EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document E2009C0397

Odločba Nadzornega organa Efte št. 397/09/COL z dne 14. oktobra 2009 o dvainsedemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o državni pomoči za družbe za upravljanje ladij

UL L 318, 1.12.2011, p. 51–55 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/397(2)/oj

1.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/51


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 397/09/COL

z dne 14. oktobra 2009

o dvainsedemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o državni pomoči za družbe za upravljanje ladij

NADZORNI ORGAN EFTE JE (1)

OB upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

OB upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

OB sklicevanju na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči, ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ (4),

KER je Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Komisija ES) 10. junija 2009 sprejela Sporočilo o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij (5),

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči,

KER mora v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

PO posvetovanju z Evropsko komisijo,

PO posvetovanju z državami Efte v dopisu z dne 31. avgusta 2009 (št. postopkov 526393, 526395 in 526367) –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja s smernicami o državnih pomočeh za družbe za upravljanje ladij. Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 14. oktobra 2009

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kristján Andri STEFÁNSSON

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1. in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 32, 3.9.1994, str. 1. V nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči. Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/

(5)  Objavljeno v UL C 132, 11.6.2009, str. 6.


PRILOGA

SMERNICE O DRŽAVNIH POMOČEH ZA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE LADIJ

1.   Področje uporabe

To poglavje se nanaša na upravičenost upravljavcev posadke in tehničnih upravljavcev ladij do zmanjšanja davka od dobička pravnih oseb ali uporabo davka na tonažo iz oddelka 3.1 Poglavja o državni pomoči za pomorski promet (1) (v nadaljevanju besedila: Smernice o pomorskem prometu). Ne nanaša se na državne pomoči za družbe, ki zagotavljajo komercialno upravljanje ladij. Poglavje se uporablja za posadko in tehnične upravljavce ne glede na to, ali se ti zagotavljajo individualno ali v celoti za isto ladjo.

2.   Uvod

2.1   Splošno ozadje

Smernice o pomorskem prometu določajo pogoje glede upravičenosti družb za upravljanje ladij do davka na tonažo ali drugih davčnih ugodnosti za ladijske prevoznike (oddelek 3.1). Vendar pa je upravičenost omejena na zagotavljanje tako tehničnega upravljanja kot upravljanja posadke za isto ladjo („celovito upravljanje“), medtem ko te dejavnosti niso upravičene do davka na tonažo ali drugih davčnih ugodnosti, če se zagotavljajo ločeno.

Smernice o pomorskem prometu določajo, da bo Nadzorni organ Efte (v nadaljevanju besedila: Nadzorni organ) po treh letih preučila vplive Smernic o pomorskem prometu na upravljanje ladij (2). Poglavje opredeljuje izide tega nedavnega ocenjevanja in oblikuje sklepne ugotovitve o upravičenosti družb za upravljanje ladij do državnih pomoči.

2.2   Družbe za upravljanje ladij

Družbe za upravljanje ladij so pravne osebe, ki nudijo različne vrste storitev lastnikom ladij, kot na primer tehnični nadzor, najemanje in usposabljanje posadke, upravljanje posadke in obratovanja ladje. Med storitvami upravljanja ladij so naslednje tri kategorije: upravljanje posadke, tehnično in poslovno upravljanje

Upravljanje posadke obsega zlasti ukvarjanje z zadevami v zvezi s posadko, kot na primer izbira in zaposlovanje usposobljenih pomorščakov, izdaja plačilnih list, zagotavljanje ustreznega števila članov ladijske posadke, preverjanje spričeval pomorščakov, plačevanje prispevkov za nezgodno in invalidsko zavarovanje pomorščakov, organizacijo potovanja in oskrbo z vizumi, urejanje zdravstvene oskrbe, ocenjevanje uspešnosti pomorščakov in v nekaterih primerih njihovo usposabljanje. Upravljanje posadke pomeni daleč najpomembnejši del dejavnosti ladijskega upravljanja povsod po svetu.

Tehnično upravljanje obsega zagotavljanje plovnosti plovila in njegovo skladnost s tehničnimi zahtevami ter zahtevami po varnosti in varovanju. Tehnični vodja je zlasti odgovoren za odločanje o popravilih in vzdrževanju ladje. Tehnično upravljanje pomeni pomemben del ladijskega upravljanja, čeprav skromnejši od upravljanja posadke.

