NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Nadzorni organ je 2. avgusta 2004 norveškim organom poslal zahtevo po informacijah v zvezi s plačilom podjetjema Ofotens og Vesteraalens Dampskibsselskab ASA in Troms Fylkes Dampskibsselskap ASA (7) kot nadomestilom zaradi sprememb norveškega sistema diferenciranih prispevkov za socialno varnost (dogodek št. 289240).

Norveški organi so odgovorili z dopisom Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 1. septembra 2004, v katerem je bil posredovan dopis Ministrstva za promet in zveze z istega dne, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 1. septembra 2004 (dogodek št. 291435).

Nadzorni organ je z dopisom z dne 12. oktobra 2004 zaprosil za dodatne informacije (dogodek št. 294990). V tem dopisu je Direktorat za konkurenco in državno pomoč Nadzornega organa navedel svoje stališče, da je treba plačilo, ker ukrep ni bil priglašen Nadzornemu organu, bil pa je očitno že izveden, šteti kot nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Norveški organi so odgovorili z dopisom norveške misije pri EU z dne 18. novembra 2004, v katerem sta bila posredovana dopisa Ministrstva za modernizacijo z dne 17. novembra 2004 ter Ministrstva za promet in zveze z dne 16. novembra 2004. Nadzorni organ je dopis prejel in evidentiral 22. novembra 2004 (dogodek št. 300326).

Direktorat za konkurenco in državno pomoč Nadzornega organa je z dopisom z dne 26. oktobra 2005 obvestil norveške organe, da dvomi o združljivosti plačila podjetjema Hurtigruten z delovanjem Sporazuma EGP (dogodek št. 329347).

Norveški organi so odgovorili z dopisom norveške misije pri EU z dne 22. decembra 2005, v katerem sta bila posredovana dopisa Ministrstva za modernizacijo ter Ministrstva za promet in zveze, oba z dne 15. decembra 2005, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 3. januarja 2006 (dogodek št. 355950).

Nadzorni organ je z dopisom z dne 9. marca 2006 podal pripombe k norveškemu odgovoru (dogodek št. 364024). Norveški organi so odgovorili z dopisom norveške misije pri EU z dne 29. marca 2006, v katerem sta bila posredovana dopisa Ministrstva za vladno upravo in reforme z dne 27. marca 2006 ter Ministrstva za promet in zveze z dne 24. marca 2006. Nadzorni organ je dopis prejel in evidentiral 30. marca 2006 (dogodek št. 368446).

Z Odločbo 215/06/COL z dne 5. julija 2006 se je Nadzorni organ odločil začeti formalni postopek preiskave, predviden v členu 6 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Vlado Norveške je pozval, naj predloži pripombe k odločitvi. Norveški organi so z dopisom z dne 12. oktobra 2006 predložili svoje pripombe. Nadzorni organ je dopis prejel in evidentiral 13. oktobra 2006 (dogodek št. 393258).

Odločba Nadzornega organa o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (8). Nadzorni organ je pozval zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Nadzorni organ ni od zainteresiranih strank prejel nobenih pripomb.

Norveški organi so z dopisom z dne 3. decembra 2007, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral istega dne (dogodek št. 455223), predložili dodatne informacije.

2.   Ozadje

Podjetji Hurtigruten sta opravljali storitve pomorskega prometa ob norveški obali med krajema Bergen in Kirkenes.

Od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 je „storitve Hurtigruten“ urejal sporazum med norveškimi organi in podjetjema Hurtigruten o opravljanju storitev pomorskega prometa ob norveški obali (9). Sporazum Hurtigruten so norveški organi priglasili Nadzornemu organu julija 2000, Nadzorni organ pa ga je odobril 19. decembra 2001  (10).

V skladu s Sporazumom Hurtigruten sta bili podjetji Hurtigruten zavezani, da vzdržujeta dnevne storitve kombiniranega prevoza oseb in blaga med krajema Bergen in Kirkenes skladno z določenim načrtom prog. Ta obveznost je pomenila, da sta podjetji Hurtigruten opravljali svojo dejavnost z 11 ladjami, ki so se vsak dan ustavile v 34 pristaniščih ob obali. Leta 2004 je bilo približno 8 % prometa podjetij Hurtigruten povezanega s prevozom blaga in 92 % s prevozom potnikov.

