(1)

Izvozne premije imajo lahko negativen učinek na konkurenco na trgu med potencialnimi konkurenčnimi ponudniki blaga in storitev. Zato sta Evropska komisija in Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) kot varuha konkurence v skladu s Pogodbo ES in Sporazumom EGP vedno strogo nasprotovala izvozni pomoči za trgovino znotraj EGP ter za izvoz zunaj EGP. Da podpora držav EGP za zavarovanje izvoznih kreditov ne bi izkrivljala konkurence, je treba pojasniti, kako se taka podpora ocenjuje v skladu s pravili EGP.

(2)

Leta 1998 je Nadzorni organ določil načela za posredovanje države v smernicah o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov (2). Smernice iz leta 1998 naj bi se uporabljale za obdobje skoraj petih let od 1. junija 1998. Pozneje so bile spremenjene, njihovo obdobje veljavnosti pa se je leta 2001 podaljšalo (3).

(3)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi smernic iz leta 1998, zlasti med finančno krizo v letih 2009–2011, kažejo, da je treba pregledati politiko Nadzornega organa na tem področju.

(4)

Pravila iz teh smernic bodo pripomogla k preprečevanju tega, da bi državne pomoči izkrivljale konkurenco med zasebnimi in javnimi ali javno podprtimi zavarovatelji izvoznih kreditov, ter ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike.

(5)

Cilj smernic je državam Efte zagotoviti podrobne smernice o načelih, po katerih namerava Nadzorni organ razlagati člena 61 in 62 Sporazuma EGP, ter o uporabi teh členov za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov. Politika Nadzornega organa na tem področju naj bi tako postala čim bolj pregledna, zagotovili pa naj bi se tudi predvidljivost in enaka obravnava. Smernice v ta namen določajo vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želijo državni zavarovatelji vstopiti na trg kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za tržna tveganja.

(6)

Tveganja, ki načeloma niso tržna, ne spadajo na področje uporabe teh smernic.

(7)

V oddelku 2 so navedeni področje uporabe teh smernic ter opredelitve pojmov. Oddelek 3 obravnava uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP in splošno prepoved državne pomoči za zavarovanje izvoznih kreditov za tržna tveganja. V oddelku 4 so navedene nekatere izjeme od opredelitve tržnih tveganj ter pogoji za posredovanje države pri zavarovanju začasnih netržnih tveganj.

(8)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal samo za zavarovanje izvoznih kreditov z obdobjem tveganja manj kot dve leti. Vsi drugi instrumenti za financiranje izvoza so izključeni s področja uporabe teh smernic.

(9)

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(10)

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami“.

(11)

Če zavarovanje izvoznih kreditov nudijo državni zavarovatelji, so vključena državna sredstva. Zaradi udeležbe države imajo lahko zavarovatelji in/ali izvozniki selektivno prednost, zaradi česar se lahko izkrivlja konkurenca ali lahko obstaja nevarnost izkrivljanja konkurence, lahko pa tudi vpliva na trgovino med državami EGP. Naslednja načela so namenjena zagotavljanju smernic o tem, kako se taki ukrepi ocenjujejo v skladu s pravili o državni pomoči.

(12)

Če imajo državni zavarovatelji določene prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, je lahko vključena državna pomoč. Te prednosti so lahko različnih oblik in lahko med drugim vključujejo:

(13)

Ugodnosti za državne zavarovatelje iz točke 12 v zvezi s tržnimi tveganji vplivajo na trgovanje s storitvami zavarovanja kreditov znotraj EGP. Povzročajo razlike v razpoložljivih zavarovalnih kritjih za tržna tveganja v različnih državah EGP. Zaradi tega se izkrivlja konkurenca med zavarovatelji v različnih državah EGP, ima pa tudi sekundarne učinke na trgovino znotraj EGP ne glede na to, ali gre za izvoz znotraj ali izven EGP (5). Treba je opredeliti pogoje, pod katerimi lahko delujejo državni zavarovatelji, če imajo take prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, da se zagotovi, da ne prejmejo državne pomoči. Zaradi tega jim ne sme biti dovoljeno, da bi zavarovali tržna tveganja.

(14)

Ugodnosti za državne zavarovatelje je včasih tudi mogoče vsaj deloma prenesti na izvoznike. Take ugodnosti lahko izkrivljajo konkurenco in trgovino ter pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Če pa so izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov za začasno netržna tveganja, kot so določeni v oddelku 4.3 teh smernic, bo Nadzorni organ štel, da na izvoznike niso bile prenesene neupravičene ugodnosti.

