1.

2.

2.1

2.2

2.3

2.4

3.

3.1

3.1.1

3.1.2

3.2

3.3

3.3.1

3.3.2

3.4

3.5

3.5.1

3.5.2

3.6

3.6.1

3.6.2

3.6.3

3.6.4

3.7

4.

5.

6.

6.1

6.2

6.3

6.4

6.5

6.6

6.7

7.

7.1

7.2

7.2.1

7.2.2

7.2.3

8.

9.

10.

(1)

V teh smernicah Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) določa pogoje, pod katerimi se državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah lahko šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: sporazum EGP) na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(2)

Nadzorni organ je svoje prvotne smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2) sprejel leta 1994. Leta 1999 je bila sprejeta spremenjena različica smernic (3). Leta 2004 je Nadzorni organ sprejel nove smernice (4), katerih veljavnost je bila najprej podaljšana do 30. novembra 2012 (5), nato pa še do njihove nadomestitve z novimi pravili (6).

(3)

V svojem sporočilu z dne 8. maja 2012 o posodobitvi področja državnih pomoči EU (7) je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) napovedala tri cilje posodobitve nadzora državnih pomoči:

(4)

Komisija je v sporočilu zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri reviziji različnih smernic in okvirov, ki bi temeljil na krepitvi notranjega trga, spodbujanju večje učinkovitosti javne porabe prek večjega prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, okrepljenem preverjanju spodbujevalnega učinka, omejevanju pomoči na minimum ter izogibanju možnim negativnim učinkom pomoči na konkurenco in trgovino. Tudi Nadzorni organ sledi temu pristopu.

(5)

Nadzorni organ je v okviru revizije smernic o reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah upošteval svoje izkušnje pri uporabi obstoječih pravil in zgoraj omenjeni skupni pristop. Pri reviziji sta bila upoštevana tudi strategija Evropa 2020, ki jo je sprejela Komisija (8), ter dejstvo, da bi negativni učinki državne pomoči lahko ovirali cilje glede krepitve produktivnosti in rasti, ohranjanja enakih možnosti za podjetja in boja proti nacionalnemu protekcionizmu.

(6)

Pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje spadata med najbolj izkrivljajoče oblike državne pomoči. Splošno priznano je, da produktivnost v uspešnih sektorjih gospodarstva ne raste zaradi povečevanja produktivnosti vseh podjetij, ki so prisotna na trgu, temveč predvsem zaradi tega, ker učinkovitejša in tehnološko naprednejša podjetja rastejo na račun tistih, ki so manj učinkovita ali imajo zastarele proizvode. Izstop manj učinkovitih podjetij iz trga omogoča rast učinkovitejših konkurentov, sredstva pa se vrnejo na trg, kjer jih je mogoče produktivneje uporabiti. Pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje lahko s posegom v ta proces bistveno upočasnita gospodarsko rast v zadevnih sektorjih.

(7)

Kadar deli podjetja, ki se sicer srečuje s težavami, še naprej v glavnem uspešno poslujejo, bi podjetje morda lahko izvedlo prestrukturiranje, s katerim bi opustilo nekatere strukturne dejavnosti, ki ustvarjajo izgube, in ki bi omogočilo, da se preostale dejavnosti reorganizirajo na podlagi, ki nudi dobre obete za dolgoročno sposobnost preživetja. Takšno prestrukturiranje je običajno možno brez državne pomoči, tj. s sporazumi z upniki ali v obliki postopkov zaradi insolventosti ali postopkov reorganizacije. Sodobno insolvenčno pravo bi moralo prispevati k temu, da trdna podjetja preživijo, da se ohranijo delovna mesta ter da dobavitelji obdržijo kupce in lastniki ohranijo vrednost v podjetjih, ki so sposobna preživeti (9). V postopkih zaradi insolventnosti se podjetja, ki so sposobna preživeti, lahko tudi vrnejo na trg, tako da jih tretje osebe prevzamejo kot polno delujoča podjetja ali pa prevzamejo le njihova različna proizvodna sredstva.

(8)

Iz tega sledi, da bi podjetja morala biti upravičena do državne pomoči samo takrat, ko izčrpajo vse možnosti na trgu in ko je takšna pomoč potrebna, da bi se dosegel natančno določen cilj skupnega interesa. Podjetja bi morala imeti možnost, da pomoč na podlagi teh smernic prejmejo samo enkrat v desetih letih (načelo enkratnosti pomoči).

(9)

Dodatni pomislek se nanaša na moralno tveganje, ki ga ustvari državna pomoč. Podjetja, ki pričakujejo, da bodo najverjetneje rešena, ko zaidejo v težave, lahko sprejemajo izredno tvegane in ne trajnostne poslovne strategije. Poleg tega se lahko zaradi možnosti, da bo podjetje prejelo pomoč za reševanje in prestrukturiranje, umetno zniža njegov strošek kapitala, s čimer podjetje pridobi neupravičeno konkurenčno prednost na trgu.

(10)

Državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah lahko ovira delovanje notranjega trga s tem, da nepravičen delež bremena strukturnih prilagoditev ter spremljajočih socialnih in gospodarskih težav prenese na druge pogodbenice. To je samo po sebi nezaželeno in bi lahko sprožilo potratno tekmovanje za subvencije med pogodbenicami. Takšna pomoč lahko tudi ustvari ovire za vstop in zmanjša spodbude za čezmejne dejavnosti, kar je v nasprotju s cilji notranjega trga.

(11)

Zato je treba zagotoviti, da se pomoč odobri samo pod pogoji, ki blažijo njene potencialne škodljive učinke in spodbujajo učinkovito javno porabo. V zvezi s pomočjo za prestrukturiranje so zahteve po obnovi sposobnosti preživetja podjetja, lastnem prispevku in ukrepih za omejevanje izkrivljanja konkurence dokazale svojo vrednost v smislu blaženja potencialnih škodljivih učinkov takšne pomoči. Te zahteve so vključene tudi v te smernice ter so po potrebi prilagojene, da se upoštevajo nedavne izkušnje Nadzornega organa. Med drugim je bil uveden pojem porazdelitve bremena, da bi se bolje obravnavalo vprašanje moralnega tveganja. Pri pomoči za reševanje in začasni podpori za prestrukturiranje se potencialni škodljivi učinki blažijo z omejitvami glede trajanja in oblike pomoči.

(12)

Če ima pomoč obliko likvidnostne pomoči, ki je omejena tako v znesku kot v trajanju, so pomisleki o njenih potencialnih škodljivih učinkih precej manjši, zaradi česar jo je mogoče odobriti pod manj strogimi pogoji. Čeprav bi se takšna pomoč načeloma lahko uporabila za podporo celotnega procesa prestrukturiranja, omejitev pomoči za reševanje na obdobje šestih mesecev pomeni, da se to zgodi le redko; zato pomoči za reševanje običajno sledi pomoč za prestrukturiranje.

(13)

Da bi se spodbudila uporaba manj izkrivljajočih oblik pomoči, te smernice uvajajo nov koncept, t. i. ‚začasno podporo za prestrukturiranje‘. Tako kot pomoč za reševanje se tudi začasna podpora za prestrukturiranje lahko zagotovi le v obliki likvidnostne pomoči, ki je omejena v znesku in trajanju. Da bi se omogočila podpora celotnega procesa prestrukturiranja, pa je obdobje začasne podpore za prestrukturiranje omejeno na največ 18 mesecev. Začasna podpora za prestrukturiranje se lahko dodeli samo MSP (10) in manjšim podjetjem v državni lasti (11), saj se v smislu dostopa do likvidnosti srečujejo z večjimi izzivi kot velika podjetja.

(14)

Kadar pomoč ponudnikom storitev splošnega gospodarskega pomena v težavah sodi v področje uporabe teh smernic, je treba opraviti oceno v skladu s standardnimi načeli smernic. Vendar je treba posebno uporabo navedenih načel po potrebi prilagoditi, da bi se upoštevala posebna narava storitev splošnega gospodarskega pomena in zlasti potreba po neprekinjenem zagotavljanju storitev v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

(15)

V sedanjih razmerah večje presežne zmogljivosti na evropski in svetovni ravni državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje jeklarskih podjetij v težavah ni upravičena. Jeklarski sektor je zato treba izvzeti iz področja uporabe teh smernic.