Podjetji Hurtigruten sta opravljali tudi gospodarske poslovne dejavnosti, ki niso bile del storitev Hurtigruten, na primer izvajanje prevozov z visokohitrostnimi trajekti. Proge, ki so vključene v storitve Hurtigruten, so deloma tržno donosne, zlasti med poletno sezono. Vendar velja, da opravljanje prevoza na teh progah s pogostostjo, ki jo zahteva Sporazum Hurtigruten, ni tržno donosno med zimsko sezono.

Nadzorni organ je v Odločbi iz leta 2001 menil, da se lahko nadomestilo, odobreno po Sporazumu Hurtigruten, šteje kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, ker so storitve, ki jih je Sporazum zajemal, veljale za storitve splošnega gospodarskega pomena in ker so bili upoštevani pogoji iz člena 59(2) Sporazuma EGP.

Nadzorni organ se je 25. septembra 2002 odločil Norveški predlagati ustrezne ukrepe glede norveškega sistema regionalno diferenciranih prispevkov za socialno varnost. (11) V tem dopisu je Nadzorni organ predlagal, naj Norveška sprejme vse zakonodajne, upravne in druge ukrepe, potrebne za odpravo državne pomoči, ki izhaja iz sistema regionalno diferenciranih prispevkov za socialno varnost, ali uskladi te pomoči s Sporazumom EGP z veljavnostjo od 1. januarja 2004. Vendar je bilo v ukrepih navedeno tudi, da lahko Nadzorni organ odobri poznejši datum, če meni, da je tak datum objektivno potreben in upravičen, zato da se omogoči ustrezen prehod podjetij na prilagojene razmere. Norveška je predlog, naj sprejme ustrezne ukrepe, sprejela 31. oktobra 2002.

Nadzorni organ je 12. novembra 2003 odobril triletno prehodno obdobje za regionalno diferencirane prispevke za socialno varnost v conah 3 in 4, da se doseže nemotena postopna odprava sistema. (12)

Jeseni 2003 je norveški parlament sprejel spremembe diferenciranega sistema socialne varnosti, ki so začele veljati 1. januarja 2004. Zaradi sprememb sta imeli podjetji Hurtigruten višje stroške socialnega zavarovanja. Del povišanja stroškov, ampak ne ves, je bil zajet v odločbi Nadzornega organa z dne 12. novembra 2003.

Oddelek 10 Sporazuma Hurtigruten je vključeval klavzulo, po kateri lahko obe stranki Sporazuma začneta postopek ponovnih pogajanj v primeru bistveno spremenjenih predpostavk, na katerih temelji Sporazum Hurtigruten. Sporazum Hurtigruten je, kot je bilo predvideno, nehal veljati 31. decembra 2004. Za opravljanje storitev v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2012 je bil junija 2004 objavljen javni razpis. Podjetji Hurtigruten sta na njem zmagali, se marca 2006 spojili v novo podjetje Hurtigruten ASA, in to zdaj opravlja storitve.

3.   Opis ukrepa

Ta primer obravnava plačilo podjetjema Hurtigruten, vključeno v postavki 70 poglavja 1330 (Særskilte transporttiltak) norveškega državnega proračuna za leto 2004, po kateri bi podjetji Hurtigruten prejeli znesek v višini do 8,5 milijona NOK (približno 1,1 milijona EUR) kot nadomestilo zaradi sprememb v diferenciranem sistemu socialne varnosti (13).

Plačilo bi pomenilo nadomestilo podjetjema Hurtigruten za tisti del povišanih prispevkov za socialno varnost, za katerega še nista prejeli nadomestila zaradi sheme triletnega prehodnega obdobja, ki jo je odobril Nadzorni organ z odločbo z dne 12. novembra 2003.

Plačilo nadomestila, odobrenega podjetjema Hurtigruten, naj bi v celoti nadomestilo višje stroške socialnega zavarovanja v letu 2004. Pri tem se ni razlikovalo med delom stroškov socialnega zavarovanja, ki izhajajo iz gospodarske dejavnosti podjetij, ter delom stroškov iz tistih dejavnosti, ki jih je mogoče šteti za javne storitve v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP.