(15)

Če imajo državni zavarovatelji pred zasebnimi zavarovatelji kreditov katere od prednosti iz točke 12, v skladu s točko 13 ne smejo zavarovati tržnih tveganj. Če želijo državni zavarovatelji ali njihova hčerinska podjetja zavarovati tržna tveganja, je treba zagotoviti, da pri tem nimajo neposrednih ali posrednih koristi od državne pomoči. Za to morajo imeti določeno količino lastnih sredstev (minimalni kapital, vključno z jamstvenim skladom) in zavarovalno-tehnične rezervacije (izravnalno rezervacijo) ter ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS. Pogoj je tudi, da so ohranili vsaj ločen račun za upravo ter ločene račune za zavarovanje tržnih in netržnih tveganj za račun države ali z njenim jamstvom v dokaz, da za zavarovanje tržnih tveganj ne prejemajo državne pomoči. Računovodski izkazi za posle, zavarovane na zavarovateljev račun, morajo biti v skladu z Direktivo Sveta 91/674/ES (6).

(16)

Države Efte, ki nudijo pozavarovanje zavarovateljem izvoznih kreditov s sodelovanjem v pozavarovalnih pogodbah v zasebnem sektorju, ki pokrivajo tržna in netržna tveganja, morajo dokazati, da programi ne vključujejo državne pomoči iz točke 12(f).

(17)

Državni zavarovatelji lahko pod pogoji iz teh smernic nudijo zavarovanje izvoznih kreditov za začasno netržna tveganja.

(18)

Ne glede na opredelitev tržnih tveganj se nekatera komercialna in politična tveganja za kupce, ustanovljene v državah iz Dodatka, v naslednjih primerih štejejo za začasno netržna:

(19)

Za čim večje zmanjšanje izkrivljanj konkurence na trgu EGP lahko tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, krijejo državni zavarovatelji, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 4.3.

(20)

Kakovost kritja, ki ga zagotavljajo državni zavarovatelji, mora biti skladna s tržnimi standardi. Predvsem se lahko krijejo samo ekonomsko upravičljiva tveganja, se pravi tveganja, ki so sprejemljiva na podlagi trdnih načel zavarovanja. Najvišji odstotek kritja znaša 95 % za komercialna in politična tveganja, čakalni rok za odškodninske zahtevke pa mora biti najmanj 90 dni.

(21)

Ocena tveganj mora vedno temeljiti na trdnih načelih zavarovanja. V skladu s tem tveganje finančno nezanesljivih transakcij ne pride v poštev za kritje v okviru javno podprtih shem. Merila sprejemljivosti tveganja morajo biti po teh načelih nedvoumna. Če poslovni odnos že obstaja, morajo imeti izvozniki pozitivne izkušnje s trgovanjem in/ali plačili. Kupci morajo imeti čisto kartoteko, kar zadeva odškodninske zahtevke, verjetnost neplačila mora biti sprejemljiva, prav tako pa tudi njihova notranja in/ali zunanja bonitetna ocena.

(22)

Prevzem tveganja na podlagi pogodbe o zavarovanju izvoznih kreditov se mora nadomestiti z ustrezno premijo. Da se čim bolj omeji izrinjanje zasebnih zavarovateljev kreditov, morajo biti povprečne premije v okviru javno podprtih shem višje od povprečnih premij, ki jih zasebni zavarovatelji kreditov zaračunajo za podobna tveganja. Ta zahteva zagotavlja postopno odpravljanje posredovanja države, ker bodo višje premije zagotovile, da se izvozniki vrnejo k zasebnim zavarovateljem kreditov, takoj ko jim bodo to dopuščali tržni pogoji in bodo tveganja spet postala tržna.

(23)

Oblikovanje cen velja za ustrezno, če se zaračuna najnižja premija (8) (premija varnega pristana) za ustrezne kategorije tveganja kupcev (9), kot so določene v spodnji tabeli. Premija varnega pristana se uporablja, razen če države Efte dokažejo, da te stopnje niso ustrezne za zadevna tveganja. Za celotni obseg poslov mora kategorija tveganja ustrezati povprečnemu tveganju kupcev, ki jih krije polica.

(24)

Pri sozavarovanju, kvotnem pozavarovanju in dodatnem kritju velja oblikovanje cen za ustrezno le, če je zaračunana premija vsaj 30 % višja od premije za (začetno) kritje, ki ga zagotovi zasebni zavarovatelj kreditov.

(25)

Da je oblikovanje cen ustrezno, je treba premiji za tveganje prišteti upravni prispevek, ne glede na trajanje pogodbe.

(26)

Države Efte morajo sheme, uvedene za tveganja, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna, objaviti na spletnih straneh državnih zavarovateljev ter pri tem navesti vse veljavne pogoje.

(27)

Nadzornemu organu morajo predložiti letna poročila o tveganjih, ki v skladu s točko 18 veljajo za začasno netržna in jih krijejo državni zavarovatelji. To morajo storiti najpozneje do 31. julija leta, ki sledi posredovanju.

(28)

V poročilu morajo biti zajete informacije o uporabi vseh shem, na primer o celotnem obsegu odobrenih kreditnih limitov, zavarovanih poslih, zaračunanih premijah, zabeleženih in plačanih terjatvah, izterjanih zneskih ter administrativnih stroških sheme. Nadzorni organ bo ta poročila objavil na svoji spletni strani.

