srednjeročnemu cilju, določenem v programu, in izkoristi ugodne gospodarske razmere za zmanjšanje primarne porabe;

(iii)

izboljša prizadevanja za določitev in nadzor še drugih dejavnikov poleg neto zadolževanja, ki prispevajo k spremembi stopenj dolga, da se zagotovi, da se delež dolga zmanjšuje v zadostni meri in se zadovoljivo približuje referenčni vrednosti;

(iv)

nadzoruje javnofinančne odhodke za pokojnine in strogo izvaja odobrene pokojninske reforme ter izvede dodatno strukturno reformo, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost javnih financ;

(v)

nadalje izboljša zbiranje in obdelavo javnofinančnih podatkov, predvsem z uporabo mehanizmov, ki zagotavljajo hitre in točne proračunske podatke, zlasti za socialno varnost.