Tako je bilo leta 2004 podjetjema Hurtigruten dejansko izplačanih 7,352 milijona NOK (približno 900 000 EUR). To ustreza povišanim stroškom podjetij zaradi sprememb diferenciranega sistema socialne varnosti.

4.   Odločitev o začetku formalnega postopka preiskave

Nadzorni organ je v Odločbi 215/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave predhodno sklenil, da nadomestilo za povišane prispevke za socialno varnost pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Nadzorni organ je izrazil dvome, ali je mogoče ukrep podpore norveške države razglasiti za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP oziroma natančneje, ali je ukrep pomoči združljiv s členom 59(2) Sporazuma EGP. Ti dvomi so se nanašali zlasti na vprašanje, ali sta podjetji Hurtigruten potrebovali odobreno pomoč, da sta lahko izpolnjevali svojo obveznost javnih storitev.

5.   Pripombe norveških organov

Norveški organi menijo, da je bilo nadomestilo v mejah nadomestila, ki ga je Nadzorni organ odobril v Odločbi iz leta 2001, in da ga je treba zato opredeliti kot „ veljavno pomoč “ v skladu z opredelitvijo iz člena 1(b)(ii) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Norveški organi menijo, da je bilo plačilo zajeto v Sporazumu Hurtigruten, ki je veljal, ko je bilo plačilo odobreno. V zvezi s tem se sklicujejo na oddelek 10 Sporazuma Hurtigruten, na klavzulo, po kateri lahko obe stranki Sporazuma Hurtigruten zahtevata postopek ponovnih pogajanj v primeru bistveno spremenjenih predpostavk, na katerih temelji Sporazum Hurtigruten. Norveški organi navajajo, da po njihovem mnenju spremembe v sistemu diferenciranih prispevkov za socialno varnost izpolnjujejo to merilo. Podjetji Hurtigruten teh sprememb nista mogli predvideti. Po pogajanjih s podjetjema je bil znesek nadomestila za te stroške za leto 2004 določen v višini 7,352 milijona NOK, tj. dejanskega povišanja stroškov zaradi sprememb sistema socialne varnosti. Namen plačila nadomestila za spremembe sistema socialne varnosti je bil po navedbah norveških organov zagotoviti poslovanje brez sprememb dogovorjenega obsega prevoza ob norveški obali, tako da se podjetjema Hurtigruten omogoči nadaljnje izpolnjevanje obveznosti javne storitve, ki jima je bila zaupana v Sporazumu.

Norveški organi menijo, da je oddelek 10 Sporazuma Hurtigruten pravna podlaga za ponovna pogajanja o Sporazumu in da je Nadzorni organ v Odločbi iz leta 2001 klavzulo priznal. Na tej podlagi nadomestilo za povišane prispevke za socialno varnost po mnenju norveških organov ne bi pomenilo nove pomoči, če je bilo nadomestilo združljivo z določbami o državni pomoči iz Sporazuma EGP.

V zvezi z združljivostjo pomoči norveški organi trdijo, da je bilo nadomestilo za spremembe sistema socialne varnosti podjetjema Hurtigruten odobreno zato, da se ohrani raven prevoza, ki jo je določil norveški parlament. Brez nadomestila bi se raven obveznosti javnih storitev, zaupane podjetjema, znižala, in sicer zaradi uporabe višjih voznin ali zmanjšane pogostosti storitev. Na podlagi tega norveški organi menijo, da je nadomestilo potrebno.

Norveški organi se sklicujejo na oddelek 1 Sporazuma Hurtigruten, po katerem je treba precejšen del dobička, ki ga ustvarita podjetji Hurtigruten v poletni sezoni, uporabiti za financiranje nedonosne dejavnosti v zimski sezoni. Nadomestilo za javne storitve je treba torej izračunati na podlagi donosnosti čez vse leto. Norveški organi menijo, da je Nadzorni organ s sprejetjem načela iz oddelka 1 Sporazuma Hurtigruten sprejel dejstvo, da ni jasnega ločevanja med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami podjetij Hurtigruten. Po navedbah norveških organov je sistem prenosa dobičkov iz donosne v nedonosno sezono postavil podjetji Hurtigruten v slabši položaj v primerjavi z drugimi podjetji, ki opravljajo pomorske storitve, saj je povečal tveganje, da druge družbe selektivno izkoristijo dobičkonosno sezono. To tveganje so dodatno povečale spremembe sistema socialne varnosti, in norveški organi menijo, da je preprečitev tega s povišanjem nadomestila zakonita.