(29)

Tveganja iz točke 18(a) lahko pod pogoji iz oddelka 4.3 krijejo državni zavarovatelji. V takem primeru ni treba obvestiti Nadzornega organa.

(30)

Tveganja iz točk 18(b), (c) in (d) lahko krijejo državni zavarovatelji pod pogoji iz oddelka 4.3, potem ko so o tem obvestili Nadzorni organ in se je ta strinjal.

(31)

Če kateri od pogojev iz oddelka 4.3 ni izpolnjen, to ne pomeni, da se zavarovanje izvoznih kreditov ali zavarovalna shema samodejno prepove. Če želi država Efte odstopati od katerega od teh pogojev ali če obstaja kakršen koli dvom o tem, ali načrtovana shema zavarovanja izvoznih kreditov izpolnjuje pogoje iz teh smernic, jo mora priglasiti Nadzornemu organu.

(32)

Analiza v skladu s pravili o državni pomoči ne vpliva na skladnost določenega ukrepa z drugimi določbami Sporazuma EGP.

(33)

Pri odločanju o tem, ali nezadostne zasebne zmogljivosti upravičujejo začasno odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji v skladu s točko 18(a), bo Nadzorni organ upošteval naslednje dejavnike (po prednostnem vrstnem redu):

(34)

Če postanejo tržne zmogljivosti premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko Nadzorni organ na pisno zahtevo države Efte ali na lastno pobudo spremeni seznam držav s tržnimi tveganji.

(35)

Če namerava Nadzorni organ spremeniti seznam držav s tržnimi tveganji iz Dodatka, se mora posvetovati z državami Efte, zasebnimi zavarovatelji kreditov in zainteresiranimi stranmi ter pridobiti informacije od njih. Podatke o posvetovanju in vrsti informacij, ki jih potrebuje, objavi na svoji spletni strani. Obdobje posvetovanja običajno ne presega 20 delovnih dni. Če se Nadzorni organ na podlagi zbranih informacij odloči, da bo spremenil seznam držav s tržnimi tveganji, o tem pisno obvesti države Efte, svojo odločitev pa objavi tudi na svoji spletni strani.

(36)

Začasna odstranitev države s seznama držav s tržnimi tveganji je veljavna vsaj 12 mesecev. Zavarovalne police, ki se nanašajo na državo, ki je bila začasno odstranjena s seznama, sklenjene v tem času, so lahko veljavne največ 180 dni po datumu prenehanja veljavnosti začasne odstranitve. Po tem datumu ni mogoče podpisati novih zavarovalnih polic. Tri mesece pred potekom začasne odstranitve bo Nadzorni organ proučil, ali naj podaljša odstranitev zadevne države s seznama. Če Nadzorni organ sklene, da so tržne zmogljivosti ob upoštevanju dejavnikov iz točke 33 še vedno premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko v skladu s točko 35 podaljša začasno odstranitev države s seznama.

(37)

Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Nadzornemu organu, je razvidno, da za tveganja iz točke 18(b) in (c) morda obstaja tržna vrzel, zato so ta tveganja netržna (15). Vendar pa je treba upoštevati, da vse članice EGP nimajo pomanjkljivega kritja in da se stanje sčasoma lahko spremeni, če bi se začel zasebni sektor zanimati za ta segment trga. Posredovanje države se lahko dovoli le za tveganja, ki jih trg sicer ne bi kril.

(38)

Zato mora država Efte, ki želi kriti tveganja iz točke 18(b) ali (c), v skladu s Protokolom 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču obvestiti Nadzorni organ in dokazati, da je stopila v stik z glavnimi zavarovatelji in posredniki v navedeni državi Efte (16) in jim dala priložnost, da dokažejo, da je v državi na voljo kritje za zadevna tveganja. Če zadevni zavarovatelji kreditov državi Efti ali Nadzornemu organu ne posredujejo informacij o pogojih kritja in zavarovani vsoti za vrsto tveganj, ki jih država Efta želi kriti, v 30 dneh od datuma, ko od države Efte prejmejo zahtevo po teh informacijah, ali če iz posredovanih informacij ni razvidno, da je v tej državi Efti na voljo kritje za zadevna tveganja, bo Nadzorni organ tveganja obravnaval kot začasno netržna.

(39)

V primerih iz točke 18(d) mora zadevna država Efta v svojem obvestilu Nadzornemu organu v skladu s Protokolom 3 k Pogodbi o nadzornem organu in sodišču dokazati, da kritje za izvoznike v tej državi Efti ni na voljo zaradi pretresov na področju ponudbe na trgu zasebnega zavarovanja, zlasti umika večjega zavarovatelja kreditov iz zadevne države Efte, zmanjšanja zmogljivosti ali omejenega obsega produktov v primerjavi z drugimi državami Efte.

(40)

Nadzorni organ bo uporabljal načela iz teh smernic od dneva njihovega sprejetja do 31. decembra 2018.