Poslovno upravljanje sestoji iz spodbujanja in zagotavljanja prodaje ladijskih zmogljivosti, z najemanjem ladij, sprejemanjem rezervacij za prevoz blaga in potnikov, zagotavljanjem trženja in imenovanjem agentov. Poslovno upravljanje pomeni razmeroma skromen del ladijskega upravljanja. Do danes Nadzorni organ nima na voljo popolnih informacij o poslovnem upravljanju ladij. Poslovno upravljanje v tem poglavju zato ni obravnavano.

Kot vsaka pomorska dejavnost je tudi ladijsko upravljanje v svojem bistvu dejavnost v svetovnem merilu. Ker ne obstaja mednarodna zakonodaja glede upravljanja ladij s strani tretjih oseb, so bili na tem področju postavljeni standardi v okviru dogovorov o zasebnem pravu (3).

V EGP se upravljanje ladij v glavnem izvršuje na Cipru. Družbe za upravljanje ladij so še v Združenem kraljestvu, Nemčiji, na Danskem, v Belgiji in na Nizozemskem. Zunaj EGP so družbe za upravljanje ladij v glavnem ustanovljene v Hongkongu, Singapurju, Indiji, Združenih arabskih emiratih in ZDA.

2.3   Pregled pogojev upravičenosti za družbe za upravljanje ladij

Od sprejema Smernic o pomorskem prometu marca 2004 so se številne pomorske države pridružile EGP, med njimi Ciper, ki ima najobsežnejšo industrijo ladijskega upravljanja na svetu.

Pristop Cipra in njegovo predhodno delovanje za uskladitev s Smernicami o pomorskem prometu, kakor tudi študija, ki jo je izdelal upravni konzorcij te države članice EGP (4), so pospešili celovitejše razumevanje te dejavnosti in njenega razvoja. Bolje se lahko razume zlasti povezava med tehničnim upravljanjem in upravljanjem posadke na eni strani ter ladijskim prometom na drugi, kakor tudi vloga, ki jo lahko ima vodstvo posadke in/ali tehnično vodstvo pri doseganju ciljev iz Smernic o pomorskem prometu.

3.   Ocena upravičenosti družb za upravljanje ladij do državnih pomoči

Upravljanje ladij je v nasprotju z drugimi pomorskimi storitvami standardna temeljna dejavnost pomorskih prevoznikov, ki se običajno zagotavlja znotraj družbe. Upravljanje ladij je ena najznačilnejših dejavnosti upravljavcev ladij. Dandanes se v nekaterih primerih najamejo zunanji izvajalci, ki se ukvarjajo z upravljanjem ladij. Prav zaradi te povezave med upravljanjem ladij in ladijskim prometom imajo družbe za upravljanje ladij, ki jih vodijo tretje osebe, enako strokovno kadrovsko strukturo kot lastniki ladij in delujejo v istem poslovnem okolju, vendar pa so specializirane za določen segment. Lastniki ladij so edine stranke družb za upravljanje ladij.

Na teh temeljih Nadzorni organ meni, da najem zunanjih izvajalcev pri upravljanju ladij ne bi smel biti kazensko obdavčen v primerjavi z notranjim upravljanjem ladij, kadar družbe za upravljanje ladij izpolnjujejo iste zahteve, kot jih izpolnjujejo lastniki ladij, in da ukrepi pomoči za slednje prispevajo k doseganju ciljev smernic na enak način kot ukrepi pomoči za lastnike ladij.

Nadzorni organ dodatno meni, da lahko družbe za upravljanje ladij ravno zaradi te svoje usmeritve (specializacije) in značilnosti temeljnega poslovanja lahko družbe za upravljanje ladij pomembno prispevajo k doseganju ciljev Smernic o pomorskem prometu, zlasti pri doseganju „učinkovitega, varnega in okolju prijaznega pomorskega prevoza“ in pri „konsolidaciji povezanih pomorskih storitev, ki delujejo v državah članicah EGP“ (5).

4.   Razširitev upravičenosti do državne pomoči na družbe za upravljanje ladij

Na podlagi razlage v oddelku 3 zgoraj bo Nadzorni organ v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP odobril davčno olajšavo za družbe za upravljanje ladij iz oddelka 3.1 Smernic o pomorskem prometu glede na skupno ali individualno zagotovljeno posadko in tehnično vodstvo ladij, če so izpolnjeni pogoji iz oddelkov 5 in 6 tega poglavja.