Norveški organi nadalje menijo, da ločevanje med donosnimi in nedonosnimi storitvami ni odločilnega pomena, saj navzkrižno subvencioniranje nedvomno podpira nedonosne storitve, kot v tem primeru. V zvezi s tem se norveški organi sklicujejo na letno poročilo podjetij Hurtigruten za leto 2004 in mesečne rezultate, po katerih je v zimskih mesecih, potem ko je bilo nadomestilo za javne storitve vključeno, primanjkljaj znašal približno 211 milijonov NOK. Skupni primanjkljaj je znašal približno 45 milijonov NOK. Poleg tega norveški organi poudarjajo, da nadomestilo, odobreno za leto 2004, ne spreminja dejstva, da gospodarske storitve, zajete v Sporazumu Hurtigruten, podpirajo dejavnosti, povezane z obveznostjo opravljanja javnih storitev, ki jo imata podjetji Hurtigruten.

Norveški organi se nazadnje sklicujejo na dejstvo, da znaša po postopku javnega razpisa leta 2004 letno povprečno nadomestilo za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2012 237,5 milijona NOK, ki je tako bistveno višje, kot je bilo v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004. Po navedbah norveških organov to kaže, da je bila stopnja nadomestila leta 2004 potrebna in ni bila nesorazmerna.

Kot dodatno utemeljitev norveški organi navajajo, da je odobreno nadomestilo v višini 4,29 milijona NOK povezano s povišanimi prispevki za socialno varnost za zimsko sezono, preostalih 3,06 milijona NOK pa pomeni dodatno nadomestilo za javne storitve za isto obdobje, saj se je izkazalo, da obveznosti opravljanja javnih storitev povzročajo podjetjema Hurtigruten višje stroške, kot sta jih pričakovali stranki Sporazuma Hurtigruten. Ministrstvo za promet in zveze to stališče podpira kljub dejstvu, da je bilo nadomestilo v državnem proračunu za leto 2004 označeno kot „ mogoče nadomestilo zaradi sprememb sistema diferenciranih prispevkov za socialno varnost “  (14). Po navedbah norveških organov poimenovanje prispevkov v državnem proračunu ne sme biti odločilno pri ocenjevanju zakonitosti nadomestila.

II.   OCENA

1.   Obstoj državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

Nadomestilo, odobreno podjetjema Hurtigruten zaradi povišanja prispevkov za socialno varnost, se financira neposredno s proračunsko dodelitvijo sredstev in ga odobri država. Poleg tega nadomestilo razbremenjuje podjetji stroškov socialnega zavarovanja, ki bi jih navadno morali nositi pri običajnem poslovanju, in tako krepi položaj podjetij v primerjavi z drugimi podjetji, ki trgujejo znotraj EGP. Nadalje, podjetji Hurtigruten delujeta na trgih za potniški in tovorni promet ter na turističnem trgu, zlasti s ponudbo križarjenj/krožnih potovanj ob norveški obali. Storitve Hurtigruten privabljajo predvsem tuje turiste, in podjetji Hurtigruten tako konkurirata drugim podjetjem, ki za privabljanje teh strank ponujajo podobne storitve. Nadomestilo, odobreno podjetjema Hurtigruten, lahko zato vpliva na konkurenco na teh trgih in prizadene trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

Nadzorni organ zato meni, da plačilo podjetjema Hurtigruten v višini 7,352 milijona NOK (približno 900 000 EUR) pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2.   Nova ali veljavna pomoč

Po členu 1(c) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču „nova pomoč“ pomeni „vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči“.

Nadzorni organ je v Odločbi iz leta 2001 menil, da se lahko nadomestilo, odobreno podjetjema Hurtigruten na podlagi Sporazuma Hurtigruten, šteje kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, ker so storitve, ki jih je Sporazum zajemal, veljale za storitve splošnega gospodarskega pomena in ker so bili upoštevani pogoji iz člena 59(2) Sporazuma EGP.

