EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 12003TN11/03

AKT o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte,Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija - Priloga XI: Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Malta - 3. Politika konkurence

UL L 236, 23.9.2003, p. 859–861 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

12003TN11/03



Uradni list L 236 , 23/09/2003 str. 0859 - 0861


3. POLITIKA KONKURENCE

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Malta do 31. decembra 2008 ohrani pomoč za tekoče poslovanje dodeljeno v skladu s fiskalnimi sistemi iz Uredb 4 in 6 Zakona o pospeševanju podjetništva, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- letni znesek pomoči dodeljene enemu podjetju ne presega 7200 MTL na zaposlenega ali

- če je izračun narejen na osnovi dobičkov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči, letni znesek ne presega 25000 MTL na zaposlenega, kjer se uporabi 5 % znižana stopnja davka (pod Uredbo 4 ali 6), ali 28000 MTL na zaposlenega, kjer je znižana stopnja davka 10 % ali 15 % (pod Uredbo 4 ali 6).

2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Malta uporabi oprostitve od davka na pravne osebe, dodeljene do 30. novembra 2000 na podlagi Zakona o industrijskem razvoju in Zakona o brezcarinskem pristanišču Malta, pod naslednjimi pogoji:

(i) za mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v skladu z opredelitvijo [1] Skupnosti in prakso Komisije do in vključno z 31. decembrom 2011.

V primeru združitve, prevzema ali podobnega primera, v katerega je vključen upravičenec do oprostitve davka dodeljene po zgornji zakonodaji, se oprostitev davka na pravne osebe prekine.

(ii) za druga podjetja, pod pogojem, da so upoštevane naslednje omejitve na zneske pomoči, dodeljene po zgornji zakonodaji:

(aa) Državna pomoč za regionalne naložbe:

- pomoč ne presega maksimuma 75 % upravičenih stroškov naložb, v primeru da je podjetje pridobilo upravičenje do oprostitve davka pred 1. januarjem 2000. V primeru da je podjetje pridobilo upravičenje do oprostitve davka med letom 2000, skupna pomoč ne presega maksimuma 50 % upravičenih stroškov naložb;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgornji meji 75 % in 50 %, se prične 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov Skupnosti.

- upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči [2];

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2006 v okviru pogojev programa o investicijah, ki ga je formalno sprejel upravičenec pred 31. decembrom 2002 in do 31. marca 2003 uradno obvestil Ministrstvo za gospodarske storitve Republike Malte.

(bb) Državne pomoči za usposabljanje, raziskave in razvoj ter investicije v okolje:

- pomoč ne presega ustreznih zgornjih mej intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za te cilje pomoči;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v dovoljeno zgornjo mejo se začne 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov Skupnosti.

- upravičeni stroški se določijo na podlagi predpisov Skupnosti, ki se uporabljajo za zadeven cilj pomoči;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2006 v okviru pogojev programa o investicijah, ki ga je formalno sprejel upravičenec pred 31. decembrom 2002 in do 31. marca 2003 uradno obvestil Ministrstvo za gospodarske storitve Republike Malte.

(b) Vsaka pomoč, dodeljena v skladu z zgornjima shemama, ki do dne pristopa ni skladna s pogoji iz (a) zgoraj, se šteje za novo pomoč v skladu z mehanizmom za obstoječe pomoči, ki je določen v Prilogi IV, Poglavju 3 o politiki konkurence, k temu aktu.

(c) Malta bo Komisiji predložila:

- dva meseca od dne pristopa, informacije o izpolnjevanju pogojev iz (a) zgoraj;

- do konca septembra 2007, informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z zgoraj omenjeno zakonodajo upravičenci dejansko imeli in o skupnih zneskih pomoči, ki so jih upravičenci prejeli.

3. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES in pod spodaj določenimi pogoji lahko Malta v obdobju prestrukturiranja od 2002 do konca 2008, podeli naslednje pomoči za prestrukturiranje v najvišji skupni vsoti 419491000 MTL Malta Drydocks in Malta Shipbuilding Company Limited ali njihovim pravnim naslednikom (v nadaljevanju "ladjedelnice") na naslednji način:

- odpis dolga v višini do 300000000 MTL;

- pomoč v investicijah do 9983000 MTL v skladu s programom kapitalskih naložb, ki je vključen v program prestrukturiranja;

- štipendije za usposabljanje do 4530000 MTL;

- nadomestila za socialne stroške nastale pri prestrukturiranju do višine 32024000 MTL;

- pomoč za finančne stroške v višini do 17312000 MTL;

- druga pomoč povezana s finančnimi stroški štipendij za usposabljanja in subvencijami za kapitalske naložbe do zneska 3838000 MTL;

- subvencija za obratna sredstva do zneska 51804000 MTL. Ta element pomoči za tekoče poslovanje programa se sčasoma zmanjšuje, tako da je v zadnjih štirih letih programa prestrukturiranja lahko izplačano le 25 % dejansko izplačanega zneska.

Pomoč za vsako postavko ne presega stroškov, ki naj bi jih pokrila in je omejena na minimum, ki je potreben, da se dosežejo cilji iz programa prestrukturiranja.