(16)

Sklep Sveta 2010/787/EU (12) v Evropski uniji določa pogoje, pod katerimi se nekonkurenčni proizvodnji v sektorju premogovništva lahko dodelijo pomoč za obratovanje, socialna pomoč in pomoč za varstvo okolja do leta 2027 (13). Sedanja pravila sledijo prejšnjim sektorskim pravilom, ki so se uporabljala v obdobjih 2002–2010 (14) in 1993–2002 (15), kar je olajšalo prestrukturiranje nekonkurenčnih podjetij v sektorju premogovništva. Zaradi tega in z vidika stalne potrebe po zagotavljanju podpore za strukturno prilagoditev proizvodnje premoga v Uniji so sedanja pravila strožja od prejšnjih ter zahtevajo trajno prenehanje proizvodnje in prodaje premoga, za kateri se prejema pomoč, ter dokončno zaprtje nekonkurenčnih proizvodnih obratov najpozneje do 31. decembra 2018. Pri uporabi navedenih pravil so mnoge države članice Evropske unije sprejele načrte za dokončno zaprtje premogovnikov v težavah, ki jih upravljajo podjetja v tem sektorju, in te načrte izvajajo (16). Nadzorni organ ugotavlja, da se Sklep 2010/787/EU ne uporablja za države EGP/Efte. Nadzorni organ se je odločil, da izključi sektor premogovništva iz področja uporabe teh smernic zaradi njegovih posebnih značilnosti.

(17)

Izkušnje Nadzornega organa z reševanjem in prestrukturiranjem finančnih institucij v finančni in gospodarski krizi kažejo, da so posebna pravila za finančni sektor glede na posebne značilnosti finančnih institucij in finančnih trgov lahko koristna. Podjetja, za katera veljajo posebna pravila za finančni sektor, so torej izključena iz področja uporabe teh smernic.

(18)

Nadzorni organ bo te smernice uporabljal za pomoč za vsa podjetja v težavah, razen za podjetja, ki delujejo v sektorju premogovništva (17) ali jeklarskem sektorju (18), ter podjetja, za katera veljajo posebna pravila za finančne institucije (19), brez poseganja v katera koli posebna pravila za podjetja v težavah v zadevnem sektorju (20).

(19)

Pogodbenica, ki namerava v skladu s temi smernicami dodeliti pomoč podjetju, mora objektivno dokazati, da je zadevno podjetje v težavah v smislu tega oddelka, ob upoštevanju posebnih določb za pomoč za reševanje in začasno podporo za prestrukturiranje v okviru točke 29.

(20)

Za namen teh smernic se šteje, da je podjetje v težavah takrat, kadar bi bil brez posredovanja države njegov obstoj skoraj gotovo kratkoročno ali srednjeročno ogrožen. Zato se šteje, da je podjetje v težavah, če gre za eno od naslednjih okoliščin:

(21)

Novoustanovljeno podjetje ni upravičeno do pomoči na podlagi teh smernic, četudi je njegov začetni finančni položaj negotov. To velja na primer za nova podjetja, ki so nastala iz likvidacije obstoječega podjetja ali pa s prevzemom njegovih sredstev. Podjetje načeloma velja za novoustanovljeno prva tri leta po začetku poslovanja na zadevnem področju. Šele po izteku navedenega obdobja postane upravičeno do pomoči na podlagi teh smernic, če:

(22)

Podjetje, ki pripada večji poslovni skupini ali ga je ta skupina prevzela, običajno ni upravičeno do pomoči na podlagi teh smernic, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in da te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama. Če podjetje v težavah ustanovi hčerinsko družbo, veljata podjetje v težavah in hčerinska družba, ki jo nadzoruje, za skupino in lahko prejmeta pomoč pod pogoji, določenimi v tej točki.

(23)

Ker je pri podjetju v težavah ogrožen sam obstoj podjetja, se tako podjetje ne more šteti kot ustrezno sredstvo za spodbujanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja. Zato Nadzorni organ meni, da lahko pomoč podjetjem v težavah prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti, ne da bi s tem škodila trgovini v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, le če so izpolnjeni pogoji, določeni v teh smernicah, tudi če je taka pomoč dodeljena v skladu z že odobreno shemo.

(24)

V številnih uredbah in sporočilih s področja državne pomoči in drugih področij je zato določena prepoved prejemanja pomoči za podjetja v težavah. Za namene takšnih uredb in sporočil, in če v slednjih ni določeno drugače:

(25)

Te smernice obravnavajo tri oblike pomoči: pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje in začasno podporo za prestrukturiranje

(26)

Pomoč za reševanje je po naravi nujna in začasna pomoč. Njen osnovni cilj je omogočiti, da podjetje v težavah ostane pri življenju v kratkem obdobju, ki je potrebno za izdelavo načrta prestrukturiranja ali likvidacije. Splošno načelo je, da pomoč za reševanje omogoča začasno podporo podjetju, ki se srečuje s precejšnjim poslabšanjem finančnega položaja, ki se kaže v hudi likvidnostni krizi ali tehnični insolventnosti. Takšna začasna pomoč mora podjetju omogočiti čas za analizo okoliščin, ki so povzročile težave, ter za razvoj ustreznega načrta za reševanje teh težav.

(27)

Pomoč za prestrukturiranje pogosto vključuje bolj stalno pomoč in mora obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja upravičenca na podlagi izvedljivega, skladnega in daljnosežnega načrta prestrukturiranja, hkrati pa omogočiti ustreznost lastnega prispevka in porazdelitve bremena ter omejiti potencialno izkrivljanje konkurence.

(28)

Začasna podpora za prestrukturiranje je likvidnostna pomoč, namenjena podpori prestrukturiranju podjetja z zagotavljanjem primernih pogojev, da lahko upravičenec oblikuje in izvede ustrezne ukrepe za obnovo svoje dolgoročne sposobnosti preživetja. Začasna podpora za prestrukturiranje se lahko dodeli samo MSP in manjšim podjetjem v državni lasti.

(29)

Z odstopanjem od točke 19 se lahko pomoč za reševanje, v primeru MSP in manjših podjetij v državni lasti pa tudi začasna podpora za prestrukturiranje, prav tako dodeli podjetjem, ki niso v težavah v smislu točke 20, vendar se srečujejo z akutnimi likvidnostmi potrebami zaradi izjemnih in nepredvidenih okoliščin.

(30)

Prestrukturiranje navadno povzroči zmanjšanje ali opustitev prizadetih dejavnosti. Takšni ukrepi so pogosto potrebni za racionalizacijo in večjo učinkovitost ter niso povezani z zmanjšanjem zmogljivosti, ki se lahko zahteva kot pogoj za dodelitev pomoči. Ne glede na razloge za takšne ukrepe ti običajno vodijo v zmanjšanje delovne sile upravičenca.

(31)

Delovna zakonodaja pogodbenic lahko vsebuje splošne programe socialne varnosti, v okviru katerih se določena nadomestila plačujejo neposredno presežnim delavcem. Takšni programi se ne smejo obravnavati kot državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(32)

Splošni programi za socialno podporo poleg takih prejemkov socialne varnosti za zaposlene pogosto določajo, da država krije stroške nadomestil, ki jih podjetje dodeli presežnim delavcem ter ki presegajo njegove zakonske ali pogodbene obveznosti. Kadar so takšni programi – na splošno brez sektorskih omejitev – na voljo vsakemu delavcu, ki izpolnjuje predhodno določene pogoje za avtomatično upravičenost, zanje ne velja, da vključujejo pomoč iz člena 61(1) Sporazuma EGP za podjetja, ki izvajajo prestrukturiranje. Če pa se programi uporabljajo za podporo prestrukturiranju v določenih dejavnostih, lahko vključujejo pomoč zaradi svojega selektivnega načina uporabe (25).

(33)

Obveznosti samega podjetja v skladu z zaposlitveno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami s sindikati, v okviru katerih mora podjetje poskrbeti za določene ugodnosti za presežne delavce, npr. odpravnine zanje ali ukrepe za povečanje njihove zaposljivosti, so del običajnih stroškov poslovanja, ki jih mora podjetje kriti iz lastnih virov. Zato je treba vsak prispevek države k navedenim stroškom šteti za pomoč. To velja ne glede na to, ali so plačila izplačana neposredno podjetju ali pa delavcem prek vladne agencije.