Pomoč, ki jo je odobril Nadzorni organ, je veljavna pomoč. Norveški organi pa so leta 2004 podjetjema Hurtigruten odobrili dodatnih 7,352 milijona NOK. Pomoč je bila odobrena kot nadomestilo podjetjema zaradi povišanih prispevkov za socialno varnost leta 2004 in ni bila del pomoči za podjetji Hurtigruten, ki jo je Nadzorni organ odobril z Odločbo iz leta 2001.

Norveški organi trdijo, da je bilo nadomestilo skladno z Odločbo Nadzornega organa iz leta 2001, saj je oddelek 10 Sporazuma Hurtigruten vseboval klavzulo, po kateri lahko obe stranki Sporazuma Hurtigruten začneta postopek ponovnih pogajanj v primeru bistveno spremenjenih predpostavk, na katerih temelji Sporazum Hurtigruten. Norveški organi so navedli, da so po njihovem mnenju spremembe sistema diferenciranih prispevkov za socialno varnost bistvena sprememba. Po mnenju norveških organov je treba zato nadomestilo šteti za veljavno pomoč.

Nadzorni organ želi poudariti, da je odobril letno nadomestilo v višini 170 milijonov NOK, izraženo v cenah iz leta 1999, po Sporazumu Hurtigruten. Nasprotno pa Odločba Nadzornega organa ni obravnavala oddelka 10 Sporazuma Hurtigruten kot takega, in nič v Odločbi ni kazalo na to, da bi kakršne koli prihodnje spremembe Sporazuma Hurtigruten na podlagi te klavzule, kot trdijo norveški organi, samodejno veljale za združljive z določbami o državni pomoči iz Sporazuma EGP.

Oddelek 10 Sporazuma zgolj dopušča možnost spremembe pogodbe zaradi nepredvidenih bistvenih sprememb okoliščin. Ne določa samodejnega povišanja nadomestila za podjetji Hurtigruten v primeru povišanih stroškov, ampak strankama Sporazuma Hurtigruten samo daje možnost, da zahtevata ponovna pogajanja, ne določa pa rezultata ponovnih pogajanj. Poleg tega določba izrecno ne navaja, da je povišanje stroškov zaradi povišanja prispevkov razlog za ponovna pogajanja, še manj pa dejstvo, ki bi zahtevalo samodejno prilagoditev sporazuma z natančnim zneskom, ki izhaja iz povišanja prispevkov. Sprememba davčnega položaja ene pogodbenice navadno ni dejavnik, ki ga mora druga pogodbenica upoštevati. Čeprav je bil prvotni Sporazum Hurtigruten v celoti priglašen Nadzornemu organu leta 2000 in ga je slednji leta 2001 odobril, ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo Nadzorni organ predvidel vse mogoče učinke določbe, molka Nadzornega organa o določbi v njegovi Odločbi iz leta 2001 pa ni mogoče razumeti, kot da so vse uporabe določbe potem samodejno sprejemljive z vidika državne pomoči.

Nadzorni organ meni, da je treba vprašanje obstoja pogodbene določbe razlikovati od posebnega vprašanja, ali je izbrana ponovna prilagoditev v skladu s Sporazumom EGP in zlasti z določbami o državni pomoči. Vsako vprašanje je treba oceniti na podlagi značilnosti vsakega primera ponovne prilagoditve posebej, in samo prvo vprašanje se nanaša na to, ali je pomoč nova ali veljavna.

Nadzorni organ ugotavlja, da je bilo zaradi povišanja stroškov socialnega zavarovanja leta 2004 podjetjema Hurtigruten izplačanih dodatnih 7,352 milijona NOK. To je pomenilo povišanje in zato tudi spremembo državne pomoči podjetjema Hurtigruten, ki jo je Nadzorni organ odobril v Odločbi iz leta 2001. Nadzorni organ zato meni, da je pomoč nova pomoč v smislu člena 1(c) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

3.   Postopkovne zahteve

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču „je Nadzorni organ Efte pravočasno obveščen, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na katere koli načrte izvedbe ali spremembe pomoči […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev.“