5.   Predpisani pogoji za tehnične upravljavce in upravljavce posadke

Da bi bile družbe za upravljanje ladij upravičene do pomoči, morajo vzpostaviti jasno povezavo z EGP in njegovim gospodarstvom v skladu z oddelkom 3.1 Smernic o pomorskem prometu. Poleg tega morajo prispevati k ciljem iz Smernic o pomorskem prometu, kot na primer tistim iz oddelka 2.2 omenjenih smernic. Tehnični upravljavci in upravljavci posadke so upravičeni do državne pomoči, če ladje, ki jih upravljajo, izpolnjujejo zahtevane pogoje iz oddelkov 5.1 do 5.4 tega poglavja. Dejavnosti, ki so upravičene do pomoči, se morajo izvajati na ozemlju EGP.

5.1   Prispevek h gospodarstvu in k zaposlovanju v EGP

Gospodarska povezava z EGP se dokaže z dejstvom, da se izvaja upravljanje ladij na ozemlju ene ali več držav članic EGP in da se v dejavnostih na kopnem ali na ladjah zaposlujejo predvsem državljani EGP.

5.2   Gospodarska povezava med upravljanimi ladjami in EGP

Družbe za upravljanje ladij lahko prejemajo državne pomoči za tiste ladje, ki jih v celoti upravljajo z ozemlja EGP, ne glede na to, ali je upravljanje zagotovljeno znotraj družbe ali pa ga delno ali v celoti izvaja ena ali več zunanjih družb za upravljanje ladij.

Ker pa družbe za upravljanje nimajo popolnega nadzora nad svojimi strankami, se zgornja zahteva šteje za izpolnjeno, če se vsaj dve tretjini tonaže upravljanih ladij upravlja z ozemlja EGP. Presežna tonaža v odstotku, ki jih v celoti ne upravljajo z ozemlja EGP, ni upravičena do pomoči (6).

5.3   Skladnost z mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti

Družbe za upravljanje ladij so upravičene do pomoči, če vse ladje in posadke, ki jih upravljajo, izpolnjujejo mednarodne standarde in zahteve prava Skupnosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na varovanje, varnost, usposabljanje in potrjevanje pomorščakov, upoštevanje okoljske učinkovitosti in delovnih pogojev na ladji.

5.4   Predpisani delež tonaže pod zastavo (povezava z zastavo)

Za družbe za upravljanje ladij se uporablja zahteva po predpisanem deležu tonaže, opredeljena v poglavju 8 oddelka 3.1 Smernic o pomorskem prometu. Delež zastav EGP, ki se mora upoštevati kot merilo, je tak, kot je bil na dan sprejetja tega Poglavja. Za nove družbe se referenčna vrednost izračuna leto dni po datumu, ko so začele s svojo dejavnostjo.

6.   Dodatne zahteve za upravljavce posadke

6.1   Usposabljanje pomorščakov

Upravljavci posadke so upravičeni do državne pomoči, če imajo pomorščaki na zadevnih ladjah možnost izobraževanja in usposabljanja ter so pridobili spričevalo o usposobljenosti v skladu z Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978, kakor je bila spremenjena (konvencija STCW), in so uspešno zaključili usposabljanje iz osebne varnosti na ladijskem krovu. Poleg tega so upravljavci posadke upravičeni do pomoči, če izpolnjujejo zahteve konvencije STCW in prava Skupnosti glede odgovornosti družb.

6.2   Socialni pogoji

Da bi bili upravljavci posadke upravičeni do državne pomoči, morajo zagotoviti, da delodajalec pomorščakov na vseh ladjah, ki jih upravlja, v celoti izvaja določbe Konvencije Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (7), ne glede na to, ali je lastnik ladje ali družba za upravljanje ladij. Družbe za upravljanje ladij morajo zlasti zagotoviti, da se ustrezno uporabljajo določbe Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu glede sporazuma o zaposlovanju pomorščakov (8), izgubi ladje ali potopitvi (9), zdravstveni oskrbi (10), odgovornosti lastnika ladje vključno z izplačilom plač v primeru nezgode ali bolezni (11) ter repatriacije (12).

Upravljavci posadke morajo zagotoviti tudi, da ravnajo skladno z mednarodnimi standardi glede delovnega časa in časa počitka, ki ga določa Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu.

Nazadnje morajo upravljavci posadke, da bi bili upravičeni do pomoči, zagotoviti finančno varnost v obliki nadomestil v primeru smrti ali dolgotrajne nezmožnosti pomorščakov za delo zaradi poklicne poškodbe, bolezni ali tveganja.