(34)

Nadzorni organ nima nikakršnih vnaprejšnjih ugovorov zoper takšno pomoč, kadar je dodeljena podjetjem v težavah, saj prinaša gospodarske koristi, ki presegajo interese zadevnega podjetja, ter olajšuje strukturne spremembe in zmanjšuje težave.

(35)

Poleg zagotavljanja neposredne finančne podpore je taka pomoč pogosto dodeljena v zvezi s posebno shemo prestrukturiranja za usposabljanje, svetovanje in praktično pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve, pomoč pri premestitvi ter strokovno usposabljanje in pomoč delavcem, ki želijo začeti z novo dejavnostjo. Ker takšni ukrepi, ki povečujejo zaposljivost presežnih delavcev, dodatno prispevajo k cilju zmanjšanja socialnih težav, je Nadzorni organ dosledno naklonjen taki pomoči, če se dodeli podjetjem v težavah.

(36)

Okoliščine, v katerih se državna pomoč podjetjem v težavah lahko odobri kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, so določene v členu 61(2) in (3) Sporazuma EGP. Na podlagi člena 61(3)(c) je Nadzorni organ pristojen za odobritev ‚pomoč[i] za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti […], kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi‘. To velja zlasti, kadar je pomoč potrebna za odpravo neskladja, ki so ga povzročile tržne pomanjkljivosti, ali za zagotavljanje gospodarske in socialne kohezije.

(37)

Ukrepe pomoči v korist velikih podjetij je treba Nadzornemu organu priglasiti posamično. Nadzorni organ lahko pod določenimi pogoji odobri sheme za manjše zneske pomoči MSP in manjšim podjetjem v državni lasti: ti pogoji so določeni v poglavju 6 (26).

(38)

Nadzorni organ bo pri oceni združljivosti priglašene pomoči z delovanjem Sporazuma EGP proučil, ali so izpolnjena vsa naslednja merila:

(39)

Če katero koli od navedenih meril ni izpolnjeno, se pomoč ne bo štela za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

(40)

Za nekatere kategorije shem pomoči se poleg tega lahko zahteva naknadno oceno, kot je opisano v točkah 118, 119 in 120 teh smernic.

(41)

Pomoč se prav tako ne more šteti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP (27), če so ukrep pomoči ali z njim povezani pogoji (vključno z metodo njegovega financiranja, kadar je ta metoda sestavni del ukrepa pomoči) neločljivo povezani s kršitvijo prava EGP.

(42)

Nadzorni organ v tem poglavju opisuje pogoje, pod katerimi bo ocenil vsako od meril iz točke 38.

(43)

Ker ima izstop s trga pomembno vlogo pri doseganju rasti produktivnosti, zgolj prizadevanja za preprečitev izstopa posameznega podjetja s trga ne pomenijo zadostne utemeljitve za dodelitev pomoči. Predložiti je treba jasne dokaze, da je pomoč namenjena cilju skupnega interesa, tj. da bo preprečila socialne težave ali obravnavala nedelovanje trga (oddelek 3.1.1) z obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja (oddelek 3.1.2).

(44)

Pogodbenice morajo dokazati, da bi izstop upravičenega podjetja s trga verjetno povzročil resne socialne težave ali resno nedelovanje trga, pri čemer morajo zlasti prikazati, da:

(45)

Pomoč za prestrukturiranje, ki spada na področje uporabe teh smernic, ne sme biti omejena na finančno pomoč za kritje preteklih izgub, ne da bi se obravnavali razlogi za te izgube. Nadzorni organ bo pri pomoči za prestrukturiranje torej zahteval, da zadevna pogodbenica predloži izvedljiv, skladen in daljnosežen načrt prestrukturiranja za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca (28). Prestrukturiranje lahko vključuje enega ali več naslednjih elementov: reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti upravičenca na učinkovitejši podlagi, ki navadno vključuje umik iz dejavnosti, ki prinašajo izgube, prestrukturiranje tistih obstoječih dejavnosti, ki lahko znova postanejo konkurenčne, in po možnosti diverzifikacijo dejavnosti v smeri novih in donosnih dejavnosti. Običajno vključuje tudi finančno prestrukturiranje v obliki kapitalskih injekcij s strani novih ali obstoječih delničarjev in zmanjšanja dolgov s strani obstoječih upnikov.

(46)

Dodelitev pomoči mora biti torej pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja, ki ga mora Nadzorni organ odobriti za vsako ad hoc pomoč.

(47)

Načrt prestrukturiranja mora omogočiti obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca v razumnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja, pri čemer mora biti izključena vsakršna nadaljnja državna pomoč, ki ni zajeta v načrtu prestrukturiranja. Obdobje prestrukturiranja mora biti čim krajše. Načrt prestrukturiranja je treba z vsemi potrebnimi podatki predložiti Nadzornemu organu in mora zlasti vsebovati informacije, določene v tem oddelku (3.1.2).

(48)

V načrtu prestrukturiranja je treba opredeliti vzroke za težave upravičenca in njegove slabosti ter opisati, kako bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja odpravili osnovne težave upravičenca.

(49)

Načrt prestrukturiranja mora vsebovati informacije o poslovnem modelu upravičenca, iz katerih je razvidno, kako bo načrt prispeval k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Te informacije morajo zlasti vključevati informacije o organizacijski strukturi upravičenca, financiranju, upravljanju in vseh drugih pomembnih vidikih. Načrt prestrukturiranja mora oceniti, ali bi se upravičenec lahko izognil težavam z ustreznimi in pravočasnimi ukrepi vodstva in če je tako, dokazati, da so bile ustrezne spremembe v vodstvu tudi opravljene. Kadar težave upravičenca izhajajo iz pomanjkljivosti v njegovem poslovnem modelu ali sistemu upravljanja, se bodo zahtevale ustrezne spremembe.

(50)

Za pričakovane rezultate načrtovanega prestrukturiranja je treba predložiti izhodiščni scenarij ter neugodni (ali najslabši možni) scenarij. Zato je treba v načrtu prestrukturiranja med drugim upoštevati trenutne razmere in predvidevanja v zvezi s ponudbo in povpraševanjem na upoštevnem proizvodnem trgu ter glavne dejavnike stroškov v sektorju, pri čemer mora načrt temeljiti na predpostavkah za izhodiščni in najslabši scenarij ter posebnih prednostih in slabostih upravičenca. Predpostavke je treba primerjati z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja ter jih po potrebi prilagoditi glede na posebne okoliščine v posamezni državi in sektorju. Upravičenec mora zagotoviti tržno raziskavo in analizo občutljivosti, v kateri opredeli najpomembnejše parametre uspešnosti podjetja in glavne dejavnike tveganja v prihodnosti.

(51)

Sposobnost preživetja upravičenca je treba obnoviti predvsem z notranjimi ukrepi, zlasti z umikom iz dejavnosti, ki bi sicer srednjeročno še naprej ustvarjale strukturne izgube. Obnova sposobnosti preživetja ne sme biti odvisna od optimističnih predpostavk o zunanjih dejavnikih, kot so nihanja cen, povpraševanje in ponudba omejenih virov, niti ne more biti povezana s tem, da upravičenec dosega boljše rezultate kot trg in njegovi konkurenti ali vstopa v nove dejavnosti ali jih širi, pri čemer v zvezi z njimi nima niti izkušenj niti dokazanih rezultatov (razen v ustrezno utemeljenih primerih ter če je to potrebno zaradi diverzifikacije dejavnosti in sposobnosti preživetja).

(52)

Dolgoročna sposobnost preživetja se doseže, kadar podjetje lahko zagotovi ustrezni pričakovani donos kapitala, potem ko pokrije vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Prestrukturirano podjetje mora biti sposobno konkurirati na trgu na podlagi lastnih dosežkov.

(53)

Pogodbenice, ki nameravajo dodeliti pomoč za prestrukturiranje, morajo zagotoviti primerjavo z verodostojnim alternativnim scenarijem, ki ne vključuje državne pomoči, in s tem pokazati, da ustrezni cilji iz oddelka 3.1.1 v primeru navedenega alternativnega scenarija ne bi bili doseženi ali pa bi bili doseženi v manjši meri. Takšni scenariji lahko na primer vključujejo reorganizacijo dolga, odprodajo sredstev, zbiranje zasebnega kapitala, prodajo konkurentu ali delitev podjetja, bodisi z začetkom postopka zaradi insolventnosti, postopka reorganizacije ali drugega postopka.