(b) Malta izvaja prestrukturiranje ladjedelnic na podlagi programa za prestrukturiranje, katerega cilj je doseči popolno rentibilnost najkasneje do zaključka obdobja prestrukturiranja in upošteva naslednje pogoje:

(i) Pomoč se podeli le enkrat. Po 31. decembru 2008 se podjetju, ki je lastnik ladjedelnice, ne dodeli nobena dodatna pomoč;

(ii) delovne ure, ki so v ladjedelnicah na voljo za predvideno produktivno delovno silo 1410 zaposlenih za izdelavo, popravilo in predelavo ladij (po prestrukturiranju) znašajo 2,4 milijona delovnih ur na leto;

(iii) število prodanih delovnih ur za popravilo in predelavo ladij ne presega 2035000 v kateremkoli desetletju po začetku obdobja prestrukturiranja;

(iv) ladjedelništvo, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1540/98 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu [3], ne presega zgornje meje letne proizvodnje 10000 bruto registrskih ton. Ladjedelnice lahko od svojega prijavljenega obsega proizvodnje odštejejo naslednje postopke, za katere je mogoče prikazati, da je bila njihova izvedba zaupana zunanjim izvajalcem: postavitev delovnih odrov, notranji transport, začasne storitve, storitve varovanja, izgradnja inštalacij in modelov, storitve čiščenja ladij, izolaterstvo in oblaganje s ploščami in folijo, sistemi za pronicajočo vodo in balastni sistemi, sistemi za suho gašenje požara in s škropljenjem, kabelski žerjavi (če niso del električnih inštalacij), električne inštalacije (ker se od na splošno velikega dela materialnih stroškov, ki jih obsegajo, pri omenjenih postopkih upošteva samo 40 % dokumentiranih stroškov), ladijska oprema, ključavničarska dela, mehanska predelava, sanitarno-zdravstveni ukrepi (razen celic s higienskimi napravami) in ogrevanje;

Vsota bruto registrskih ton zadevne ladjedelniške pogodbe se lahko zmanjša za odstotek, ki je seštevek zgoraj omenjenih del zunanjih izvajalcev.

(v) pomol 1 Malta Drydocks je zaprt za ladjedelništvo, predelavo in popravilo ladij vsaj deset let od dne pričetka obdobja prestrukturiranja. Če se zaprti pomol ponovno uporabi za druge dejavnosti, morajo biti le-te neodvisne od podjetij, ki so aktualni lastniki ladjedelnic in ne smejo vključevati gradnje, popravila ali predelave ladij;

(vi) glede zahteve po zmanjšanju delovne sile na deloviščih, Malta zagotovi, da se zadrži potrebno število delovne sile s primernimi sposobnostmi;

(vii) programi usposabljanja, ki so vezani na program prestrukturiranja morajo biti skladni s splošno uporabnimi predpisi Skupnosti;

(viii) vsaka pomoč, ki se dodeli s kršitvijo zgornjih pogojev, se povrne.

(c) Če rentabilnosti ladjedelnic zaradi izjemnih okoliščin, ki v trenutku oblikovanja programa prestrukturiranja niso bile predvidene, ni mogoče doseči, lahko Komisija ponovno preuči pogoje iz (b) zgoraj v skladu s postopkom iz člena 88(1) Pogodbe ES. Pred začetkom tega postopka Komisija upošteva mnenja držav članic o obstoju izjemnih okoliščin. Ta mnenja se izrazijo na podlagi priporočila Komisije in na podlagi razpoložljivih relevantnih podatkov in okoliščin.

Pod nobenim pogojem se ne preseže skupnega zneska pomoči iz (a) zgoraj.

(d) Malta bo v obdobju prestrukturiranja sodelovala z ureditvami spremljanja Komisije, vključno z inšpekcijami neodvisnih strokovnjakov na mestu samem.

Malta Komisiji predloži letna poročila o izvajanju programa. Poročila vsebujejo vse potrebne podatke, ki Komisiji omogočijo, da oceni stanje izvajanja programa prestrukturiranja, vključno z gibanjem cen delovišč za nove pogodbe o popravilu in izdelavi ladij, ki so jih sklenila delovišča. Letno poročilo ladjedelnic o proizvodnji mora opredeliti bruto registrske tone del zaupanih zunanjim izvajalcem, skladno z dejanskim časovnim obdobjem v katerem so jih tretje osebe izvedle in to vključiti v izračun bruto registrskih ton ladjedjedelniške pogodbe. V primeru, da izdelava ladje presega dve leti, se znesek bruto registrskih ton na koncu leta zamrzne, da se s tem prepreči retroaktivne popravke. Ladjedelnica mora biti sposobna za namene preverjanja predložiti vse pogodbe, ki se vežejo na zunanja dela iz list v pododstavku (b) (iv).

Malta predloži ta poročila v dveh mesecih od konca vsakega leta, s pričetkom marca 2003. Zadnje poročilo se predloži konec marca 2009, razen če se Komisija in Malta dogovorita drugače.

[1] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[2] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[3] UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

Top