Kot je navedeno zgoraj, Nadzorni organ meni, da je pomoč podjetjema Hurtigruten nova pomoč v smislu člena 1(c) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. To pomeni, da bi bilo treba v skladu s členom 1(3) dela I in členom 2 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču nadomestilo priglasiti Nadzornemu organu ter se ne bi smelo izvajati, dokler ga Nadzorni organ ne bi odobril. Norveški organi so se odločili odobriti nadomestilo, pri čemer niso upoštevali te obveznosti. Nadomestilo se zato šteje kot „nezakonita pomoč“ v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

4.   Združljivost pomoči

4.1   Uvod

Neposredna pomoč, namenjena kritju izgub iz poslovanja, na splošno ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Ker povišano nadomestilo, odobreno podjetjema Hurtigruten, pokriva stroške, povezane z dnevnim opravljanjem storitev Hurtigruten, je treba to plačilo šteti kot pomoč za tekoče poslovanje. Taka pomoč za tekoče poslovanje se lahko odobri izjemoma, če so izpolnjeni pogoji iz določb o odstopanju iz Sporazuma EGP.

V Odločbi iz leta 2001 je Nadzorni organ menil, da pomoč za podjetji Hurtigruten ni izpolnjevala pogojev za izvzetje iz splošne prepovedi državne pomoči iz člena 61(1) Sporazuma EGP na podlagi člena 61(2) ali (3) Sporazuma EGP. Vseeno pa je Nadzorni organ ugotovil, da je bila pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi tega, da so bili upoštevani pogoji iz člena 59(2) Sporazuma EGP.

V odločbi o začetku formalnega postopka preiskave v obravnavanem primeru je Nadzorni organ izrazil dvome o združljivosti povišane pomoči, odobrene podjetjema Hurtigruten, s členom 59(2) Sporazuma EGP.

Med preiskavo je Nadzorni organ ugotovil, da je treba združljivost pomoči, odobrene podjetjema Hurtigruten kot nadomestilo za dodatne stroške zaradi sprememb sistema socialne varnosti, najprej oceniti na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP.

4.2   Pravna podlaga za oceno združljivosti

V členu 61(3)(c) Sporazuma EGP je določeno, da se lahko pomoč šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če je njen namen olajšati razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti, ko taka pomoč nima negativnega vpliva na trgovinske pogoje med pogodbenicami v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Nadzorni organ je izdal smernice za uporabo člena 61(3)(c) Sporazuma EGP glede državne pomoči za pomorski promet (v nadaljevanju „Smernice za pomorski promet“).

Oddelek 3.2 Smernic za pomorski promet obravnava državno pomoč za stroške dela. Po odstavku 1 oddelka 3.2 morajo biti podporni ukrepi za pomorski sektor namenjeni predvsem znižanju davčnih in drugih stroškov ter bremen, ki jih nosijo lastniki ladij EGP in pomorščaki EGP, na ravni, skladne s svetovnimi normativi.

Po odstavku 2 navedenega oddelka je treba ladijskemu prometu EGP omogočiti naslednje ukrepe v zvezi s stroški zaposlovanja:

—	znižane stopnje prispevkov za socialno zaščito pomorščakov EGP, ki so zaposleni na krovu ladij, registriranih v državi EGP,

—	znižane stopnje davka od dohodka pomorščakov EGP, ki so zaposleni na krovu ladij, registriranih v državi EGP.

Za namene zgoraj navedenega so „pomorščaki EGP“ opredeljeni kot:

—	državljani držav EGP, v primeru pomorščakov, ki delajo na krovu plovil (vključno z ro-ro trajekti (15)), ki opravljajo storitve rednega prevoza potnikov med pristanišči EGP,

—	vsi pomorščaki, zavezani plačilu davka in/ali prispevkov za socialno varnost v državi EGP v vseh drugih primerih.

V odstavku 3 sledi pojasnilo, da nekatere države EGS zaradi notranjih davčnih razlogov ne želijo uporabljati zgoraj navedenih znižanih stopenj, ampak namesto tega lastnikom ladij povrnejo – deloma ali v celoti – stroške, ki izhajajo iz teh dajatev. Takšen pristop lahko na splošno velja za enakovrednega zgoraj opisanemu sistemu znižanih stopenj, pod pogojem, da obstaja jasna povezava s temi dajatvami, da ni čezmernih nadomestil ter da je sistem pregleden in ne dopušča zlorab.