(54)

Pogodbenice morajo zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki omogoča najmanj izkrivljajoč način doseganja cilja. To se lahko doseže tako, da se pomoč zagotovi v obliki, ki je ustrezna glede na težave upravičenca, in da se zanjo zahteva ustrezno nadomestilo. V nadaljevanju tega oddelka so določene zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da bi se dokazalo, da je ukrep pomoči ustrezen.

(55)

Da bi Nadzorni organ odobril pomoč za reševanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(56)

Stopnja nadomestila, ki jo mora upravičenec plačati za pomoč za reševanje, mora odražati kreditno sposobnost upravičenca ob upoštevanju začasnih učinkov likvidnostnih težav in državne podpore ter upravičencu zagotoviti spodbudo za čim hitrejše vračilo pomoči. Nadzorni organ bo zato zahteval, da se nadomestilo določi pri stopnji, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere, določene v smernicah o referenčnih obrestnih merah (29) za šibka podjetja z običajno stopnjo zavarovanja (trenutno 1-letna obrestna mera IBOR, povečana za 400 bazičnih točk) (30), in ki jo je treba povišati za najmanj 50 bazičnih točk za pomoč za reševanje, za katero se odobritev podaljša v skladu s točko 55(d)(ii).

(57)

Kadar obstajajo dokazi, da stopnja nadomestila iz točke 56 ni ustrezno merilo, na primer če se bistveno razlikuje od tržnih cen podobnih instrumentov, ki jih je nedavno izdal upravičenec, lahko Nadzorni organ zahtevano stopnjo nadomestila ustrezno prilagodi.

(58)

Pogodbenice prosto izberejo obliko pomoči za prestrukturiranje. Pri tem pa morajo zagotoviti, da izbrani instrument ustreza želenim ciljem. Pogodbenice morajo zlasti oceniti, ali so težave upravičencev povezane z likvidnostjo ali solventnostjo, ter izbrati ustrezne instrumente za rešitev ugotovljenih težav. V primeru težav s solventnostjo bi bilo lahko na primer ustrezno povečanje sredstev z dokapitalizacijo, medtem ko bi v okoliščinah, v katerih gre zlasti za težave z likvidnostjo, utegnila zadostovati tudi pomoč v obliki posojil ali jamstev za posojila.

(59)

Pogodbenice, ki nameravajo dodeliti pomoč za prestrukturiranje, morajo dokazati, da bi pri upravičencu v odsotnosti pomoči prišlo do prestrukturiranja, prodaje ali likvidacije na način, pri katerem cilj skupnega interesa, opredeljen v oddelku 3.1.1, ne bi bil dosežen. To dokazilo je lahko vključeno v analizo, predstavljeno v skladu s točko 53.

(60)

Pomoč za reševanje mora biti omejena na znesek, ki je potreben, da upravičenec lahko posluje še nadaljnjih šest mesecev. Pri določitvi navedenega zneska je treba upoštevati rezultat izračuna s formulo iz Priloge I. Vsak znesek pomoči, ki je višji od rezultata navedenega izračuna, bo odobren samo, če je ustrezno utemeljen s predložitvijo načrta za likvidnost, v katerem so opredeljene likvidnostne potrebe upravičenca za naslednjih šest mesecev.

(61)

Znesek in intenzivnost pomoči za prestrukturiranje je treba omejiti na minimum, ki bo glede na obstoječe finančne vire upravičenca, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, ki ji upravičenec pripada, še omogočil prestrukturiranje. Zlasti je treba zagotoviti zadostno stopnjo lastnega prispevka k stroškom prestrukturiranja in porazdelitve bremena, kot je podrobneje opredeljeno v tem oddelku (3.5.2). Pri takšni oceni se upošteva morebitna že prej dodeljena pomoč za reševanje.

(62)

Upravičenec do pomoči (31), njegovi delničarji ali upniki ali poslovna skupina, ki ji upravičenec pripada, ali novi vlagatelji morajo k stroškom prestrukturiranja prispevati pomemben delež iz lastnih virov. Tak lastni prispevek bi moral biti v smislu učinkov na stanje solventnosti ali likvidnosti upravičenca običajno primerljiv z dodeljeno pomočjo. Kadar na primer pomoč, ki se bo dodelila, izboljša položaj lastniškega kapitala upravičenca, bi moral podobno tudi lastni prispevek vključevati ukrepe za izboljšanje lastniškega kapitala, kot so zbiranje novega lastniškega kapitala od obstoječih delničarjev, odpis obstoječega dolga in kapitalski zapisi ali pretvorba obstoječih dolgov v lastniški kapital ali zbiranje novega zunanjega lastniškega kapitala pod tržnimi pogoji. Nadzorni organ bo pri ocenjevanju potrebnega obsega ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence v skladu s točko 90 upošteval, v kolikšnem obsegu ima lastni prispevek primerljiv učinek kot dodeljena pomoč.

(63)

Prispevki morajo biti realni, tj. dejanski, izključevati morajo vse pričakovane prihodnje dobičke, kot je denarni tok, in biti morajo čim višji. Prispevek države ali javne družbe se lahko upošteva le, če ne vsebuje pomoči. To bi se lahko zlasti zgodilo, kadar prispeva subjekt, ki je neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč (kot je banka v lasti države ali javna holdinška družba), in se za vlaganje odloči iz lastnih poslovnih interesov (32).

(64)

Lastni prispevek se bo običajno štel za ustreznega, če znaša najmanj 50 % stroškov prestrukturiranja. V izjemnih okoliščinah in ob posebnih težavah, ki jih mora pogodbenica dokazati, lahko Nadzorni organ odobri prispevek, ki znaša manj kot 50 % stroškov prestrukturiranja, če je znesek navedenega prispevka še naprej znaten.

(65)

Kadar se državna podpora dodeli v obliki, ki izboljša položaj lastniškega kapitala upravičenca, na primer če država zagotovi nepovratna sredstva, kapitalske injekcije ali odpis dolga, so lahko delničarji in podrejeni upniki posledično zaščiteni pred posledicami svoje odločitve o vlaganju v upravičenca. To lahko ustvari moralno tveganje in omaje tržno disciplino. Zato se sme pomoč za pokritje izgub dodeliti samo pod pogoji, ki vključujejo ustrezno porazdelitev bremena med obstoječimi vlagatelji.

(66)

Ustrezna porazdelitev bremena običajno pomeni, da morajo obstoječi delničarji in po potrebi tudi podrejeni upniki v celoti prevzeti izgube. Podrejeni upniki bi morali k prevzemanju izgub prispevati bodisi s pretvorbo v lastniški kapital bodisi v obliki odpisa glavnice ustreznih instrumentov. Zato bi moralo priti do državnega posredovanja šele potem, ko se izgube v celoti upoštevajo ter pripišejo obstoječim delničarjem in imetnikom podrejenih dolžniških instrumentov (33). Vsekakor je treba v obdobju prestrukturiranja v pravno sprejemljivem obsegu preprečiti denarne odlive upravičenca v korist imetnikov lastniškega kapitala ali podrejenih dolžniških instrumentov, razen če bi to nesorazmerno vplivalo na tiste, ki so zagotovili novi lastniški kapital.

(67)

Ustrezna porazdelitev bremena pomeni tudi, da je treba vsako državno pomoč, ki izboljša položaj lastniškega kapitala upravičenca, dodeliti pod pogoji, ki državi zagotavljajo razumen delež prihodnjih povečanj vrednosti upravičenca, ob upoštevanju zneska državne injekcije lastniškega kapitala v primerjavi s preostalim lastniškim kapitalom družbe po upoštevanju izgub.

(68)

Nadzorni organ lahko v zvezi s celovitim izvajanjem ukrepov iz točke 66 dovoli izjeme, če bi navedeni ukrepi ustvarili nesorazmerne rezultate. Takšne okoliščine lahko vključujejo primere, v katerih je znesek pomoči majhen v primerjavi z lastnim prispevkom, ali če zadevna pogodbenica dokaže, da bi podrejeni upniki v ekonomskem smislu prejeli manj kot pri običajnem postopku zaradi insolventnosti in brez dodeljene državne pomoči.