7.   Obračun dajatev

Da ne bi prihajalo do izkrivljanja, bo Nadzorni organ tudi za družbe za upravljanje ladij uporabljal načelo iz Smernic o pomorskem prometu, v skladu s katerim lahko odobri le sheme, ki omogočajo enotno davčno obremenitev v državah članicah EGP, ko gre za isto vrsto dejavnosti ali za isto tonažo. To pomeni, da se ne more odobriti popolne oprostitve ali podobnih shem (13).

Davčna osnova, ki se uporablja za družbe za upravljanje ladij, očitno ne more biti ista kot davčna osnova za lastnike ladij, saj je pri določeni ladji dobiček družb za upravljanje ladij znatno nižji od dobička lastnika ladje. V skladu s študijo iz oddelka 2.3 ter z že prejetimi obvestili je treba za družbe za upravljanje ladij uporabiti davčno osnovo, ki pomeni 25 % (izražena v tonaži ali kot ocenjeni dobiček) davčne osnove, ki se uporablja za lastnike ladij pri istih vrstah ladij ali enaki tonaži. Nadzorni organ zato zahteva, da se v okviru sistema davka na tonažo uporablja odstotek, ki ni nižji od 25 % (14).

Če družbe za upravljanje ladij opravljajo druge dejavnosti, ki niso upravičene do državne pomoči iz tega poglavja, morajo za te dejavnosti voditi račune ločeno.

Če družbe za upravljanje ladij za del svojih dejavnosti sklenejo pogodbo s podizvajalcem, slednji ni upravičen do državnih pomoči.

8.   Uporaba in pregled

Nadzorni organ bo uporabljal smernice, navedene v tem poglavju, od dneva sprejema.

Državne pomoči družbam za upravljanje ladij se bodo upoštevale v splošnem pregledu smernic, kakor je predvideno v njihovem oddelku 13.


(1)  Na voljo na uradni spletni strani Nadzornega organa EFTA http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/

(2)  Glej opombo 20 Smernic o pomorskem prometu.

(3)  Primer je „Sporazum SHIPMAN 98 standarda BIMCO o upravljanju ladij“, ki se pogosto uporablja v odnosih med družbami za upravljanje ladij in lastniki ladij.

(4)  Študija o upravljanju ladij na Cipru in v Evropski uniji z dne 31. maja 2008, ki jo je za ciprsko vlado izvedel konzorcij pod vodstvom Univerze za ekonomijo in poslovno upravo na Dunaju.

(5)  Oddelek 2.2 Smernic o pomorskem prometu.

(6)  Dejstvo, da družba za upravljanje ladij kot taka ne upošteva pravila dveh tretjin, ne vpliva na njeno upravičenost do pomoči.

(7)  Opozoriti je treba, da so evropski socialni partnerji sprejeli Sporazum, ki povzema bistveni del Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ki je bila vključena v pravo Skupnosti z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009, o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) na podlagi Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30). Direktiva 2009/13/ES je v postopku vključitve v Sporazum EGP.

(8)  Pravilo 2.1 in Standard A2.1 (Sporazum o zaposlovanju pomorščakov) iz Naslova 2 Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu.

(9)  Ibid., Pravilo 2.6 in Standard A2.6 (Nadomestila pomorščakom ob izgubi ladje ali potopitvi) iz Naslova 2.

(10)  Ibid. Pravilo 4.1 in Standard A4.1 (Zdravstvena oskrba na krovu ladje in na obali – odgovornost lastnika ladje); Pravilo 4.3 in Standard A4.3 (Varovanje zdravja in varnost ter preprečevanje nezgod); Pravilo 4.4 (Dostop do storitev za ohranjanje dobrega počutja na obali) iz Naslova 4.

(11)  Ibid. Pravilo 4.2 in Standard A4.2 (odgovornost lastnika ladij) iz Naslova 4.

(12)  Ibid. Pravilo 2.5 in Standard A2.5 (Repatriacija) iz Naslova 2.

(13)  Nadzorni Organ želi ob tej priložnosti v tem poglavju smernic poudariti, da se mehanizem za izračun davka, ki ga plačujejo družbe za upravljanje ladij in lastniki ladij, kot tak ne upošteva, pri čemer se ne upošteva zlasti dejstvo, ali se sistem, ki temelji na domnevnem dobičku, uporablja ali ne.

(14)  Kadar so lastniki ladij upravičeni do pomoči, morajo plačati davek na celotno tonažo.


Top