4.3   Ocena

Kot je opisano v oddelku I.3 zgoraj, je bilo 7,352 milijona NOK (približno 900 000 EUR) odobrenih podjetjema Hurtigruten za nadomestitev njunih povišanih stroškov, povezanih s prispevki za socialno varnost za leto 2004. V skladu z državnim proračunom za leto 2004 je to pomoč podjetjema Hurtigruten sestavljalo nadomestilo „zaradi sprememb sistema diferenciranih prispevkov za socialno varnost“  (16).

Iz zgoraj navedenega sledi, da je bila pomoč podjetjema Hurtigruten odobrena za povrnitev povišanih prispevkov za socialno zaščito, ki sta jih plačali leta 2004. Zato je treba odobreno pomoč šteti kot povračilo prispevkov za socialno zaščito pomorščakov v skladu z odstavkoma 2 in 3 oddelka 3.2 Smernic za pomorski promet.

Odstavek 2 oddelka 3.2 Smernic o pomorskem prometu dopušča samo pomoč z znižanimi stopnjami prispevkov za socialno zaščito pomorščakov EGP, ki so zaposleni na krovu ladij, registriranih v državi EGP.

Norveški organi so potrdili, da so bile vse ladje, ki so se leta 2004 uporabljale za opravljanje storitev Hurtigruten, registrirane na Norveškem. Nadzorni organ zato meni, da je pogoj registracije izpolnjen.

Glede pogoja, da mora biti socialna zaščita namenjena „pomorščakom EGP“, so „pomorščaki EGP“ opredeljeni ali kot državljani držav EGP, v primeru pomorščakov, ki delajo na krovu plovil (vključno s ro-ro trajekti), ki opravljajo storitve rednega prevoza potnikov med pristanišči EGP, ali kot vsi pomorščaki, zavezani plačilu davka in/ali prispevkov za socialno varnost v državi EGP, v vseh drugih primerih.

V Sporazumu Hurtigruten so bile storitve Hurtigruten opisane kot storitve kombiniranega prevoza potnikov in blaga med krajema Bergen in Kirkenes. Glede na informacije, ki so jih predložili norveški organi, je bilo približno 92 % prometa podjetij Hurtigruten leta 2004 povezanega s prevozom potnikov, 8 % pa s prevozom blaga. Nekaj ladij Hurtigruten je imelo možnost neposrednega vkrcanja in izkrcanja osebnih avtomobilov. Vkrcanje gospodarskih vozil (tovornjakov, priklopnikov itd.) na ladje in izkrcanje z njih pa ni bilo mogoče. Poleg tega so storitve Hurtigruten, kot je pojasnjeno v oddelku I.2 zgodaj, zagotavljale storitve rednega prevoza ob norveški obali in s tem znotraj EGP.

Na podlagi tega Nadzorni organ meni, da je treba ladje podjetij Hurtigruten obravnavati kot ladje iz prve možnosti opredelitve zgoraj, tj. kot plovila, ki opravljajo storitve rednega prevoza potnikov med pristanišči EGP. To pomeni, da je nadomestilo za povišane prispevke za socialno varnost, odobreno podjetjema Hurtigruten, združljivo z oddelkom 3.2 Smernic za pomorski promet le, če je bilo nadomestilo odobreno v zvezi s pomorščaki, ki so državljani države EGP.

Norveški organi so predložili informacije, da so bili vsi zaposleni na ladjah, ki so se leta 2004 uporabljale za opravljanje storitev Hurtigruten, državljani države EGP.

V državnem proračunu je bilo izrecno navedeno, da je bila dodatna pomoč podjetjema Hurtigruten odobrena, da se pokrijejo njuni dodatni stroški socialnega zavarovanja. Zato je obstajala jasna povezava med pomočjo in stroški socialnega zavarovanja. Poleg tega je velikost pomoči natanko ustrezala povišanju stroškov socialnega zavarovanja podjetij. Kot bo prikazano spodaj v oddelku II.4.4, pomoč ni pomenila čezmernega nadomestila. Nazadnje, pomoč je bila plačilo v enkratnem znesku, ki je bilo predvideno v državnem proračunu. Pomoč je bila torej odobrena pregledno in na način, ki ne dopušča zlorabe. Iz tega sledi, da so pogoji, po katerih se povračilo stroškov socialne varnosti šteje kot enakovredno sistemu znižanih stopenj za prispevke, izpolnjeni.