(69)

Nadzorni organ ne bo sistematično zahteval prispevka imetnikov nadrejenih dolžniških instrumentov k obnovi položaja lastniškega kapitala upravičenca. Vendar pa lahko vsak tak prispevek upošteva kot osnovo za zmanjšanje potrebne ravni ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence v skladu s točko 90.

(70)

Za zmanjšanje moralnega tveganja, spodbud za čezmerno tveganje in potencialnega izkrivljanja konkurence je treba pomoč podjetjem v težavah dodeliti za en sam postopek prestrukturiranja. To je tako imenovano načelo enkratnosti pomoči. To, da podjetje, ki je že prejelo pomoč v skladu s temi smernicami, potrebuje dodatno tovrstno podporo, pomeni, bodisi da se težave podjetja ponavljajo bodisi da niso bile ustrezno obravnavane v času dodelitve prve pomoči. Večkratno posredovanje države bo verjetno povzročilo težave zaradi moralnega tveganja in izkrivljanja konkurence, ki sta v nasprotju s skupnim interesom.

(71)

Ko pogodbenica načrtovano pomoč za reševanje ali prestrukturiranje priglasi Nadzornemu organu, mora navesti, ali je zadevno podjetje v preteklosti že prejelo pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, vključno z vsako tovrstno pomočjo, dodeljeno pred začetkom veljavnosti teh smernic, in vsako nepriglašeno pomočjo (34). V tem primeru, in če je preteklo manj kot 10 let od dodelitve pomoči ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje), Nadzorni organ ne dovoli nadaljnje pomoči v skladu s temi smernicami.

(72)

Izjeme od tega pravila so dovoljene v naslednjih primerih:

(73)

Spremembe v lastniški strukturi upravičenca po dodelitvi pomoči ali morebitni sodni ali upravni postopek, na podlagi katerega se sanira bilanca, zmanjšajo obveznosti podjetja ali poravnajo njegovi prejšnji dolgovi, ne vplivajo na uporabo načela enkratnosti pomoči, kadar gre za isto podjetje, ki nadaljuje poslovanje.

(74)

Če je pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje prejela poslovna skupina, Nadzorni organ običajno ne dovoli nadaljnje pomoči za reševanje ali prestrukturiranje sami skupini ali katerim koli subjektom, ki pripadajo tej skupini, razen če je preteklo 10 let od dodelitve pomoči ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrt prestrukturiranja, pri čemer se upošteva tisto, kar je bilo pozneje. Če je subjekt, ki pripada poslovni skupini, prejel pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, so skupina kot celota in tudi drugi subjekti v skupini še naprej upravičeni do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje (ob upoštevanju drugih določb teh smernic), razen subjekta, ki je že prejel pomoč. Pogodbenice morajo dokazati, da nobena pomoč ne bo prešla od skupine ali drugih subjektov skupine na predhodnega upravičenca pomoči.

(75)

Če podjetje prevzame sredstva drugega podjetja, zlasti podjetja, ki je bilo predmet enega od postopkov iz točke 73 ali kolektivnega postopka zaradi insolventnosti, sproženega na podlagi nacionalne zakonodaje, ter ki je že prejelo pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, za kupca ne velja zahteva o enkratnosti pomoči, če med starim podjetjem in kupcem ni gospodarske kontinuitete (36).

(76)

Ko se dodeli pomoč za prestrukturiranje, je treba sprejeti ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, da se čim bolj zmanjšajo škodljivi učinki na pogoje trgovanja in da pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi. Nadzorni organ bo ocenil ustrezno obliko in obseg takšnih ukrepov v skladu s tem oddelkom (3.6.2).

(77)

Brez poseganja v točko 84 imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence običajno obliko strukturnih ukrepov. Nadzorni organ lahko odobri tudi ukrepe v zvezi z ravnanjem, razen ukrepov iz točke 84, ali ukrepe za odprtje trga namesto nekaterih ali vseh strukturnih ukrepov, ki bi jih sicer bilo treba sprejeti, kadar je v posameznih primerih to potrebno za obravnavo izkrivljanja konkurence.

(78)

Na podlagi ocene v skladu z merili za umerjanje ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence (ki so določeni v oddelku 3.6.2.2) se lahko od podjetij, ki so prejela pomoč za prestrukturiranje, zahteva odprodaja sredstev ali pa zmanjšanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu. Takšni ukrepi se morajo izvajati zlasti na tistem trgu ali trgih, kjer bo imelo podjetje po prestrukturiranju pomemben tržni položaj, zlasti kadar gre za visoke presežke zmogljivosti. Odprodaja zaradi omejevanja izkrivljanja konkurence se mora opraviti nemudoma oz. še pred koncem izvajanja načrta prestrukturiranja, pri tem pa se morajo upoštevati vrste sredstev, ki se jih odprodaja (37), in morebitne ovire pri njihovi odprodaji. Odprodaje, odpisi dolgov in opustitev dejavnosti, ki prinašajo izgubo in bi jih bilo treba v vsakem primeru izvesti zato, da se obnovi dolgoročna sposobnost preživetja, se z vidika načel iz oddelka 3.6.2.2 na splošno ne bodo štela za zadostna za odpravo izkrivljanja konkurence.

(79)

Da bi takšni ukrepi okrepili konkurenco in koristili notranjemu trgu, morajo podpreti vstop novih konkurentov, širjenje obstoječih malih konkurentov ali čezmejno dejavnost. Preprečiti je treba umik na nacionalne trge in fragmentacijo notranjega trga.

(80)

Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo povzročiti poslabšanja strukture trga. Strukturni ukrepi bi se torej morali običajno izvajati v obliki odprodaj v okviru rednega poslovanja samostojnega podjetja, ki je sposobno preživeti in ki, če bi ga vodil ustrezen kupec, lahko dolgoročno uspešno konkurira. Če takšen subjekt ni na voljo, lahko upravičenec izloči in nato odproda obstoječo in ustrezno financirano dejavnost ter ustvari nov uspešen subjekt, ki bi moral biti zmožen konkurirati na trgu. Strukturni ukrepi, ki se izvajajo zgolj v obliki odprodaje sredstev in ne vključujejo oblikovanja uspešnega subjekta, ki lahko konkurira na trgu, so manj učinkoviti za ohranjanje konkurence, zato bodo odobreni samo v izjemnih primerih, kadar zadevna pogodbenica dokaže, da nobena druga oblika strukturnih ukrepov ne bi bila izvedljiva ali da bi drugi strukturni ukrepi resno ogrozili gospodarsko uspešnost podjetja.

(81)

Upravičenec mora olajšati odprodajo, na primer z izolacijo dejavnosti in soglasjem, da ne bo pridobival strank odprodanega dela podjetja.

(82)

Kadar se zdi, da bi bilo težko najti kupca sredstev, ki jih upravičenec predlaga za odprodajo, mora upravičenec takoj, ko se teh težav zave, opredeliti druge oblike odprodaje ali sprejeti ukrepe v zvezi z zadevnim trgom ali trgi, če prva odprodaja ne uspe.

(83)

Cilj ukrepov v zvezi z ravnanjem je zagotoviti, da se pomoč uporabi samo za financiranje obnove dolgoročne sposobnosti preživetja ter da se ne zlorabi za podaljševanje resnih in vztrajnih izkrivljanj strukture trga ali za zaščito upravičenca pred zdravo konkurenco.

(84)

Da bi se preprečila slabitev učinkov strukturnih ukrepov, je treba v vseh primerih uporabiti naslednje ukrepe v zvezi z ravnanjem, ki jih je treba načeloma izvajati tudi ves čas trajanja načrta prestrukturiranja:

(85)

V izjemnih okoliščinah bo od upravičencev morda treba zahtevati, da se vzdržijo poslovnega ravnanja, katerega cilj je hitro širjenje njihovega tržnega deleža v povezavi s posebnimi proizvodi ali geografskimi trgi s ponujanjem pogojev (na primer cenovnih ali drugih komercialnih pogojev), ki jih konkurenti, ki ne prejemajo državne pomoči, ne morejo ponujati. Takšne omejitve se bodo uporabljale samo, kadar noben drug izravnalni ukrep, bodisi strukturni ukrep ali ukrep v zvezi z ravnanjem, ne more ustrezno odpraviti ugotovljenega izkrivljanja konkurence, in kadar tak ukrep sam po sebi ne bo omejil konkurence na zadevnem trgu. Nadzorni organ bo pri uporabi te zahteve primerjal pogoje, ki jih nudi upravičenec, s pogoji, ki jih nudijo verodostojni konkurenti z večjim tržnim deležem.

(86)

Nadzorni organ bo v svoji splošni oceni proučil možne zaveze pogodbenice v zvezi z ukrepi, ki jih sprejeme bodisi sama pogodbenica bodisi upravičenec in katerih cilj je podpreti bolj odprte, trdnejše in konkurenčnejše trge, na primer s podpiranjem vstopa in izstopa. To bi zlasti lahko vključevalo ukrepe za odprtje nekaterih trgov, ki so neposredno ali posredno povezani z dejavnostmi upravičenca, za druge izvajalce v EGP v skladu s pravom EGP. Takšne spodbude lahko nadomestijo druge ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki bi se običajno zahtevali od upravičenca.

(87)

Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence morajo obravnavati moralna tveganja in možna izkrivljanja na trgih, na katerih posluje upravičenec. Obseg takšnih ukrepov se določi na podlagi več dejavnikov, zlasti na primer na podlagi obsega in narave pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena; na podlagi velikosti (38) in sorazmernega pomena vloge upravičenca na trgu ter značilnosti zadevnega trga; in na podlagi obsega preostalih pomislekov v zvezi z moralnim tveganjem po izvedbi ukrepov za lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(88)

Nadzorni organ bo zlasti proučil obseg, kadar bo primerno, s približki, in naravo pomoči tako v absolutnem smislu kot glede na sredstva upravičenca in velikost trga kot celote.

(89)

Nadzorni organ bo ocenil velikost in sorazmerni pomen vloge upravičenca na trgu ali trgih pred prestrukturiranjem in po njem, da bi ocenil verjetne učinke pomoči na navedene trge v primerjavi z verjetnim rezultatom v odsotnosti državne pomoči. Ukrepi bodo prilagojeni značilnostim trgov (39), da se zagotovi ohranjanje učinkovite konkurence.

(90)

Nadzorni organ bo v zvezi s pomisleki glede moralnega tveganja ocenil tudi stopnjo lastnega prispevka in porazdelitve bremena. Višje stopnje lastnega prispevka in porazdelitve bremena, kot so določene v oddelku 3.5.2, lahko z omejevanjem zneska pomoči in zmanjševanjem moralnega tveganja zmanjšajo potreben obseg ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(91)

Ker lahko dejavnosti v zvezi s prestrukturiranjem ovirajo delovanje notranjega trga, se bodo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki pomagajo zagotoviti, da nacionalni trgi ostanejo odprti in konkurenčni, pozitivno upoštevali.

(92)

Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo ogroziti obetov za obnovo sposobnosti preživetja upravičenca, kar bi se lahko zgodilo, če je izvedba ukrepa zelo draga ali, v izjemnih primerih, ki jih zadevna pogodbenica ustrezno utemelji, če bi ukrep zmanjšal dejavnost upravičenca do takšne mere, da bi se s tem ogrozila obnova njegove sposobnosti preživetja, prav tako pa se takšni ukrepi ne smejo izvajati na račun potrošnikov in konkurence.

(93)

Pomoč za kritje socialnih stroškov prestrukturiranja, ki so opisani v točkah 32 do 35, mora biti jasno opredeljena v načrtu prestrukturiranja, saj se pomoč za socialne ukrepe izključno v korist presežnim delavcem ne upošteva pri določitvi obsega ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence. Zaradi skupnega interesa bo Nadzorni organ v okviru načrta prestrukturiranja zagotovil, da bodo socialni učinki prestrukturiranja v pogodbenicah, razen v tisti, ki pomoč dodeli, čim manjši.

(94)

Če je bila podjetju v težavah predhodno dodeljena nezakonita pomoč, glede katere je Nadzorni organ sprejel negativni sklep z nalogom za izterjavo, in če vračilo ni bilo opravljeno, kar je kršitev člena 14 dela II Protokola 3 (40), bo ocena vsake pomoči v skladu s temi smernicami za isto podjetje upoštevala najprej kumulativni učinek stare in nove pomoči ter nato dejstvo, da stara pomoč ni bila vrnjena (41).

(95)

Nadzorni organ lahko določi pogoje in obveznosti, ki so po njegovem mnenju potrebni za zagotovitev, da pomoč ne bo izkrivljala konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, kadar se zadevna pogodbenica ne obveže, da bo sprejela takšne določbe. Nadzorni organ lahko na primer zahteva, da pogodbenica sama sprejme nekatere ukrepe, da upravičencu naloži nekatere obveznosti ali da se vzdrži dodelitve drugih oblik pomoči upravičencu v obdobju prestrukturiranja.

(96)

Pogodbenice zagotovijo objavo naslednjih informacij na izčrpnem spletnem mestu o državni pomoči na nacionalni ali regionalni ravni:

Ta zahteva se lahko opusti v zvezi z dodelitvijo individualne pomoči, nižje od 500 000 EUR. Za sheme v obliki davčnih ugodnosti se informacije o zneskih individualne pomoči (43) lahko podajo v naslednjih tranšah (v milijonih EUR): [0,5–1]; [1–2]; [2–5]; [5–10]; [10–30]; [30 in več].

Take informacije je treba objaviti po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, jih hraniti najmanj 10 let in jih dati na voljo splošni javnosti brez omejitev (44). Pogodbenicam navedenih informacij ne bo treba objaviti pred 1. julijem 2016 (45).

(97)

Na podlagi člena 61(3)(a) in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP lahko Nadzorni organ šteje, da je državna pomoč, dodeljena za spodbujanje gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih območij v EGP, združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Nadzorni organ mora torej pri oceni pomoči za prestrukturiranje na območjih, ki prejemajo pomoč, upoštevati potrebe regionalnega razvoja. Vendar dejstvo, da je podjetje v težavah na območju, ki prejema pomoč, ne sme upravičevati popustljivega pristopa do pomoči za prestrukturiranje, saj umetno ohranjanje podjetij srednje in dolgoročno območju ne koristi. Poleg tega je za pospeševanje regionalnega razvoja za sama območja najbolj koristno, da začnejo uporabljati lastna sredstva tako, da hitro razvijejo donosne in trajne dejavnosti. Navsezadnje je treba izkrivljanje konkurence čim bolj zmanjšati tudi v primeru pomoči podjetjem na območjih, ki prejemajo pomoč. V okviru tega je treba upoštevati tudi možne škodljive učinke prelivanja na zadevnem območju in drugih območjih, ki prejemajo pomoč.

(98)

Merila iz poglavja 3 se zato prav tako uporabljajo za območja, ki prejemajo pomoč, tudi kadar se upoštevajo potrebe regionalnega razvoja. Če v pravilih o državni pomoči v določenem sektorju ni določeno drugače, Nadzorni organ za območja, ki prejemajo pomoč, uporablja določbe iz oddelka 3.6.2 o ukrepih za omejevanje izkrivljanja konkurence tako, da se omejijo negativni sistemski vplivi na regijo. To lahko zlasti vključuje manj stroge zahteve v smislu zmanjšanja zmogljivosti ali prisotnosti na trgu. V takšnih primerih bo Nadzorni organ razlikoval med območji, ki so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, in območji, ki so upravičena na podlagi člena 61(3)(c), da bi se upoštevalo, da so regionalne težave v prvih območjih resnejše. Kadar tako zahtevajo posebne okoliščine območij, ki prejemajo pomoč (na primer kadar se upravičenec zaradi svoje lokacije na območju, ki prejema pomoč, srečuje s posebnimi težavami pri pridobivanju novega financiranja na trgu), lahko Nadzorni organ odobri prispevek, ki je nižji od 50 % stroškov prestrukturiranja za namene točke 64.

(99)

Nadzorni organ bo v oceni državne pomoči za ponudnike storitev splošnega gospodarskega pomena v težavah upošteval posebno naravo storitev splošnega gospodarskega pomena in zlasti potrebo po zagotavljanju neprekinjenega zagotavljanja storitev v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

(100)

Ponudniki storitev splošnega gospodarskega pomena lahko zahtevajo državno pomoč, da bi lahko še naprej ponujali te storitve pod pogoji, ki so združljivi z njihovo dolgoročno sposobnostjo preživetja. Za namene točke 47 lahko torej obnova dolgoročne sposobnosti preživetja temelji zlasti na predpostavki, da bo vsaka državna pomoč na voljo v celotnem obdobju poveritve, ki je bila sklenjena pred ali med postopkom prestrukturiranja, če taka pomoč izpolnjuje zahteve glede združljivosti iz okvira storitev splošnega gospodarskega pomena (46), sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena (47), Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (48), Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (49) in Smernic za letalski sektor (50) ali Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 (51) in Smernic o pomorskem prometu (52).

(101)

Nadzorni organ pri oceni pomoči za ponudnike storitev splošnega gospodarskega pomena v težavah na podlagi teh smernic upošteva vso državno pomoč, ki jo je prejel zadevni ponudnik, vključno z nadomestili za javne storitve. Ker pa lahko ponudniki storitev splošnega gospodarskega pomena velik delež svojih običajnih prihodkov dobijo iz nadomestil za javne storitve, je lahko skupni znesek pomoči, ki se ugotovi na ta način, precej velik v primerjavi z velikostjo upravičenca in se državi tako pripišejo nesorazmerno visoki stroški v zvezi s prestrukturiranjem upravičenca. Nadzorni organ torej pri določitvi lastnega prispevka na podlagi oddelka 3.5.2.1 ne bo upošteval nadomestil za javne storitve, ki izpolnjujejo zahteve glede združljivosti iz okvira storitev splošnega gospodarskega pomena, sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena ali Uredbe (ES) št. 1370/2007 ali Uredbe (ES) št. 1008/2008 ter Smernic za letalski sektor ali Uredbe (EGS) št. 3577/92 in Smernic o pomorskem prometu.

(102)

Kolikor so sredstva potrebna za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, morda ni izvedljivo zahtevati odprodaje takšnih sredstev z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence za namene oddelka 3.6.2. Nadzorni organ lahko v takšnih primerih zahteva, da se sprejmejo drugi ukrepi, ki bodo preprečili izkrivljanje konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, zlasti s čim prejšnjo uvedbo pravične konkurence v zvezi z zadevnimi storitvami splošnega gospodarskega pomena.

(103)

Kadar ponudnik storitev splošnega gospodarskega pomena ne more izpolniti pogojev iz teh smernic, zadevna pomoč ne more veljati za združljivo. Vendar lahko Nadzorni organ v takšnih primerih odobri izplačilo pomoči, ki je potrebna za zagotovitev neprekinjenega izvajanja storitev splošnega gospodarskega pomena, dokler se storitev ne poveri novemu ponudniku. Nadzorni organ bo pomoč odobril samo, če zadevna pogodbenica objektivno dokaže, da je pomoč strogo omejena na znesek in trajanje, ki sta potrebna, da se storitev poveri novemu ponudniku.

(104)

Če pogodbenice želijo zagotoviti pomoč MSP ali manjšim podjetjem v državni lasti v skladu s temi smernicami, se taka pomoč običajno dodeli v okviru shem. Uporaba shem pomaga omejiti izkrivljanje konkurence, povezano z moralnim tveganjem, tako da pogodbenici omogoča, da predhodno predloži jasno izjavo o pogojih, pod katerimi se lahko odloči za dodelitev pomoči podjetjem v težavah.

(105)

Sheme morajo določati najvišji znesek pomoči, ki se lahko dodeli posameznemu podjetju v okviru postopka dodelitve pomoči za reševanje, pomoči za prestrukturiranje ali začasne podpore za prestrukturiranje, vključno s primeri, ko je načrt spremenjen. Najvišji skupni znesek pomoči, dodeljene posameznemu podjetju, ne sme presegati 10 milijonov EUR, vključno s pomočjo, pridobljeno iz drugih virov ali v okviru drugih shem.

(106)

Čeprav se bo združljivost takih shem na splošno ocenjevala ob upoštevanju pogojev iz poglavij 3, 4 in 5, je ustrezno zagotoviti v določenih vidikih poenostavljene pogoje, da lahko pogodbenice uporabijo navedene pogoje brez nadaljnjega sklicevanja na Nadzorni organ ter da se zmanjša breme za MSP in manjša podjetja v državni lasti zaradi predložitve zahtevanih informacij. Glede na to, da gre pri tem za nizke zneske pomoči in male upravičence, Nadzorni organ meni, da je v takih primerih možnost za znatno izkrivljanje konkurence bolj omejena. Zato se za take sheme smiselno uporabljajo poglavja 3, 4 in 5, razen če je v oddelkih 6.2, 6.3, 6.4 in 6.5 določeno drugače. To poglavje vključuje tudi določbe o začasni podpori za prestrukturiranje ter trajanju in oceni shem.

(107)

Medtem ko ni verjetno, da bi izstop posameznega MSP (53) s trga povzročil socialne težave ali nedelovanje trga v obsegu, ki se zahteva za namene iz točke 44, obstaja v zvezi z MSP večja zaskrbljenost glede tega, da se lahko uniči vrednost, če MSP, ki bi za obnovo svoje dolgoročne sposobnosti preživetja sicer lahko izvedlo prestrukturiranje, nima te možnosti zaradi likvidnostnih težav. Za dodelitev pomoči v okviru shem je torej dovolj, da pogodbenica ugotovi, da bi izstop upravičenca verjetno povzročil socialne težave ali nedelovanje trga, med katerimi so zlasti:

(108)

Z odstopanjem od točke 50 upravičencem v okviru shem ni treba predložiti tržne raziskave.

(109)

Zahteva iz točke 55(d) velja za izpolnjeno, če se pomoč za reševanje dodeli za največ šest mesecev, v tem času pa je treba opraviti analizo položaja upravičenca. Do konca navedenega obdobja:

(110)

Z odstopanjem od točke 57 pogodbenicam ni treba oceniti, ali je nadomestilo, določeno v skladu s točko 56, ustrezno referenčno merilo.

(111)

Z odstopanjem od točke 64 lahko pogodbenice lasten prispevek štejejo za ustrezen, če znaša najmanj 40 % stroškov prestrukturiranja v primeru srednjih podjetij ali 25 % stroškov prestrukturiranja v primeru malih podjetij.

(112)

Pogodbenica, ki namerava dodeliti pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, mora preveriti, ali je upoštevano načelo enkratnosti pomoči iz oddelka 3.6.1. Zato mora pogodbenica ugotoviti, ali je zadevno podjetje v preteklosti že prejelo pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje, vključno z vsako tovrstno pomočjo, dodeljeno pred začetkom veljavnosti teh smernic, in vsako nepriglašeno pomočjo. Če jo je prejelo in če je preteklo manj kot 10 let od dodelitve pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje), se nadaljnja pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje ne sme dodeliti, razen:

(113)

Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence bodo verjetno imeli nesorazmeren učinek na mala podjetja, zlasti glede na breme zaradi izvajanja takšnih ukrepov. Z odstopanjem od točke 76 pogodbenicam torej od malih podjetij ni treba zahtevati takih ukrepov, razen kadar pravila o državni pomoči v določenem sektorju določajo drugače. Vendar pa mala podjetja v obdobju prestrukturiranja praviloma ne bi smela večati zmogljivosti.

(114)

V nekaterih primerih bi se podjetje morda lahko v celoti prestrukturiralo brez pomoči za prestrukturiranje, če je zmožno pridobiti likvidnostno podporo, ki traja dlje, kot je določeno v pogojih pomoči za reševanje. Pogodbenice lahko vzpostavijo sheme, ki omogočajo likvidnostno pomoč za obdobje, ki je daljše od šestih mesecev (kar se imenuje ‚začasna podpora za prestrukturiranje‘), in sicer pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju.

(115)

Začasna podpora za prestrukturiranje mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(116)

Stopnja nadomestila za začasno podporo za prestrukturiranje ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere, določene v Smernicah o referenčnih obrestnih merah za šibka podjetja z običajno stopnjo zavarovanja (trenutno 1-letna obrestna mera IBOR, povečana za 400 bazičnih točk) (54). Za zagotovitev spodbud za izstop je treba stopnjo povišati za najmanj 50 bazičnih točk, ko preteče 12 mesecev od izplačila prvega obroka upravičencu (pri čemer se to obdobje skrajša za vsako neposredno predhodno obdobje pomoči za reševanje).

(117)

Začasna podpora za prestrukturiranje mora biti omejena na znesek, ki je potreben, da upravičenec lahko posluje še nadaljnjih 18 mesecev. Pri določitvi navedenega zneska je treba upoštevati rezultat izračuna s formulo iz Priloge I. Vsak znesek pomoči, ki je večji od rezultata navedenega izračuna, se lahko dodeli le, če je ustrezno utemeljen s predložitvijo načrta za likvidnost, v katerem so opredeljene likvidnostne potrebe upravičenca za naslednjih 18 mesecev.

(118)

Nadzorni organ lahko od pogodbenic zahteva, da omejijo trajanje nekaterih shem (običajno na štiri leta ali manj) in da opravijo oceno navedenih shem.

(119)

Oceniti je treba sheme, pri katerih so potencialni učinki izkrivljanja še posebej veliki, tj. sheme, ki vključujejo tveganje občutnega omejevanja konkurence, če njihovo izvajanje ni pravočasno pregledano.

(120)

Glede na cilje pomoči ter da se pogodbenicam ne naloži nesorazmerno velikega bremena v zvezi z manjšimi projekti pomoči, to velja samo za sheme pomoči z velikim proračunom ali z novimi značilnostmi, ali če so predvidene pomembne tržne ali tehnološke spremembe oziroma spremembe predpisov. Oceno mora na podlagi skupne metodologije (55) opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje državno pomoč, nato pa je treba oceno objaviti. Ocena se Nadzornemu organu predloži pravočasno, da ta lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, v vsakem primeru pa ob prenehanju veljavnosti sheme. Natančen obseg in način izvedbe ocene se določita v sklepu o odobritvi ukrepa pomoči. Rezultati ocene se morajo upoštevati pri vsakem morebitnem poznejšem ukrepu pomoči s podobnim ciljem.

(121)

Nadzorni organ si bo čim bolj prizadeval, da bo v enem mesecu sprejel odločitev v zvezi s pomočjo za reševanje, ki izpolnjuje vse pogoje iz poglavja 3, hkrati pa še naslednji zahtevi:

(122)

Upravičenec mora v celoti izvesti načrt za prestrukturiranje in izpolniti vse druge obveznosti, določene v sklepu Nadzornega organa o odobritvi pomoči. Vsako neizvajanje načrta ali neizpolnjevanje drugih obveznosti bo Nadzorni organ štel za zlorabo pomoči, brez poseganja v člen 23 dela II Protokola 3 ali brez poseganja v možnost tožbe pred Sodiščem Efte v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3.

(123)

Če postopki prestrukturiranja zajemajo več let in vključujejo velike zneske pomoči, lahko Nadzorni organ zahteva, da se izplačilo pomoči za prestrukturiranje razdeli na obroke, in izplačilo vsakega obroka pogojuje z naslednjim:

(124)

Če je bil načrt za prestrukturiranje odobren, lahko zadevna pogodbenica med obdobjem prestrukturiranja Nadzorni organ zaprosi za odobritev sprememb načrta prestrukturiranja in zneska pomoči. Nadzorni organ lahko takšne spremembe dovoli, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(125)

Če se pogoji, ki jih je določil Nadzorni organ, ali zaveze, ki jih je dala pogodbenica, ublažijo, je treba znesek pomoči ustrezno zmanjšati ali pa določiti druge pogoje.

(126)

Če zadevna pogodbenica spremeni odobreni načrt prestrukturiranja in o tem ne obvesti Nadzornega organa ali če upravičenec odstopi od odobrenega načrta prestrukturiranja, Nadzorni organ sproži postopek v skladu s členom 4(4) dela II Protokola 3, kot je določeno v členu 16 dela II Protokola 3 (zloraba pomoči), brez poseganja v člen 23 dela II Protokola 3 in možnost tožbe pred Sodiščem Efte v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3.

(127)

Če je pomoč za prestrukturiranje proučena v okviru teh smernic, lahko dodelitev vsake druge pomoči v obdobju prestrukturiranja, tudi če je v skladu z že odobreno shemo, vpliva na oceno potrebnega obsega ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki jo izvede Nadzorni organ.

(128)

V priglasitvi pomoči za prestrukturiranje mora biti torej navedena vsaka načrtovana dodelitev druge pomoči upravičencu v obdobju prestrukturiranja, razen če zanjo velja pravilo de minimis ali predpisi o izvzetju. Nadzorni organ bo takšno pomoč upošteval pri ovrednotenju pomoči za prestrukturiranje.

(129)

Vsaka dejansko dodeljena pomoč v obdobju prestrukturiranja, vključno s pomočjo, dodeljeno v skladu z odobreno shemo, mora biti posamično priglašena organu, če ta v času odločanja o pomoči za prestrukturiranje ni bil obveščen o tem.

(130)

Nadzorni organ zagotovi, da dodelitev pomoči iz odobrenih shem ne more zaobiti zahtev teh smernic.

(131)

V skladu s Protokolom 3 morajo pogodbenice Nadzornemu organu predložiti letna poročila. Navedena letna poročila se objavijo na spletišču Nadzornega organa.

(132)

Nadzorni organ lahko pri sprejetju odločitve v skladu s temi smernicami določi dodatne obveznosti poročanja v zvezi z dodeljeno pomočjo, da preveri, ali je bil njegov sklep o odobritvi ukrepa pomoči spoštovan. V nekaterih primerih lahko Nadzorni organ zahteva določitev skrbnika za spremljanje oz. skrbnika za odprodajo ali obeh, da se zagotovi upoštevanje vseh pogojev in obveznosti v zvezi z odobritvijo pomoči.

(133)

V skladu s členom 62(1) Sporazuma EGP in členom 1(1) dela I Protokola 3 Nadzorni organ predlaga, da pogodbenice najpozneje do 1. februarja 2015 po potrebi spremenijo svoje veljavne sheme pomoči, da jih uskladijo s temi smernicami. Nadzorni organ bo odobritev vsake prihodnje sheme pomoči pogojeval z izpolnjevanjem navedenih določb.

(134)

Pogodbenice so pozvane, naj dajo izrecno brezpogojno soglasje ustreznim ukrepom, predlaganim v točki 133, v dveh mesecih od datuma objave teh smernic na spletišču Nadzornega organa. Če katera koli pogodbenica ne bo odgovorila, bo Nadzorni organ predvideval, da zadevna pogodbenica ne soglaša s predlaganimi ukrepi.

(135)

Nadzorni organ bo te smernice uporabljal z učinkom od datuma sprejetja do 31. decembra 2020.

(136)

Priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred datumom sprejetja, bodo pregledane po merilih, ki veljajo ob priglasitvi.

(137)

Nadzorni organ bo preveril združljivost kakršne koli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, ki je bila dodeljena brez njegove odobritve in je zato v nasprotju s členom 1(3) dela I Protokola 3, z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi teh smernic, če je del pomoči ali vsa pomoč dodeljena po objavi smernic na spletišču Nadzornega organa.

(138)

V vseh drugih primerih bo pomoč proučil na podlagi smernic, veljavnih ob dodelitvi pomoči.

(139)

Ne glede na določbe točk 136, 137 in 138 bo Nadzorni organ pri proučitvi pomoči za ponudnike storitev splošnega gospodarskega pomena v težavah uporabljal določbe iz poglavja 5, ne glede na to, kdaj je bila navedena pomoč priglašena ali dodeljena.

(140)

Kadar Nadzorni organ na podlagi odstavka 9 okvira storitev splošnega gospodarskega pomena v okviru teh smernic prouči katero koli pomoč, dodeljeno ponudniku storitev splošnega gospodarskega pomena v težavah do 31. januarja 2012, bo tako pomoč štel za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če je v skladu z določbami okvira storitev splošnega gospodarskega pomena, razen odstavkov 9, 14, 19, 20, 24, 39 in 60.