Na podlagi tega Nadzorni organ ugotavlja, da je pomoč, odobrena podjetjema Hurtigruten zaradi povišanih prispevkov za socialno varnost leta 2004, skladna z oddelkom 3.2 Smernic za pomorski promet.

4.4   Čezmerno nadomestilo in kumulacija

Po odstavku 2 oddelka 11 Smernic za pomorski promet se lahko znižanje prispevkov za socialno zaščito pomorščakov EGP odobri do zgornje meje 100 %, tj. znižanje na ničelno stopnjo prispevkov za socialno varstvo. V obravnavanem primeru so bili podjetjema Hurtigruten leta 2004 naloženi povišani prispevki za socialno varnost v primerjavi s stopnjo, uporabljeno v prejšnjih letih.

Nadzorni organ meni, da znesek pomoči, odobren na podlagi oddelkov 3 do 6 Smernic za pomorski promet, ni presegel skupnega zneska davkov in prispevkov za socialno varnost, pobranih od dejavnosti ladijskega prometa in pomorščakov, ter da je bilo merilo iz odstavka 2 oddelka 11 navedenih smernic izpolnjeno.

Poleg pomoči za stroške dela, odobrene podjetjema Hurtigruten na podlagi Smernic za pomorski promet, sta podjetji Hurtigruten dobili tudi pomoč v skladu s Sporazumom Hurtigruten za nakup prevoznih storitev in v skladu z Odločbo Nadzornega organa z dne 12. novembra 2003 o odobritvi prehodnega obdobja za diferencirane prispevke za socialno varnost za delodajalce. Za zagotovitev, da ni bilo čezmernega nadomestila, je treba preveriti, da se podjetjema Hurtigruten nadomestilo ni plačalo za iste stroške na podlagi vsakega od teh ukrepov.

Glede tega Nadzorni organ ugotavlja, da so se stroški socialnega zavarovanja podjetij povišali zaradi Odločbe Nadzornega organa 172/02/COL o predlogu ustreznih ukrepov za Norveško glede njenega sistema diferenciranih prispevkov za socialno varnost. Norveška država je priglasila načrt za upravljanje prehoda na nediferencirane prispevke za socialno varnost. Ta načrt je Nadzorni organ odobril z odločbo z dne 12. novembra 2003 in je pomenil, da so se stroški socialnega zavarovanja podjetij Hurtigruten leta 2004 povišali v primerjavi z obdobjem, ko je bil dogovorjen Sporazum Hurtigruten. Tako je jasno, da dodatni stroški socialnega zavarovanja podjetij Hurtigruten leta 2004 niso bili zajeti v Sporazumu Hurtigruten, kar pomeni, da nadomestilo, izplačano na podlagi Sporazuma Hurtigruten, teh dodatnih stroškov ni pokrilo. Poleg tega bi prenos dodatnih sredstev leta 2004 nadomestil samo tisti del povišanih prispevkov za socialno varnost podjetij Hurtigruten, za katerega podjetji še nista prejeli nadomestila zaradi sheme v zvezi s triletnim prehodnim obdobjem. Pri nadomestilu za povišanje stroškov socialne varnosti leta 2004 na podlagi Smernic za pomorski promet tako ni bilo čezmernega nadomestila.

Na podlagi zgoraj navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da je nadomestilo za dodatne stroške socialnega zavarovanja, odobreno podjetjema Hurtigruten za leto 2004, združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP v povezavi s Smernicami za pomorski promet.

5.   Sklep

Glede na navedene preudarke Nadzorni organ ugotavlja, da je nadomestilo v višini 7,352 milijona NOK (približno 900 000 EUR), odobreno podjetjema Hurtigruten, združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

Nadzorni organ obžaluje, da norveški organi niso spoštovali svojih obveznosti na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, da priglasijo ukrep in se vzdržijo njegove izvedbe, dokler ga ne odobri Nadzorni organ –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO: