Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2006/313E/03

ZAPISNIK
Sreda, 25. oktober 2006

UL C 313E, 20.12.2006, p. 132–279 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

20.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 313/132


ZAPISNIK

(2006/C 313 E/03)

POTEK SEJE

PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES

predsednik

1.   Otvoritev seje

Seja se je začela ob 09.05.

2.   Članstvo v političnih skupinah

Paweł Bartłomiej Piskorski se je priključil skupini ALDE z veljavo od 23.10.2006.

3.   Mirovni proces v Španiji (razprava)

Izjave Sveta in Komisije: Mirovni proces v Španiji

Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Franco Frattini (podpredsednik Komisije) sta podala izjavi.

Govorili so Hans-Gert Poettering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Jens-Peter Bonde v imenu skupine IND/DEM, in James Hugh Allister samostojni poslanec.

Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:

Françoise Grossetête v imenu skupine PPE-DE o mirovnem procesu v Španiji (B6-0526/2006);

Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL o mirovnem procesu v Španiji (B6-0527/2006).

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.1, Zapisnik z dne 25.10.2006.

4.   Izid neformalnega vrha voditeljev držav in vlad (Lahti, 20. oktober 2006) (razprava)

Poročilo Evropskega sveta in izjava Komisije: Izid neformalnega vrha voditeljev držav in vlad (Lahti, 20. oktober 2006)

Matti Vanhanen (predsedujoči Svetu) je predstavil poročilo Evropskega sveta.

José Manuel Barroso (predsednik Komisije) je podal izjavo.

Govorili so Ville Itälä v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE, in Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL.

PREDSEDSTVO: Jacek Emil SARYUSZ-WOLSKI

podpredsednik

Govorili so Brian Crowley v imenu skupine UEN, Godfrey Bloom v imenu skupine IND/DEM, Ryszard Czarnecki samostojni poslanec, Camiel Eurlings, Hannes Swoboda, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Claude Turmes, Ilda Figueiredo, Mirosław Mariusz Piotrowski in Mario Borghezio.

PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI

podpredsednik

Govorili so Timothy Kirkhope, Robert Goebbels, Lena Ek, Milan Horáček, Kyriacos Triantaphyllides, Inese Vaidere, Georgios Karatzaferis, Philip Claeys, Margie Sudre, Riitta Myller, Anneli Jäätteenmäki, Georgios Toussas, Guntars Krasts, Francisco José Millán Mon, Martine Roure, Henrik Lax, Herbert Reul, Csaba Sándor Tabajdi, Šarūnas Birutis, Jacek Protasiewicz, Stavros Lambrinidis, Alexander Lambsdorff, Piia-Noora Kauppi, Nicola Zingaretti, Nikolaos Vakalis, Andres Tarand, Josef Zieleniec, Bernard Poignant, Rihards Pīks, Matti Vanhanen in José Manuel Barroso.

Razprava je bila zaključena.

(Seja, prekinjena ob 12.00 v v pričakovanju slavnostne seje, se je nadaljevala ob 12.05.)

PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES

predsednik

5.   Slavnostna seja - Madžarska

Parlament se je od 12.05 do 12.25 sestal na slavnostni seji zaradi obiska predsednika Republike Madžarske Lászla Sólyoma.

6.   Čas glasovanja

Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih ...) so v prilogi zapisnika z naslovom„Izid glasovanj“.

Govorili so Gérard Onesta, ki je zahteval, da se čas za glasovanje prične ob predvideni uri, torej ob 12.30, Ignasi Guardans Cambó, Josu Ortuondo Larrea, ki sta to zahtevo podprla, in Véronique De Keyser o tehničnem vprašanju.

6.1.   Mirovni proces v Španiji (glasovanje)

Predloga resolucij B6-0526/2006 in B6-0527/2006/rev

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)

PREDLOG RESOLUCIJE B6-0526/2006

Zavrnjeno

Govorili so:

Cristiana Muscardini, ki je povedala, da zadnja različica predloga resolucije B6-0527/2006/rev ni na voljo v vseh jezikih, torej se v skladu s členoma 136 in 138 Poslovnika o tem besedilu ne more glasovati (predsednik ji je odgovoril, da so na voljo vse jezikovne različice, torej se je glasovanje lahko izvedlo);

Mirosław Mariusz Piotrowski, ki je povedal, da bi bilo treba pri glasovanju o predlogu resolucije B6-0526/2006 glede na seznam glasovanj najprej glasovati o predlogu spremembe 1 z dvigom rok in ne elektronsko, nato pa še o predlogu resolucije s poimenskim glasovanjem;

Alejo Vidal-Quadras, ki je podprl navedbe Mirosława Mariusza Piotrowskega, in menil, da je potek glasovanja nekatere poslance zavedel k napaki in da zadnja različica predloga resolucije B6-0527/2006/rev vsebuje bistvene spremembe, torej postopek ni bil v skladu s Poslovnikom (predsednik mu je odgovoril, da se o predlogu spremembe 1 ni glasovalo poimensko, ampak z elektronskim preverjanjem, in da je za uporabo Poslovnika pristojen predsednik);

Martin Schulz v imenu skupine PSE, ki je menil, da je bil Poslovnik upoštevan, in je pozval predsednika, naj nadaljuje z glasovanjem o predlogu resolucije B6-0527/2006/rev;

Avril Doyle, ki je omenila morebitno navzkrižje interesov med predsednikom in vsebino glasovanja, ki mu je predsedoval;

Ignasi Guardans Cambó, ki je pojasnil, da skupina PSE ni edina podpisnica resolucije B6-0527/2006/rev, saj je to skupni predlog resolucije;

Kathy Sinnott, ki je povedala, da jo je potek glasovanja zavedel, torej ni glasovala tako, kot bi želela;

Bogdan Pęk, ki je zahteval, da se ponovno glasuje o predlogu resolucije B6-0526/2006;

Daniel Cohn-Bendit, ki je ostro nasprotoval navedbam Avril Doyle in pozval predsednika skupine PPE-DE, da spregovori o tej temi;

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, ki je podprl navedbe Aleja Vidal-Quadrasa in spomnil na določbe člena 159(1) in (2) Poslovnika;

Hans-Gert Poettering v imenu skupine PPE-DE, ki je poudaril, da osebna integriteta predsednika nikakor ni pod vprašajem, vendar je pred pričetkom glasovanja prišlo do določene zmede. Pozval je predsednika, naj se glasovanje ponovi.

Predsednik je povedal, da se bo takoj posvetoval s pristojnimi organi in nato v skladu s členom 166(4) Poslovnika razglasil svojo odločitev.

Po omenjenem posvetovanju se je predsednik tako odločil:

zadnja različica predloga resolucije B6-0527/2006/rev je na voljo v vseh jezikih, torej je predlog dopusten in se bo o njem glasovalo;

ker je glasovanje o predlogu resolucije B6-0526/2006 nekatere poslance lahko zavedlo, se bo o tem predlogu glasovalo ponovno; s tem se prvo glasovanje njegov izid nadomesti in razveljavil.

PREDLOG RESOLUCIJE B6-0526/2006

Zavrnjeno

PREDLOG RESOLUCIJE B6-0527/2006/rev

Sprejeto (P6_TA(2006)0439)

PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS

podpredsednik

Govorili sta Cristiana Muscardini in Monica Frassoni, obe o poteku prejšnjega glasovanja.

6.2.   Postopek za evropski plačilni nalog ***II (glasovanje)

Priporočilo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog [07535/3/2006 — C6-0227/2006 — 2004/0055(COD)] - Odbor za pravne zadeve.

Poročevalka: Arlene McCarthy (A6-0316/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Govorila je Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu), ki je obrazložila stališče Sveta.

Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0440)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Pred glasovanjem je Arlene McCarthy (poročevalka) predlagala, da se najprej glasuje o predlogu spremembe 4.

6.3.   Program „Mladi v akciji“ (2007-2013) ***II (glasovanje)

Priporočilo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007-2013 [06236/3/2006 — C6-0273/2006 — 2004/0152(COD)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalka: Lissy Gröner (A6-0341/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0441)

6.4.   Akcijski program na področju vseživljenjskega učenja ***II (glasovanje)

Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja [06237/3/2006 — C6-0274/2006 — 2004/0153(COD)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalka: Doris Pack (A6-0344/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Razglašeno kot odobreno (P6_TA(2006)0442)

6.5.   Program „Evropa za državljane“ (2007-2013) ***II (glasovanje)

Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta za sprejetje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 [09575/1/2006 — C6-0316/2006 — 2005/0041(COD)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.

Poročevalec: Hannu Takkula (A6-0342/2006)

(kvalificirana večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)

SKUPNO STALIŠČE SVETA

Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki (P6_TA(2006)0443)

6.6.   Omejitve pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) [COM(2005)0618 — C6-0418/2005 — 2005/0244(COD)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Poročevalec: Carl Schlyter (A6-0251/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)

PREDLOG KOMISIJE

Odobreno v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0444)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0444)

6.7.   Vzpostavitev, delovanje in uporaba SIS II (Uredba) ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2005)0236 — C6-0174/2005 — 2005/0106(COD)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0355/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)

PREDLOG KOMISIJE

Govorila je Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu), ki je obrazložila stališče Sveta.

Odobreno (P6_TA(2006)0445)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0445)

6.8.   Dostop služb, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ***I (glasovanje)

Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2005)0237 — C6-0175/2005 — 2005/0104(COD)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0354/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)

PREDLOG KOMISIJE

Odobreno (P6_TA(2006)0446)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0446)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Carlos Coelho (poročevalec) pred glasovanjem.

6.9.   Vzpostavitev, delovanje in uporaba SIS II (Sklep) * (glasovanje)

Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) [COM(2005)0230 — C6-0301/2005 — 2005/0103(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Poročevalec: Carlos Coelho (A6-0353/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)

PREDLOG KOMISIJE

Odobreno (P6_TA(2006)0447)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0447)

6.10.   Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo po umoru novinarke Ane Politkovske (glasovanje)

Predlogi resolucij B6-0531/2006, B6-0532/2006, B6-0533/2006, B6-0534/2006, B6-0535/2006 in B6-0536/2006

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)

PREDLOG RESOLUCIJE RC-B6-0531/2006

(ki nadomešča B6-0531/2006, B6-0532/2006, B6-0533/2006, B6-0534/2006, B6-0535/2006 in B6-0536/2006):

predložen s strani naslednjih poslancev:

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Charles Tannock, Camiel Eurlings in Tunne Kelam v imenu skupine PPE-DE,

Jan Marinus Wiersma in Hannes Swoboda v imenu skupine PSE,

Marielle De Sarnez in Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE,

Daniel Cohn-Bendit, Hélène Flautre in Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE,

Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL,

Hanna Foltyn-Kubicka, Inese Vaidere, Guntars Krasts, Konrad Szymański, Michał Tomasz Kamiński in Adam Jerzy Bielan v imenu skupine UEN

Sprejeto (P6_TA(2006)0448)

6.11.   Rak dojk (glasovanje)

Predlog resolucije B6-0528/2006

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0449)

6.12.   Protidampinški, protisubvencijski in zaščitni ukrepi tretjih držav (glasovanje)

Poročilo: Letno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) [2006/2136(INI)] — Odbor za mednarodno trgovino.

Poročevalka: Cristiana Muscardini (A6-0243/2006)

(potrebna navadna večina)

(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)

PREDLOG RESOLUCIJE

Sprejeto (P6_TA(2006)0450)

Priglasitve v zvezi z glasovanjem:

Cristiana Muscardini (poročevalka) pred glasovanjem.

7.   Obrazložitve glasovanja

Pisne obrazložitve glasovanja:

Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.

Ustne obrazložitve glasovanja:

Mirovni proces v Španiji — B6-0526/2006, B6-0527/2006:

Bernat Joan i Marí, Josu Ortuondo Larrea, Gérard Onesta, Raül Romeva i Rueda, Pál Schmitt, Alexander Lambsdorff, Frank Vanhecke, Koenraad Dillen, Jean-Louis Bourlanges iz osebnih razlogov, kot odziv na govor predhodnika, in Koenraad Dillen, ki mu je odgovoril, Jean-Louis Bourlanges, Rosa Díez González

Poročilo: Hannu Takkula — A6-0342/2006:

Philip Claeys

Poročila: Carlos Coelho — A6-0353/2006, A6-0354/2006, A6-0355/2006:

Oldřich Vlasák, Andreas Mölzer

Poročilo: Cristiana Muscardini — A6-0243/2006:

Andreas Mölzer

8.   Popravki in namere glasovanja

Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.

Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.

Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.

*

* *

Predlog resolucije (B6-0526/2006)

Christine De Veyrac je izjavila, da njena glasovalna naprava ni delovala v času glasovanja o tej resoluciji.

(Seja, ki se je prekinila ob 13.40, se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDSTVO: Ingo FRIEDRICH

podpredsednik

9.   Sprejetje zapisnika predhodne seje

Christel Schaldemose éje bila navzoča, vendar njeno ime ni navedeno na seznamu navzočih.

Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.

10.   Dobrodošlica

Predsednik je v imenu Parlamenta izrekel dobrodošlico delegaciji vlade Republike Moldavije pod vodstvom ministra za gospodarstvo in trgovino Igorja Dodona, ki se je nahajala na častni galeriji.

11.   Moldavija (Pridnestrje), Gruzija (Južna Osetija) (razprava)

Izjave Sveta in Komisije: Moldavija (Pridnestrje), Gruzija (Južna Osetija)

Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije) sta podali izjavi.

Govorili so Laima Liucija Andrikienė v imenu skupine PPE-DE, Jan Marinus Wiersma v imenu skupine PSE, Jelko Kacin v imenu skupine ALDE, Marie Anne Isler Béguin v imenu skupine Verts/ALE, Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL, Michał Tomasz Kamiński v imenu skupine UEN, Alessandro Battilocchio samostojni poslanec, Vytautas Landsbergis, Hannes Swoboda, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Elisabeth Schroedter, Konrad Szymański, Bernd Posselt, Marianne Mikko, Tatjana Ždanoka, Inese Vaidere, Tunne Kelam, Zdzisław Zbigniew Podkański, Ryszard Czarnecki, Paula Lehtomäki in Benita Ferrero-Waldner.

PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ

podpredsednik

Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:

Moldavija (Pridnestrje)

Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL o referendumu za neodvisnost pokrajine Pridnestrje v Republiki Moldaviji (B6-0539/2006);

Adam Jerzy Bielan, Hanna Foltyn-Kubicka, Michał Tomasz Kamiński, Zdzisław Zbigniew Podkański, Konrad Szymański in Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk v imenu skupine UEN o Pridnestrju (B6-0540/2006);

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Charles Tannock, Laima Liucija Andrikienė, Árpád Duka-Zólyomi, Tunne Kelam in Vytautas Landsbergis v imenu skupine PPE-DE o Moldaviji (Pridnestrje) (B6-0541/2006);

Elisabeth Schroedter v imenu skupine Verts/ALE o Pridnestrju (B6-0546/2006);

Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda in Marianne Mikko v imenu skupine PSE o Pridnestrju (B6-0551/2006);

Annemie Neyts-Uyttebroeck, Henrik Lax in Ignasi Guardans Cambó v imenu skupine ALDE o Moldaviji (Pridnestrju) (B6-0552/2006).

Gruzija (Južna Osetija)

Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL o razmerah v Južni Osetiji (B6-0537/2006)

Hanna Foltyn-Kubicka, Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański, Adam Jerzy Bielan, Inese Vaidere, Ģirts Valdis Kristovskis, Guntars Krasts, Mogens N.J. Camre v imenu skupine UEN o razmerah v Južni Osetiji (B6-0538/2006);

José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Charles Tannock, Árpád Duka-Zólyomi, Tunne Kelam, Vytautas Landsbergis v imenu skupine PPE-DE o Južni Osetiji, Abhaziji ter o krizi med Gruzijo in Rusijo (B6-0542/2006);

Marie Anne Isler Béguin v imenu skupine Verts/ALE o razmerah v Južni Osetiji (B6-0547/2006);

Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda v imenu skupine PSE o Gruziji (B6-0550/2006);

Annemie Neyts-Uyttebroeck, Henrik Lax v imenu skupine ALDE o razmerah v Gruziji (Južna Osetija) (B6-0553/2006).

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.6 in točka 6.7, Zapisnik z dne 26.10.2006.

12.   Izvoz strupenih odpadkov v Afriko - Kazenskopravno varstvo okolja (razprava)

Izjavi Sveta in Komisije: Izvoz strupenih odpadkov v Afriko

Vprašanje za ustni odgovor (O-0067/2006), ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz v imenu odbora ENVI Svetu: Varstvo okolja: preprečevanje kriminala, kazniva dejanja in kazenske sankcije (B6-0438/2006)

Vprašanje za ustni odgovor (O-0068/2006), ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz v imenu odbora ENVI Komisiji: Varstvo okolja: preprečevanje kriminala, kazniva dejanja in kazenske sankcije (B6-0439/2006)

Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Stavros Dimas (član Komisije) sta podala izjavi.

Karl-Heinz Florenz(avtor) je predstavil vprašanja za ustni odgovor.

Govorili so John Bowis v imenu skupine PPE-DE, Margrietus van den Berg v imenu skupine PSE, Danutė Budreikaitė v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, Kartika Tamara Liotard v imenu skupine GUE/NGL, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Andreas Mölzer samostojni poslanec, Marie-Arlette Carlotti, Patrick Louis, Dorette Corbey, Karin Scheele, Evangelia Tzampazi, Ria Oomen-Ruijten, Paula Lehtomäki in Stavros Dimas.

Izvoz strupenih odpadkov v Afriko

Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:

Frithjof Schmidt, Margrete Auken, Marie Anne Isler Béguin, Carl Schlyter in Sepp Kusstatscher v imenu skupine Verts/ALE o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0545/2006);

Kartika Tamara Liotard, Luisa Morgantini, Dimitrios Papadimoulis, Jacky Henin, Gabriele Zimmer, Umberto Guidoni in Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0571/2006);

Johannes Blokland in Hélène Goudin v imenu skupine IND/DEM o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0572/2006);

Roberta Angelilli v imenu skupine UEN o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0573/2006);

Jules Maaten, Danutė Budreikaitė in Fiona Hall v imenu skupine ALDE o razlitju strupenih odpadkov v Slonokoščeni obali (B6-0574/2006);

Miguel Angel Martínez Martínez, Margrietus van den Berg in Dorette Corbey v imenu skupine PSE o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0575/2006);

John Bowis, Eija-Riitta Korhola, Gay Mitchell in James Nicholson v imenu skupine PPE-DE o izvozu strupenih odpadkov v Afriko (B6-0576/2006).

Kazenskopravno varstvo okolja

Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:

Karl-Heinz Florenz in Ria Oomen-Ruijten v imenu odbora ENVI o nadaljnjih postopkih v zvezi z mnenjem Parlamenta o varstvu okolja: boj proti kriminalu, kazniva dejanja in kazni (B6-0544/2006);

Patrick Louis, Jens-Peter Bonde v imenu skupine IND/DEM o posledicah sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 13. septembra 2005 (B6-0577/2006).

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.8 in točka 6.9, Zapisnik z dne 26.10.2006.

13.   Evro-sredozemski pridružitveni sporazum EU-Sirija (razprava)

Poročilo: Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu o sklenitvi Evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma, o katerem trenutno tečejo pogajanja, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Sirsko arabsko republiko na drugi strani [2006/2150(INI)] - Odbor za zunanje zadeve.

Poročevalka: Véronique De Keyser (A6-0334/2006)

Véronique De Keyser je predstavila poročilo.

Govorili sta Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Benita Ferrero-Waldner (članica Komisije).

Govorila sta José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra in Hannes Swoboda.

PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN

podpredsednica

Govorili so Hélène Flautre v imenu skupine Verts/ALE, Miguel Portas v imenu skupine GUE/NGL, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Paweł Bartłomiej Piskorski samostojni poslanec, Elmar Brok, Pierre Schapira, Gerard Batten, Charles Tannock, Panagiotis Beglitis, Jana Hybášková, Jamila Madeira, Patrick Gaubert, Richard Howitt, Albert Jan Maat, Paula Lehtomäki in Benita Ferrero-Waldner.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.10, Zapisnik z dne 26.10.2006.

14.   Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)

Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Svetu (B6-0437/2006).

Predsednica je spomnila, da se bo čas za vprašanja zaključil ob 19.00.

Vprašanje 1 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Opravljanje storitev in prosto gibanje družin z otroki

Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Marie Panayotopoulos-Cassiotou in Jörg Leichtfried.

Vprašanje 2 (Manuel Medina Ortega): Okrepitev agencije Frontex

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Manuel Medina Ortega, Hubert Pirker in Sarah Ludford.

Vprašanje 3 (Sarah Ludford): Izmenjava informacij o osebah, obsojenih zaradi pedofilije

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Sarah Ludford, Manuel António dos Santos in James Hugh Allister.

Vprašanje 4 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.

Vprašanje 5 (Liam Aylward): Sektor letalskih prevozov

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Liam Aylward, Danutė Budreikaitė in Jörg Leichtfried.

Vprašanje 6 (Seán Ó Neachtain): Status irščine

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Seán Ó Neachtain in Justas Vincas Paleckis.

Vprašanje 7 (Johan Van Hecke): Zaostrovanje cenzure v tiskanih medijih na Kitajskem

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavil Johan Van Hecke.

Vprašanje 8 (Brian Crowley): Agencija Evropske unije za temeljne pravice

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Brian Crowley in Richard Corbett.

Vprašanje 9 (Eoin Ryan): Odnosi EU-Iran

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavil Eoin Ryan.

Vprašanje 10 (Sajjad Karim): Trgovinske ugodnosti EU kot ukrep za vzpostavitev zaupanja med Indijo in Pakistanom

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Sajjad Karim in Justas Vincas Paleckis.

Vprašanje 11 (Jacek Protasiewicz): Delovna taborišča in kršenje pravic delavcev

Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Jacek Protasiewicz in Danutė Budreikaitė.

Govoril je Bernd Posselt, ki je izrazil obžalovanje, da je bil čas za vprašanja skrajšan za pol ure, ter je zahteval, naj Svet ostane do 19.30 (predsednica ga je spomnila, da o tem obstaja že sklep (točka 13, Zapisnik z dne 23.10.2006), ter je izrazila upanje, da se bo v prihodnosti bolj spoštovalo čas, odmerjen vprašanjem).

Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).

Čas za vprašanja Svetu se je zaključil.

(Seja, ki se je prekinila ob 19.05, se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS

podpredsednik

15.   Konferenca o podnebnih spremembah v Nairobiju (razprava)

Vprašanje za ustni odgovor (O-0100/2006), ki ga je postavil Karl-Heinz Florenz v imenu odbora ENVI Komisiji: Strategija Komisije za konferenco o podnebnih spremembah v Nairobiju (COP 12 in COP/MOP 2) (B6-0440/2006)

Stavros Dimas (član Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.

Govorili so Avril Doyle v imenu skupine PPE-DE, Dorette Corbey v imenu skupine PSE, Chris Davies v imenu skupine ALDE, Satu Hassi v imenu skupine Verts/ALE, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Eija-Riitta Korhola, Marios Matsakis in Stavros Dimas.

Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:

Karl-Heinz Florenz v imenu odbora ENVI o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Nairobiju (COP 12 in COP/MOP 2) (B6-0543/2006)

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.11, Zapisnik z dne 26.10.2006.

16.   Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh „NAIADES“(razprava)

Poročilo: Pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh: „NAIADES“ - Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh [2006/2085(INI)] - Odbor za promet in turizem.

Poročevalka: Corien Wortmann-Kool (A6-0299/2006)

Corien Wortmann-Kool je predstavila poročilo.

Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).

Govorili so Etelka Barsi-Pataky v imenu skupine PPE-DE, Inés Ayala Sender v imenu skupine PSE, Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Stanisław Jałowiecki, Reinhard Rack, Renate Sommer in Jacques Barrot.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.12, Zapisnik z dne 26.10.2006.

17.   Javno-zasebna partnerstva in zakonodaja Skupnosti o javnih naročilih in koncesijah (razprava)

Poročilo: Zelena knjiga Komisije o javno-zasebnih partnerstvih in zakonodaji Skupnosti na področju javnih naročil in koncesij [2006/2043(INI)] - Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov.

Poročevalka: Barbara Weiler (A6-0363/2006)

Barbara Weiler je predstavila poročilo.

Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).

Govoril je Werner Langen (pripravljalec mnenja odbora ECON).

PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO

podpredsednik

Govorili so Paolo Costa (pripravljalec mnenja odbora TRAN), Grażyna Staniszewska (pripravljalka mnenja odbora REGI), Charlotte Cederschiöld v imenu skupine PPE-DE, Gilles Savary v imenu skupine PSE, Alexander Lambsdorff v imenu skupine ALDE, Heide Rühle v imenu skupine Verts/ALE, Zita Pleštinská v imenu skupine PPE-DE, Evelyne Gebhardt, Ieke van den Burg, Donata Gottardi, Bernadette Vergnaud, Jacques Barrot.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.13, Zapisnik z dne 26.10.2006.

18.   Uporaba Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev (razprava)

Poročilo: Uporaba Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev [2006/2038(INI)] - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.

Poročevalka: Elisabeth Schroedter (A6-0308/2006)

Elisabeth Schroedter je predstavila poročilo.

Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).

Govorili so Małgorzata Handzlik (pripravljalka mnenja odbora IMCO), Raymond Langendries v imenu skupine PPE-DE, Anne Van Lancker v imenu skupine PSE, Ona Juknevičienė v imenu skupine ALDE, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Derek Roland Clark v imenu skupine IND/DEM, Milan Cabrnoch, Jan Andersson, Marian Harkin, Gabriele Zimmer, Thomas Mann, Ieke van den Burg, Jacek Protasiewicz, Proinsias De Rossa, José Albino Silva Peneda, Françoise Castex, Csaba Őry, Harald Ettl in Vladimír Špidla.

Razprava se je zaključila.

Glasovanje: točka 6.14, Zapisnik z dne 26.10.2006.

19.   Dnevni red naslednje seje

Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 378.419/OJJE).

20.   Zaključek seje

Seja se je zaključila ob 00.10.

Julian Priestley

generalni sekretar

Gérard Onesta

podpredsednik


SEZNAM NAVZOČIH

Podpisali so se:

Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carnero González, Carollo, Casa, Casaca, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Dehaene, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Hybášková, Ibrisagic, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kusstatscher, Kuźmiuk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liotard, Lipietz, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Manolakou, Mantovani, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Moscovici, Mote, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, van Nistelrooij, Novak, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Pöttering, Poignant, Polfer, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roszkowski, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vaugrenard, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Whittaker, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Wohlin, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka

Opazovalci:

Anastase, Arabadjiev, Athanasiu, Bărbuleţiu, Becşenescu, Bliznashki, Buruiană-Aprodu, Christova, Ciornei, Cioroianu, Corlăţean, Coşea, Gabriela Creţu, Martin Dimitrov, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Iacob-Ridzi, Ivanova, Kelemen, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Paparizov, Parvanova, Paşcu, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Severin, Silaghi, Szabó, Ţicău, Ţîrle, Vigenin


PRILOGA I

IZIDI GLASOVANJ

Pomen kratic in znakov

+

sprejeto

-

zavrnjeno

brezpredmetno

U

umaknjeno

PG (..., ..., ...)

poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani)

EG (..., ..., ...)

elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani)

po delih

glasovanje po delih

loč.

ločeno glasovanje

p.s.

predlog spremembe

SPS

sporazumni predlog spremembe

UD

ustrezni del

Č

predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje

=

identični predlogi sprememb

§

odstavek

čl.

člen

u.i.

uvodna izjava

PR

predlog resolucije

SPR

skupni predlog resolucije

TG

tajno glasovanje

1.   Mirovni proces v Španiji

Predlogi resolucij: B6-0526/2006, B6-0527/2006/rev

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlog resolucije B6-0526/2006

(PPE-DE, UEN)

§ 2

1

PPE-DE

EG

-

312, 319, 20

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

-

302, 322, 31

Predlog resolucije B6-0527/2006/rev

(PSE, ALDE, GUE/NGL, Verts/ALE)

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

321, 311, 24

Zahteve za poimensko glasovanje

Verts/ALE: končno glasovanje B6-0526/2006 in končno glasovanje B6-0527/2006/rev

PPE-DE: končno glasovanje B6-0526/2006 in končno glasovanje B6-0527/2006/rev

ALDE: končno glasovanje B6-0527/2006/rev

Razno

Hans-Gert Poettering je v imenu skupine PPE-DE prav tako podpisnik predloga resolucije B6-0526/2006.

Proinsias De Rossa je v imenu skupine PSE prav tako podpisnik predloga resolucije B6-0527/2006.

Cristiana Muscardini, Michał Tomasz Kamiński, Roberta Angelilli in Mogens N. J. Camre so v imenu skupine UEN prav tako podpisniki predloga resolucije B6-0526/2006.

2.   Postopek za evropski plačilni nalog ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Arlene MCCARTHY (A6-0316/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločena glasovanja

1

odbor

loč.

-

 

4

odbor

loč.

+

 

2

odbor

loč.

 

3

odbor

loč.

+

 

Skupno stališče

Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki

Zahteve za ločeno glasovanje

PSE: p.s. 1, 2, 3, 4

3.   Program „Mladi v akciji“ (2007-2013) ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Lissy GRÖNER (A6-0341/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Skupno stališče

Razglašeno kot odobreno

4.   Akcijski program na področju vseživljenjskega učenja ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Doris PACK (A6-0344/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Skupno stališče

Razglašeno kot odobreno

5.   Program „Evropa za državljane“ (2007-2013) ***II

Priporočilo za drugo obravnavo: (zahtevana kvalificirana večina) Hannu TAKKULA (A6-0342/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih

1-4

odbor

 

+

 

Skupno stališče

Razglašeno kot odobreno v spremenjeni obliki

6.   Omejitve pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov ***I

Poročilo: Carl SCHLYTER (A6-0251/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Sklop št. 1 — kompromisni p.s.

2

21-26

odbor

Verts/ALE, PPE-DE, PSE, ALDE, GUE/NGL

 

+

 

Sklop št. 2

1

3-20

odbor

 

 

glasovanje: spremenjeni predlog

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

632, 10, 20

Zahteve za poimensko glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

7.   Vzpostavitev, delovanje in uporaba druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ***I

Poročilo: Carlos COELHO (A6-0355/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

glasovanje: spremenjeni predlog (prečiščena oblika)

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

517, 73, 66

Zahteve za poimensko glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

8.   Dostopu služb za izdajo potrdil o registraciji vozil do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ***I

Poročilo: Carlos COELHO (A6-0354/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

glasovanje: spremenjeni predlog (prečiščena oblika)

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

561, 39, 62

Zahteve za poimensko glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

9.   Vzpostavitev, delovanje in uporaba druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) - sklep *

Poročilo: Carlos COELHO (A6-0353/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

glasovanje: spremenjeni predlog (prečiščena oblika)

 

+

 

glasovanje: zakonodajna resolucija

PG

+

521, 72, 65

Zahteve za poimensko glasovanje

IND/DEM: končno glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

10.   Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo po umoru novinarke Ane Politkovskaje

Predlogi resolucij: B6-0531/2006, B6-0532/2006, B6-0533/2006, B6-0534/2006, B6-0535/2006, B6-0536/2006

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Skupni predlog resolucije RC-B6-0531/2006

(PPE-DE, PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, UEN)

po § 8

1

ZALESKI idr.

 

+

 

glasovanje: resolucija (kot celota)

 

+

 

Predlogi resolucij političnih skupin

B6-0531/2006

 

ALDE

 

 

B6-0532/2006

 

PSE

 

 

B6-0533/2006

 

Verts/ALE

 

 

B6-0534/2006

 

PPE-DE

 

 

B6-0535/2006

 

GUE/NGL

 

 

B6-0536/2006

 

UEN

 

 

11.   Rak dojk

Predlog resolucije: B6-0528/2006

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

Predlog resolucije B6-0528/2006

(PSE, PPE-DE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL, IND/DEM, UEN)

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

641, 11, 4

Zahteve za poimensko glasovanje

PSE: končno glasovanje

PPE-DE: končno glasovanje

12.   Protidampinški, protisubvencijski in zaščitni ukrepi tretjih držav proti Skupnosti (letno poročilo Komisije 2004) *

Poročilo: Cristiana MUSCARDINI (A6-0243/2006)

Predmet

Št. p.s.

Predlagatelj

PG itd.

Glasovanje

PG/EG — pripombe

§ 1

10

Verts/ALE

 

+

 

§ 2

1/rev

GUE/NGL

 

-

 

§ 5

6

PSE

 

+

 

2/rev

GUE/NGL

 

 

§ 6

3/rev

GUE/NGL

 

-

 

§ 8, točka (f)

7

PSE

po delih

 

 

1

+

 

2

-

 

§ 10

8

PSE

 

+

 

§ 11

11

Verts/ALE

EG

+

328, 266, 16

§ 12

9

PSE

 

+

 

§ 13

4/rev

GUE/NGL

 

-

 

§ 14

12

Verts/ALE

po delih

 

 

1

+

 

2

+

 

5/rev

GUE/NGL

 

 

glasovanje: resolucija (kot celota)

PG

+

531, 13, 50

Zahteve za poimensko glasovanje

UEN: končno glasovanje

Zahteve za glasovanje po delih

UEN:

p.s. 12

1. del:„priporoča, da Skupnost ... STO“

2. del:„in pri tem upošteva ... v trgovinskih odnosih“

PPE-DE:

p.s. 7

1. del:„ustanovitev ... zaključi;“

2. del:„(črtano)“


PRILOGA II

IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA

1.   B6-0526/2006 — Mirovni proces v Španiji

Resolucija

Za: 302

ALDE: Deprez, Dičkutė, Nicholson of Winterbourne, Ries, Takkula, Virrankoski

IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Ehler, Elles, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lombardo, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

UEN: Angelilli, Bielan, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz

Proti: 322

ALDE: Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Busk, Cappato, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Samuelsen, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Van Hecke, Veraldi, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Sinnott

NI: Martin Hans-Peter

PPE-DE: Brepoels

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Aylward, Crowley, Ó Neachtain, Ryan

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Vzdržani: 31

ALDE: Andrejevs, Budreikaitė, Fourtou, Kułakowski, Losco, Onyszkiewicz, Savi, Susta, Väyrynen

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Titford, Whittaker, Wise

NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Rivera, Vanhecke

PPE-DE: Cederschiöld, Duka-Zólyomi, Ebner

PSE: Rosati

UEN: Krasts, Zīle

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Vzdržan: Christine De Veyrac, Thomas Wise

2.   B6-0527/2006/rev. — Mirovni proces v Španiji

Resolucija

Za: 321

ALDE: Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Busk, Cappato, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Samuelsen, Sbarbati, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Van Hecke, Veraldi, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Bonde, Sinnott

NI: Martin Hans-Peter, Rivera

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Borrell Fontelles, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Aylward, Crowley, Ó Neachtain, Ryan

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 311

ALDE: Deprez, Dičkutė, Nicholson of Winterbourne, Ries, Takkula

IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Knapman, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lombardo, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

UEN: Angelilli, Bielan, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Szymański, Wojciechowski Janusz

Vzdržani: 24

ALDE: Andrejevs, Budreikaitė, Fourtou, Kułakowski, Savi, Väyrynen

GUE/NGL: de Brún, Manolakou, Pafilis, Toussas

IND/DEM: Goudin, Karatzaferis

NI: Claeys, Kozlík, Vanhecke

PPE-DE: Brepoels, Cederschiöld, De Veyrac, Ebner, Hennicot-Schoepges, Seeber

UEN: Krasts, Zīle

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Magda Kósáné Kovács

3.   Poročilo Schlyter A6-0251/2006

Resolucija

Za: 632

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Martin Hans-Peter, Masiel, Mussolini, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka

Proti: 10

ALDE: Wallis

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

Vzdržani: 20

IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers

NI: Baco, Belohorská, Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi, Vanhecke

Verts/ALE: van Buitenen

4.   Poročilo Coelho A6-0355/2006

Resolucija

Za: 517

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Flasarová, Maštálka, Remek

IND/DEM: Belder, Blokland, Železný

NI: Battilocchio, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Kozlík, Masiel, Rivera, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Buitenweg, Jonckheer

Proti: 73

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Manolakou, Markov, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Allister, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

Verts/ALE: Lucas, Schlyter, Smith, Staes, Voggenhuber

Vzdržani: 66

IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers

NI: Baco, Belohorská, Borghezio, Helmer, Martin Hans-Peter

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Deva, Dover, Elles, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Nicholson, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Trüpel, Turmes, Ždanoka

Popravki in namere glasovanja

Vzdržan: Giles Chichester

5.   Poročilo Coelho A6-0354/2006

Resolucija

Za: 561

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Remek

IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Kozlík, Masiel, Rivera, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 39

GUE/NGL: Adamou, de Brún, Holm, Liotard, Manolakou, Markov, Meijer, Pafilis, Pflüger, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Wagenknecht

IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi

Vzdržani: 62

GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Uca, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers

NI: Allister, Borghezio, Claeys, Dillen, Helmer, Martin Hans-Peter, Vanhecke

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Nicholson, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Tannock, Ulmer, Van Orden

Verts/ALE: van Buitenen, de Groen-Kouwenhoven, Isler Béguin, Lichtenberger

6.   Poročilo Coelho A6-0353/2006

Resolucija

Za: 521

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Pistelli, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Remek

IND/DEM: Belder, Blokland, Železný

NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Kozlík, Masiel, Rivera, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Jonckheer, Turmes

Proti: 72

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Manolakou, Markov, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Knapman, Krupa, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski

NI: Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Mussolini, Romagnoli, Schenardi

Verts/ALE: Lucas, Schlyter, Smith, Staes, Voggenhuber

Vzdržani: 65

GUE/NGL: Flasarová, Maštálka

IND/DEM: Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers

NI: Allister, Borghezio, Martin Hans-Peter, Vanhecke

PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Elles, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kirkhope, Nicholson, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Sumberg, Tannock, Van Orden

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Buitenweg, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schroedter, Trüpel, Ždanoka

7.   Skupni predlog resolucije B6-0528/2006 — Rak dojk

Resolucija

Za: 641

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Samuelsen, Savi, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Liotard, Manolakou, Markov, Maštálka, Meijer, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Zapałowski, Železný

NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Le Rachinel, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Rivera, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, Dührkop Dührkop, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 11

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Goudin, Knapman, Nattrass, Titford, Whittaker, Wise

PSE: Liberadzki

Vzdržani: 4

NI: Mote, Mussolini, Romagnoli

Verts/ALE: van Buitenen

8.   Poročilo Muscardini A6-0243/2006

Resolucija

Za: 531

ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Costa, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Losco, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Savi, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson

IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, Zapałowski, Železný

NI: Battilocchio, Belohorská, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Giertych, Martin Hans-Peter, Masiel, Rivera, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr

PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Carollo, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, Grosch, Grossetête, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Hökmark, Hoppenstedt, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Sumberg, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wohlin, Wortmann-Kool, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka

PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Assis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Casaca, Castex, Cercas, Chiesa, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Goebbels, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Lehtinen, Leinen, Liberadzki, Lienemann, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Öger, Paasilinna, Pahor, Paleckis, Peillon, Piecyk, Pinior, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schapira, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Siwiec, Skinner, Sornosa Martínez, Stihler, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Titley, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti

UEN: Angelilli, Aylward, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kristovskis, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Roszkowski, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle

Verts/ALE: Aubert, Auken, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Harms, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka

Proti: 13

GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Manolakou, Pafilis, Toussas

IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Goudin, Titford, Wise

NI: Mote

PPE-DE: Wieland

Vzdržani: 50

GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Holm, Liotard, Markov, Meijer, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer

IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers

NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mussolini, Romagnoli, Schenardi, Vanhecke

PSE: Ford, Leichtfried, Lévai, Napoletano, Roth-Behrendt

Verts/ALE: van Buitenen

Popravki in namere glasovanja

Za: Reinhard Rack


SPREJETA BESEDILA

 

P6_TA(2006)0439

Mirovni proces v Španiji

Resolucija Evropskega parlamenta o mirovnem procesu v Španiji

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

1.

se pridružuje izjavi, podani na Evropskem svetu v času avstrijskega predsedstva 23. in 24. marca 2006, v kateri Evropski svet pozdravlja novico predsednika španske vlade, da je teroristična skupina ETA razglasila trajno premirje;

2.

podpira sporočilo predsednika Evropskega parlamenta Josepa Borrella z dne 22. marca 2006, v katerem je povedal, da „je to dobra novica za špansko družbo in celotno Evropo, ki dokazuje, da je terorizem mogoče premagati z močjo demokracije; zdaj je čas, da ostanemo mirni in previdni, čas je, da se spomnimo na številne žrtve terorizma in zdaj je čas za upanje, za enotnost vseh demokratičnih politični sil“;

3.

poziva Svet in Komisijo, naj se ustrezno odzoveta;

4.

obsoja nasilje, ker je moralno nesprejemljivo in v popolnem nasprotju z demokracijo;

5.

izraža solidarnost z žrtvami terorizma;

6.

podpira boj proti terorizmu kot tudi mirovno pobudo, ki so jo španske demokratične institucije v okviru svojih izključnih pristojnosti podvzele v Baskiji;

7.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

P6_TA(2006)0440

Postopek za evropski plačilni nalog ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (7535/3/2006 — C6-0227/2006 — 2004/0055(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (7535/3/2006 — C6-0227/2006),

ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi (1) predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0173) (2),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe o ES,

ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve za drugo obravnavo (A6-0316/2006),

1.

odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila,13.12.2005, P6_TA(2005)0499.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2004)0055

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčen prosti pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja bi morala Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)

V skladu s členom 65(c) Pogodbe bi morali ti ukrepi vključevati odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti pravil o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.

(3)

Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 pozval Svet in Komisijo, naj pripravita novo zakonodajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za dobro pravosodno sodelovanje in izboljšan dostop do pravnega varstva, ter je v zvezi s tem posebej izpostavil plačilne naloge.

(4)

Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program ukrepov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3). Program predvideva možnost, da se v Skupnosti določi poseben, enoten ali usklajen postopek za izdajanje sodnih odločb na določenih področjih, vključno s področjem nespornih zahtevkov. To je bilo upoštevano v Haaškem programu, ki ga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004, v katerem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezi z evropskim plačilnim nalogom.

(5)

Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Zelena knjiga je odprla posvetovanje o možnih ciljih in značilnostih enotnega ali usklajenega evropskega postopka za izterjavo nespornih zahtevkov.

(6)

Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih, a nespornih dolgov, je bistvenega pomena za gospodarske subjekte v Evropski uniji, saj so zamude pri plačilih glavni razlog za plačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, ter povzroča izgubo številnih delovnih mest.

(7)

Države članice poskušajo rešiti problem množičnosti izterjav nespornih zahtevkov, in sicer v večini držav z določitvijo poenostavljenega postopka za plačilni nalog, vendar se tako vsebina nacionalnih zakonodaj kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega so trenutno obstoječi postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali so neizvedljivi.

(8)

Zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah, ki so posledica zgoraj navedenega, in izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi neenakega delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, je potrebna zakonodaja Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji.

(9)

Namen te uredbe je z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki ter dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih upoštevanje povzroči nepotrebnost vseh vmesnih postopkov v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

(10)

Postopek, uveden s to uredbo, bi moral biti za tožečo stranko dodatno in neobvezno sredstvo, ki ji dopušča, da uporabi postopek, ki ga predvideva nacionalno pravo. Ta uredba ne nadomešča in ne usklajuje obstoječih mehanizmov za izterjavo nespornih zahtevkov v skladu z nacionalnim pravom.

(11)

Zaradi olajšanja izvajanja postopka in uporabe avtomatske obdelave podatkov bi moral postopek v največji možni meri temeljiti na uporabi standardnih obrazcev za komunikacijo med sodiščem in strankami.

(12)

Pri odločanju, katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga, bi morale države članice ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi dostopa do pravnega varstva.

(13)

V vlogi za evropski plačilni nalog bi morala biti tožeča stranka obvezana predložiti podatke, ki zadostujejo za jasno opredelitev zahtevka in njegove utemeljitve, tako da se tožena stranka lahko na podlagi teh podatkov odloči, ali bo zahtevku ugovarjala ali ne.

(14)

V zvezi s tem bi morala biti tožeča stranka obvezana, da priloži opis dokazov, ki podpirajo zahtevek. V ta namen bi moral obrazec za vlogo vsebovati kar se da izčrpen seznam vrst dokazov, ki se običajno predložijo v podporo denarnim zahtevkom.

(15)

Predložitev vloge za evropski plačilni nalog bi morala predpostavljati plačilo vseh veljavnih sodnih taks.

(16)

Sodišče bi moralo na podlagi v vlogi navedenih podatkov preučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov. To naj bi sodišču omogočilo, da na prvi pogled preuči vsebino zahtevka in med drugim izključi očitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge. Za preučitev naj ne bi bilo potrebno, da jo izvede sodnik.

(17)

Zoper zavrnitev vloge naj ne bi bilo pravnega sredstva. Vendar to ne izključuje možnosti ponovne preučitve odločbe o zavrnitvi zahtevka na isti stopnji.

(18)

Evropski plačilni nalog bi moral toženo stranko poučiti o možnosti, da bodisi plača znesek, ki je bil dodeljen tožeči stranki, bodisi da v 30 dneh pošlje ugovor, če želi izpodbijati zahtevek. Poleg vseh podatkov o zahtevku, ki jih predloži tožeča stranka, bi bilo treba toženo stranko poučiti o pravnih posledicah evropskega plačilnega naloga in zlasti o posledicah neizpodbijanja zahtevka.

(19)

Zaradi razlik v civilnih postopkih med državami članicami in predvsem v pravilih, ki urejajo vročanje pisanj, bi bilo treba določiti posebno in podrobno opredelitev minimalnih standardov, ki naj se uporabljajo v postopku za evropski plačilni nalog. Zlasti se noben način, ki temelji na pravni domnevi o izpolnitvi teh standardov, ne bi smel šteti kot zadosten za vročitev evropskega plačilnega naloga.

(20)

Za vse načine vročanja, navedene v členih 13 in 14, je značilna bodisi popolna gotovost (člen 13) bodisi zelo visoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeno pisanje dejansko prišlo v naslovnikove roke.

(21)

Za osebno vročanje določenim osebam, ki niso tožene stranke, bi se na podlagi člena 14(1)(a) in (b) moralo šteti, da izpolnjuje zahteve navedenih določb samo, če so te osebe evropski plačilni nalog dejansko sprejele/prejele.

(22)

Člen 15 bi se moral uporabljati za primere, ko se tožena stranka ne more sama zastopati na sodišču, kot v primeru pravne osebe, in ko osebo, ki ga zastopa, določa zakon, kot tudi v primeru, ko je tožena stranka pooblastila drugo osebo, predvsem odvetnika, da jo zastopa v določenih sodnih postopkih v zadevi.

(23)

Tožena stranka lahko predloži ugovor na standardnem obrazcu, ki je določen s to uredbo. Vendar bi morala sodišča upoštevati tudi ugovore, ki so predloženi v drugačni pisni obliki, iz katere je jasno razvidna vsebina ugovora.

(24)

Pravočasen ugovor bi moral zaključiti postopek za evropski plačilni nalog in privesti do neposrednega prehoda zadeve na običajni civilni postopek, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeru zaključi. Za namene te uredbe se pojma običajni civilni postopek ne bi smelo nujno razlagati v smislu nacionalne zakonodaje.

(25)

Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imeti tožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne preučitve naj se vsebino zahtevka presoja le v delu, ki zadeva razloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uveljavljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.

(26)

Sodne takse iz člena 25 ne bi smele na primer vključevati odvetniških stroškov ali stroškov vročanja pisanj s strani subjekta, ki ni sodišče.

(27)

Izvršljiv evropski plačilni nalog, izdan v eni državi članici, bi bilo treba za namene izvršbe obravnavati kot plačilni nalog, izdan v državi članici, v kateri se izvršba zahteva. Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljuje presojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo evropskega plačilnega naloga ter da se nalog lahko izvrši v vseh drugih državah članicah brez sodnega nadzora pravilne uporabe minimalnih postopkovnih standardov v državi članici, kjer se zahteva izvršba. Brez poseganja v določbe te uredbe, zlasti v minimalne standarde, določene v členu 22(1) in (2) ter v členu 23, bi moralo postopke za izvršbo evropskega plačilnega naloga še naprej urejati nacionalno pravo.

(28)

Za štetje rokov bi se morala uporabljati Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (4). Toženo stranko bi bilo treba o tem poučiti in jo obvestiti, da se bodo upoštevali dela prosti dnevi v državi članici, katere sodišče je izdalo evropski plačilni nalog.

(29)

Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v celotni Evropski uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(30)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil  (5).

(31)

Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(32)

Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Namen te uredbe je:

a)

z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki; in

b)

dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

2.   Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložila zahtevek v smislu člena 4 v okviru nekega drugega postopka v skladu s pravom ene od držav članic ali s pravom Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. Predvsem se ne uporablja za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

a)

premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja;

b)

stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

c)

socialno varnost;

d)

zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če:

i)

so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga; ali

ii)

se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

3.   V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1.   V tej uredbi pomeni čezmejna zadeva zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek.

2.   Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (6).

3.   Za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je odločilen trenutek predložitve vloge za evropski plačilni nalog.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo, se uvede postopek za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)

„država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog;

2)

„država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3)

„sodišče“ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojen za evropske plačilne naloge ali za katere koli druge z njimi povezane zadeve;

4)

„sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki izda evropski plačilni nalog.

Člen 6

Pristojnost

1.   Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.

2.   Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba - potrošnik - za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta potrošnik tožena stranka, so pristojna le sodišča države članice, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 7

Vloga za evropski plačilni nalog

1.   Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2.   V vlogi se navede:

a)

imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopnikov in sodišča, ki mu je vloga predložena;

b)

znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimi obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;

c)

če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu države članice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejo k glavnici;

d)

temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

e)

opis dokazov v podporo zahtevku;

f)

podlaga za pristojnost in

g)

čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.

3.   Tožeča stranka v vlogi izjavi, da so navedeni podatki po njenem prepričanju resnični ter da se zaveda, da lahko kakršna koli namerno neresnična izjava povzroči naložitev ustreznih kazni v skladu s pravom države članice izvora.

4.   V dodatku k vlogi lahko tožeča stranka sodišče obvesti, da v primeru ugovora tožene stranke ugovarja prenosu na običajni postopek v smislu člena 17. Tožeča stranka lahko sodišče obvesti o tem tudi naknadno, vendar v vsakem primeru pred izdajo naloga.

5.   Vloga se predloži v papirni obliki ali prek kakršnih koli drugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se sprejemajo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.

6.   Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga v skladu z odstavkom 5 predloži v elektronski obliki, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (7). Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8

Preučitev vloge

Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v obliki avtomatiziranega postopka.

Člen 9

Dopolnitev in popravek vloge

1.   Če zahteve iz člena 7 niso izpolnjene, razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, sodišče tožeči stranki dá možnost, da vlogo dopolni ali popravi. Sodišče uporabi standardni obrazec B, kot je določen v Prilogi II.

2.   Kadar sodišče tožečo stranko pozove, da vlogo dopolni ali popravi, določi rok, ki se sodišču v takih okoliščinah zdi ustrezen. Sodišče lahko rok po lastni presoji podaljša.

Člen 10

Sprememba vloge

1.   Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene samo za del zahtevka, sodišče tožečo stranko o tem obvesti na standardnem obrazcu C, kot je določen v Prilogi III. Tožečo stranko se pozove, naj sprejme ali zavrne predlog evropskega plačilnega naloga za znesek, ki ga določi sodišče, ter obvesti o posledicah njene odločitve. Tožeča stranka v roku, določenem s strani sodišča v skladu s členom 9(2), pošlje odgovor na standardnem obrazcu C, ki ji ga pošlje sodišče.

2.   Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, sodišče izda evropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za tisti del zahtevka, ki ga je tožeča stranka sprejela. Posledice za preostali delo prvotnega zahtevka ureja nacionalno pravo.

3.   Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v celoti zavrne vlogo za evropski plačilni nalog.

Člen 11

Zavrnitev vloge

1.   Sodišče vlogo zavrne, če:

a)

niso izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7; ali

b)

je zahtevek očitno neutemeljen; ali

c)

tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče v skladu s členom 9(2); ali

d)

tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10.

Tožeča stranka se o razlogih za zavrnitev obvesti na standardnem obrazcu D, kot je določen v Prilogi IV.

2.   Proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva.

3.   Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje uveljavljanja istega zahtevka z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali z drugim postopkom, ki ga predvideva pravo države članice.

Člen 12

Izdaja evropskega plačilnega naloga

1.   Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standarden obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.

V rok 30 dni se ne všteva čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za dopolnitev, popravek ali spremembo vloge.

2.   Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo. Evropski plačilni nalog pa ne vsebuje podatkov iz Dodatkov 1 in 2 k standardnemu obrazcu A, ki jih je predložila tožeča stranka.

3.   V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

a)

tožeči stranki plača znesek iz naloga; ali

b)

v roku 30 dni po dnevu, ko mu je bil nalog vročen, pošlje ugovor na sodišče izvora.

4.   Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:

a)

je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;

b)

bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16;

c)

se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

5.   Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, na enega izmed naslednjih načinov:

a)

z osebno vročitvijo s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše tožena stranka;

b)

z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je tožena stranka prejela pisanje ali da je brez ustreznega razloga zavrnila njegov sprejem, ter z navedbo datuma vročitve;

c)

z vročitvijo po pošti s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema ter ga tožena stranka podpiše in vrne;

d)

z vročitvijo v elektronski obliki, kot je na primer telefaks ali elektronska pošta, s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše in vrne tožena stranka.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke

1.   Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

a)

z osebno vročitvijo na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali so tam zaposlene;

b)

v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe z osebno vročitvijo v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki so zaposlene pri toženi stranki;

c)

z oddajo naloga v poštni nabiralnik tožene stranke;

d)

z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilo jasno označuje naravo pisanja kot sodnega pisanja ali pravni učinek pisnega obvestila kot opravo vročitve in začetek teka rokov;

e)

s poštno vročitvijo brez dokazila iz odstavka 3, če ima tožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;

f)

v elektronski obliki z avtomatično potrditvijo dostave, če je tožena stranka to metodo vročanja vnaprej izrecno sprejela.

2.   Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedopustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke.

3.   Vročitev po odstavku 1(a) do (d) se potrdi:

a)

z dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo:

i)

uporabljenega načina vročitve in

ii)

datuma vročitve in,

iii)

če je bil nalog vročen drugi osebi namesto toženi stranki, imena te osebe in njenega razmerja do tožene stranke

ali

b)

za namene odstavka 1(a) in (b) s potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno.

Člen 15

Vročitev zastopniku

Vročitev po členih 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopniku tožene stranke.

Člen 16

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1.   Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2.   Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3.   Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

4.   Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.

5.   Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 4, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES. Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 17

Učinki vložitve ugovora

1.   Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

Kadar je tožeča stranka vložila zahtevek s pomočjo postopka za evropski plačilni nalog, ne sme nič v okviru nacionalnega prava posegati v njen položaj v okviru nadaljnjih običajnih civilnih postopkov.

2.   Prenos na običajni civilni postopek v smislu odstavka 1 ureja pravo države članice izvora.

3.   Tožečo stranko se obvesti, ali je tožena stranka vložila ugovor ter o vsakem prenosu na običajni civilni postopek.

Člen 18

Izvršljivost

1.   Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršljivost ureja pravo države članice izvora.

3.   Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.

Člen 19

Odprava eksekvatur

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju.

Člen 20

Ponovna preučitev v izrednih primerih

1.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

a)

(i)

je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14

in

ii)

vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,

ali

b)

tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3.   Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.

Člen 21

Izvršba

1.   Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe pravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.

2.   Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnim organom te države članice predloži:

a)

kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor je bil razglašen za izvršljivega s strani sodišča izvora, ki izpolnjuje potrebne pogoje za ugotovitev njegove pristnosti; in

b)

po potrebi prevod evropskega plačilnega naloga v uradni jezik države članice izvršbe, ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede enega od uradnih jezikov ali več uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ni/niso njen uradni jezik, ki ga/jih lahko sprejme v zvezi z evropskim plačilnim nalogom. Prevod overi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

3.   Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zahteva izvršbo evropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, se zaradi tega, ker je državljan tuje države, ker nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nikakršne varščine, jamstva ali pologa.

Člen 22

Zavrnitev izvršbe

1.   Pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke izvršbo zavrne, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da:

a)

je prej izdana odločba ali nalog temeljil na istem dejanskem stanju in je bil izdan med istimi strankami; in

b)

prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; ter

c)

je nezdružljivosti bilo mogoče ugovarjati v sodnem postopku v državi članici izvora.

2.   Izvršba se na predlog zavrne tudi, če je tožena stranka tožeči stranki plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu.

3.   Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Če je tožena stranka zahtevala ponovno preučitev v skladu s členom 20, pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke lahko:

a)

omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali

b)

pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi; ali

c)

v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.

Člen 24

Zastopanje

Zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka ni obvezno:

a)

za tožečo stranko v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog;

b)

za toženo stranko v zvezi z ugovorom zoper evropski plačilni nalog.

Člen 25

Sodne takse

1.   Skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v primeru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne presegajo sodnih taks običajnih civilnih postopkov brez predhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državi članici.

2.   Za namene te uredbe pojem sodnih taks vključuje dajatve in bremena, ki se morajo plačati sodišču in katerih znesek določa nacionalno pravo.

Člen 26

Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.

Člen 27

Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000

Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (8).

Člen 28

Informacije v zvezi s stroški vročanja in izvršbo

Države članice sodelujejo z namenom zagotavljanja informacij javnosti in strokovnim krogom glede:

a)

stroškov vročanja pisanj in

b)

organov, ki so pristojni za izvršbe iz členov 21, 22 in 23,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001  (9).

Člen 29

Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovne preučitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

1.   Do ... (10) države članice sporočijo Komisiji:

a)

katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga;

b)

postopek ponovne preučitve in pristojna sodišča za namene uporabe člena 20;

c)

sredstva komuniciranja, ki so sprejemljiva v zvezi z postopkom za evropski plačilni nalog in dostopna sodiščem;

d)

jezike, ki jih države članice sprejemajo v skladu s členom 21(2)(b).

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2.   Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.

Člen 30

Spremembe prilog

Da se zagotovi popolna skladnost z določbami te uredbe, se standardni obrazci iz prilog posodabljajo ali tehnično prilagajajo v skladu s postopkom iz člena 31(2).

Člen 31

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 75 Uredbe (ES) št. 44/2001.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 32

Pregled

Do ... (11) Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži natančno poročilo o pregledu delovanja postopka za evropski plačilni nalog. To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upošteva najboljša praksa v Evropski uniji ter da se upošteva načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi s čezmejnim delovanjem evropskega plačilnega naloga. Te informacije vključujejo sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic za plačilne naloge.

Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za prilagoditev.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... (12), razen členov 28, 29, 30 in 31, ki se uporabljajo od ... (13).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 221, 8.9.2005, str. 77.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 30. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(3)  UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

(4)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(6)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 10).

(7)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

(8)  UL L 160, 30.6.2000, str. 37.

(9)  UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(10)  18 mesecev po sprejetju te uredbe.

(11)  Pet let po začetku uporabe te uredbe.

(12)  24 mesecev po sprejetju te uredbe.

(13)  18 mesecev po sprejetju te uredbe.

PRILOGA I

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

PRILOGE II DO VII

Priloge niso spremenjene. Glej skupno stališče Sveta 7535/3/06.

P6_TA(2006)0441

Program „Mladi v akciji“ (2007-2013) ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007-2013 (6236/3/2006 — C6-0273/2006 — 2004/0152(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6236/3/2006 — C6-0273/2006),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0471) (2),

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0228) (2),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0341/2006)

1.

sprejme skupno stališče;

2.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254 (1) Pogodbe ES;

4.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0396.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0442

Akcijski program na področju vseživljenjskega učenja ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (6237/3/2006 — C6-0274/2006 — 2004/0153(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6237/3/2006 — C6-0274/2006),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0474) (2),

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0236) (2),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0344/2006)

1.

sprejme skupno stališče;

2.

ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.

naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0395.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0443

Program „Evropa za državljane“ (2007-2013) ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta za sprejetje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 (9575/1/2006 — C6-0316/2006 — 2005/0041(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9575/1/2006 — C6-0316/2006),

ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0116) (2),

ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0342/2006),

1.

odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Sprejeta besedila, 5.4.2006, P6_TA(2006)0127.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2005)0041

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2006z namenom sprejetja Sklepa (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 151 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo zadevne države članice. Državljanstvo Unije je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(2)

Skupnost bi morala pri državljanih zbuditi polno zavest o njihovem evropskem državljanstvu, o njegovih prednostih ter tudi o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz njega in ki jih je treba uveljavljati ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti in v interesu povezanosti.

(3)

Posebno nujno je, da se evropski državljani v celoti zavedajo svojega državljanstva Evropske unije v okviru splošnega razmisleka o prihodnosti Evrope, ki ga je Evropski svet sprožil na zasedanju v Bruslju z dne 16. in 17. junija 2005. Program „Evropa za državljane“ se torej ne bi smel prekrivati z drugimi pobudami, sprejetimi v zvezi s tem, temveč bi jih moral dopolnjevati.

(4)

Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, bi bilo treba večji poudarek nameniti njihovim skupnim vrednotam, zgodovini in kulturi, torej ključnim prvinam njihovega članstva v družbi, ki temelji na načelih svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, kulturni raznolikosti, strpnosti in solidarnosti, v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (4), razglašeno 7. decembra 2000.

(5)

Spodbujanje aktivnega državljanstva je bistvenega pomena za krepitev boja proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, hkrati pa tudi za povezanost državljanov in razvoj demokracije.

(6)

V okviru strategije EU na področju obveščanja in komunikacije bi bilo treba zagotoviti splošno razširjenost dejavnosti, podprtih v okviru programa, in visoko raven vpliva teh dejavnosti.

(7)

Da bi se Evropa bolj približala svojim državljanom in da bi lahko državljani v celoti sodelovali pri oblikovanju vse tesneje povezane Evrope, je treba nagovoriti vse državljane in osebe z zakonitim prebivališčem v sodelujočih državah ter jih pritegniti k nadnacionalnim izmenjavam in sodelovanju, ki prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti skupnim evropskim vrednotam.

(8)

Evropski parlament je v Resoluciji, sprejeti leta 1988 izrazil željo, da bi se bilo potrebno bolj potruditi za pospeševanje vzpostavljanja stikov med državljani različnih držav članic, in navedel, da je posebna podpora, ki jo Evropska unija namenja oblikovanju partnerstev med občinami v različnih državah članicah, racionalna in zaželena.

(9)

Evropski svet je ob številnih priložnostih ugotavljal, da je potrebno Evropsko unijo in njene institucije bolj približati državljanom držav članic. Spodbudil je institucije Unije, naj vzdržujejo in spodbujajo neposreden, pregleden in reden dialog z organizirano civilno družbo ter tako uveljavljajo udeležbo državljanov v javnem življenju in pri odločanju, pri tem pa poudarjajo bistvene vrednote, ki so državljanom Evrope skupne.

(10)

Svet je s svojim Sklepom 2004/100/ES z dne 26. januarja 2004 (5) vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba), ki je potrdil potrebo po spodbujanju trajnostnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter potrebo po podpori aktivnemu udejstvovanju državljanov.

(11)

Projekti državljanov z nadnacionalno in medsektorsko razsežnostjo imajo pomembno vlogo v okviru približevanja državljanom in spodbujanja evropske zavesti, evropskega političnega povezovanja, socialne vključenosti in medsebojnega razumevanja.

(12)

Organizacije civilne družbe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni so pomembni elementi dejavne udeležbe državljanov v družbi in pripomorejo k poživitvi vseh vidikov javnega življenja kot posredniki med Evropo in njenimi državljani. Zaradi tega bi bilo treba uveljavljati in spodbujati njihovo nadnacionalno sodelovanje.

(13)

Raziskovalne organizacije evropske javne politike lahko s svojimi zamislimi in premislekom ponudijo snov za razpravo na evropski ravni. Zaradi tega je priporočljivo, da se v vlogi vezi med evropskimi institucijami in državljani podprejo dejavnosti, v katerih se odraža njihova zavezanost k ustvarjanju evropske identitete in državljanstva, in sicer z vzpostavitvijo postopkov s preglednimi merili za spodbujanje informacijskih mrež in mrež za izmenjavo.

(14)

Prav tako je vredno nadaljevati dejavnosti, ki jih je Evropska unija začela izvajati v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (6), in sicer za ohranitev in počastitev spomina na glavne kraje in arhive, povezane z deportacijami. Na ta način se lahko ohranja zavest o vseh razsežnostih in tragičnih posledicah druge svetovne vojne in spodbuja vsesplošen spomin kot simbol sprave s preteklostjo in graditve prihodnosti.

(15)

V Izjavi o športu, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju od 7. do 9. decembra 2000 v Nici, je bilo zapisano, da „čeprav Skupnost nima neposredne pristojnosti na tem področju, mora v svojih ukrepih v skladu z različnimi določbami Pogodbe upoštevati socialno, izobraževalno in kulturno vlogo športa“.

(16)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženemu vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v nadnacionalne projekte in dejavnosti.

(17)

Države kandidatke in države EFTE, ki so podpisnice Sporazuma EGP, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, priznavajo za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(18)

Evropski svet je na zasedanju dne19. in 20. junija 2003v Solunu sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki države Zahodnega Balkana vabi k sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti; zato je potrebno države Zahodnega Balkana priznati za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(19)

Program bi bilo treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati ter tako omogočiti prilagoditve, potrebne zaradi pravilnega izvajanja ukrepov.

(20)

Pri postopkih nadzorovanja in vrednotenja programa naj se uporabijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji in kazalci.

(21)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7)(v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1605/2002 (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se morata uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri odločanju glede izbire proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, ko je Komisija neposredno odgovorna za njuno izvajanje in upravljanje ter zahtevane sorazmernosti med količino sredstev in administrativno obremenitvijo zaradi njihove porabe.

(22)

Treba bi bilo tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih ali nepravilno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(23)

Po načelu dobrega finančnega poslovodenja je mogoče izvajanje programa poenostaviti z uporabo financiranja s pavšalnim zneskom podpore, ki se dodeli sodelujočim v programu, ali za podporo Skupnosti za strukture, ki se na ravni države vzpostavijo za upravljanje programa.

(24)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(25)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev tega sklepa in jih je torej zaradi nadnacionalne in večstranske narave dejavnosti in ukrepov programa lažje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(26)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(27)

Na podlagi Sklepa 2004/100/ES bi bilo treba sprejeti prehodne ukrepe za spremljanje akcij, ki se bodo začele pred 31. decembrom 2006 —

SKLENILA:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe programa

1.   Ta sklep uvaja program „Evropa za državljane“ (v nadaljevanju „program“) za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem:

a)

dajati državljanom priložnost za sodelovanje in udeležbo pri gradnji vse tesneje povezane Evrope, ki je demokratična in usmerjena v svet, njena kulturna raznolikost pa jo združuje in bogati, s čimer se razvija državljanstvo Evropske unije;

b)

razvijati zavest o evropski identiteti, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in njihovi kulturi;

c)

spodbujati zavest, da Evropa pripada svojim državljanom;

d)

povečati strpnost in medsebojno razumevanje med evropskimi državljani, ki s spoštovanjem in spodbujanjem kulturne ter jezikovne raznolikosti prispevajo k medkulturnemu dialogu.

Člen 2

Posebni cilji programa

Program ima naslednje posebne cilje, ki so v skladu s temeljnimi cilji Pogodbe in ki se uresničujejo na transnacionalni ravni:

a)

povezati ljudi iz lokalnih skupnosti po Evropi, da si bodo medsebojno posredovali in izmenjevali izkušnje, mnenja in vrednote, se učili iz zgodovine in gradili za prihodnost;

b)

s sodelovanjem med organizacijami civilne družbe na evropski ravni spodbuditi delovanje, razpravljanje in razmislek v zvezi z evropskim državljanstvom in demokracijo, skupnimi vrednotami, skupno zgodovino in kulturo;

c)

s predstavljanjem evropskih vrednot in dosežkov Evropo približati njenim državljanom, in ob tem ohranjati spomin na njeno preteklost;

d)

spodbujati sodelovanje med državljani in organizacijami civilne družbe iz vseh sodelujočih držav, in sicer s prispevkom k medkulturnemu dialogu in izpostavljanjem pomena tako evropske raznolikosti kot enotnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti dejavnostim, namenjenim spletanju tesnejših vezi med državljani iz držav članic Evropske unije, kakor je bila ustanovljena 30. aprila 2004 in državljani iz tistih držav članic, ki so pristopile po tem datumu.

Člen 3

Akcije

1.   Cilji programa se uresničujejo s podporo naslednjim akcijam, ki so podrobneje opredeljene v Delu I Priloge:

(a)

Aktivni državljani za Evropo, v sklopu katere sta:

partnerstvo med mesti;

projekti državljanov in podporni ukrepi;

(b)

Aktivna civilna družba v Evropi, v sklopu katere so:

strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike (možganski trusti);

strukturna podpora organizacijam civilne družbe na evropski ravni;

podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe;

(c)

Skupaj za Evropo, v sklopu katere so:

odmevne prireditve, kot so komemoracije, podelitve priznanj, umetniški dogodki, vseevropske konference;

študije, ankete in javno-mnenjske raziskave;

orodja za informiranje in razširjanje informacij;

(d)

Aktivno evropsko spominjanje, v sklopu katerega so:

ohranjanje glavnih krajev in arhivov, povezanih z deportacijami, in ohranjanje spomina na žrtve.

2.   Pri vsaki akciji ima lahko prednost uravnoteženo vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic, kakor je predvideno v okviru posebnega cilja iz člena 2(d).

Člen 4

Oblike ukrepov Skupnosti

1.   Ukrepi Skupnosti so lahko v obliki dotacij ali v obliki oddaje javnih naročil.

2.   Dotacije Skupnosti se lahko zagotovijo na podlagi posebnih sporazumov in v posebnih oblikah, kot so dotacije za poslovanje, dotacije za dejavnosti, štipendije, nagrade.

3.   Oddaja javnih naročil zajema najem storitev, kot so organizacija prireditev, študije in raziskave, orodja za informiranje in širjenje informacij, spremljanje in ocenjevanje.

4.   Upravičenost za dotacijo Skupnosti je pogojena z zahtevami iz dela II Priloge.

Člen 5

Sodelovanje pri programu

Pri programu lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:

a)

države članice;

b)

države EFTE, ki so članice EGP-ja, v skladu z določili Sporazuma EGP;

c)

države kandidatke, ki so upravičene do koristi predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji, ki so določeni v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami;

d)

države Zahodnega Balkana, in sicer v skladu z režimom, ki ga je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti potrebno skleniti s temi državami.

Člen 6

Dostopnost programa

V programu lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo, zlasti pa organi in organizacije na lokalni ravni, raziskovalne organizacije na področju evropske javne politike (možganski trusti), skupine državljanov in druge organizacije civilne družbe.

Člen 7

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program lahko vključuje tudi skupne in inovativne dejavnosti na področju aktivnega evropskega državljanstva z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope in UNESCO, in sicer na podlagi skupnih prispevkov in v skladu z Finančno uredbo in raznimi pravili vsake posamezne institucije ali organizacije.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija sprejme potrebne ukrepe za izvedbo programa v skladu z določbami iz Priloge.

2.   V skladu s postopkom iz člena 9(2) se prejmejo naslednji ukrepi:

a)

pravila o izvajanju programa, vključno z letnim delovnim načrtom, izbirnimi merili in izbirnimi postopki;

b)

splošno ravnovesje med različnimi akcijami programa;

c)

postopki za spremljanje in ocenjevanje programa;

d)

finančna podpora (znesek, trajanje, razdelitev in upravičenci), ki jo zagotavlja Skupnost za vse dotacije za poslovanje, večletne dogovore o partnerstvu v okviru Akcije 1 in odmevne prireditve v okviru Akcije 3.

3.   Vsi drugi potrebni ukrepi za izvajanje programa se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3).

4.   V okviru postopka, navedenega v odstavku 2, lahko Komisija pripravi smernice za vsako akcijo v Prilogi ter tako uskladi program s spremembami pri prednostnih nalogah na področju aktivnega evropskega državljanstva.

Člen 9

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb v členu 8 Sklepa.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Usklajenost z drugimi instrumenti Skupnosti in Evropske unije

1.   Komisija zagotovi medsebojno skladnost in dopolnjevanje med tem programom in instrumenti na drugih področjih delovanja Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, mladine, športa, okolja, avdiovizualnega sektorja in področja medijev, temeljnih pravic in svoboščin, socialne vključenosti, enakosti spolov, boja proti vsem oblikam diskriminacije, rasizmu in ksenofobiji, na področju znanstvenih raziskav, informacijske družbe in zunanjepolitičnega delovanja Skupnosti, zlasti na ravni evropske sosedske politike.

2.   Program lahko deli vire z drugimi instrumenti Skupnosti in Evropske unije pri izvajanju akcij, ki uresničujejo cilje tega programa in navedenih drugih instrumentov.

Člen 11

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1 se določi na 190 milijonov EUR (11).

2.   Proračunski organ v mejah finančnega okvira odobri letna dodeljena sredstva.

Člen 12

Finančne določbe

1.   Finančna pomoč se izplača v obliki dotacij pravnim osebam. Odvisno od narave akcije in zastavljenega cilja se dotacije lahko dodeljujejo tudi fizičnim osebam.

2.   Komisija lahko fizičnim ali pravnim osebam podeli nagrade za akcije ali projekte, ki jih izvedejo v okviru programa.

3.   V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo akcij se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali financiranje po stroških na enoto.

4.   Dovoljeno je sofinanciranje v naravi.

5.   Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in naravo dejavnosti odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlagane dejavnosti ali delovnega programa.

6.   Pri manjših zneskih dotacije se lahko količina podatkov, ki se zahtevajo od upravičenca, omeji.

7.   V posebnih primerih, denimo pri dodelitvi manjše dotacije, od upravičenca ni potrebno zahtevati dokazil o njegovi finančni zmogljivosti za izvedbo načrtovanega projekta ali delovnega programa.

8.   Dotacije za poslovanje, dodeljene v okviru tega programa organom, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa, kakor je opredeljen v členu 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, se v primeru ponovne dodelitve ne zmanjšajo avtomatično.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno izplačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti (12) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

2.   Pri akcijah Skupnosti, ki se financirajo v okviru programa, pomenijo nepravilnosti, omenjene v členu 1 (2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Unije ali proračunov, ki jih Skupnosti upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

3.   Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4.   Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5.   Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Zneskom, ki se ne povrnejo pravočasno po pogojih, določenih s Finančno uredbo, se pripišejo obresti.

Člen 14

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija zagotovi redno spremljanje programa. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri izvajanju programa. Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 3, točka (a) in (c).

Posebni cilji se lahko pregledajo in dopolnijo v skladu s členom 251 Pogodbe.

2.   Komisija zagotavlja redno zunanje in neodvisno vrednotenje programa in redno poroča Evropskemu parlamentu.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru za regije predloži:

a)

poročilo o vmesni oceni dobljenih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2010;

b)

sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011;

c)

poročilo o naknadni oceni, in sicer najpozneje do 31. decembra 2015.

Člen 15

Prehodna določba

Za akcije, ki se začnejo pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepa 2004/100/ES, veljajo določbe navedenega sklepa vse do njihovega zaključka.

Kakor določa člen 18 Finančne uredbe, so za izvedbo programa na razpolago odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno izplačanih zneskov, v skladu s Sklepom 2004/100/ES.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 28, 3.2.2006, str. 29.

(2)  UL C 115, 16.5.2006, str. 81.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 25. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(5)  UL L 30, 4.2.2004, str. 6.

(6)  UL L 138, 30.4.2004, str. 40.

(7)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8. 2005, str. 3).

(9)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(11)  Vsota temelji na zneskih iz leta 2004 in bo tehnično prilagojena zaradi upoštevanja inflacije.

(12)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(13)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

PRILOGA

I.   OPIS AKCIJ

Dodatna informacija o dostopnosti programa

Organizacije civilne družbe iz člena 6 med drugim vključujejo sindikate, izobraževalne ustanove in organizacije, dejavne na področju prostovoljnega dela in amaterskega športa.

AKCIJA 1:   AKTIVNI DRŽAVLJANI ZA EVROPO

Ta akcija je posebej usmerjena v dejavnosti, pri katerih sodelujejo državljani. Te dejavnosti vključujejo naslednji vrsti ukrepov:

Partnerstvo med mesti

Ta ukrep je usmerjen v dejavnosti, ki zajemajo ali spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi državljani ob njihovi udeležbi pri partnerstvu med mesti. Te dejavnosti so lahko enkratne ali pilotne, lahko pa prevzamejo obliko strukturiranih, večletnih, večpartnerskih sporazumov, ki so natančneje načrtovani in zajemajo vrsto dejavnosti:srečanja državljanov, posebne konference in seminarji na temo splošnega interesa ter z njimi povezane publikacije, ki potekajo v okviru dejavnosti partnerstva med mesti. Ta ukrep bo dejavno prispeval k okrepitvi medsebojnega poznavanja in razumevanja med državljani in kulturami.

Za leta 2007, 2008 in 2009 se lahko zagotovi strukturna podpora neposredno Svetu evropskih občin in regij (CEMR), ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa in je dejaven na področju partnerstva med mesti.

Projekti državljanov in podporni ukrepi

Ta ukrep podpira razne nadnacionalne in med-sektorske projekte, v katere se državljani neposredno vključujejo. Prednost imajo projekti, katerih cilj je spodbujanje udeležbe na lokalni ravni. Takšni projekti se po obsegu in velikosti prilagajajo dogajanju v družbi in z inovativnim pristopom raziskujejo možne odzive na ugotovljene potrebe. Spodbuja se uporaba novih tehnologij, zlasti tehnologij informacijske družbe (TID). Navedeni projekti bodo pritegnili državljane z različnih družbenih področij, ki bodo skupaj delovali ali razpravljali o skupnih evropskih zadevah ter obenem širili medsebojno razumevanje in zavest o evropskem povezovanju.

Za izboljšanje partnerstev med mesti in projektov državljanov je treba razviti podporne ukrepe za izmenjavo najboljših praks, združiti izkušnje med zainteresiranimi stranmi na lokalni in regionalni ravni, vključno z organi oblasti, in razviti nova znanja, na primer z usposabljanjem.

Okvirno bo tej akciji namenjenih vsaj 45% vseh dodeljenih proračunskih sredstev za ta program.

AKCIJA 2:   AKTIVNA CIVILNA DRUŽBA V EVROPI

Strukturna podpora za raziskovalne organizacije evropske javne politike (možganski trusti)

Organizacije, ki ponujajo nove zamisli in premisleke o evropskih vprašanjih so pomembni institucionalni sogovorniki, ki zmorejo institucijam EU predložiti neodvisna strateška med-sektorska priporočila. Prevzamejo lahko dejavnosti, ki prispevajo predvsem k razpravi o državljanstvu Evropske unije ter o evropskih vrednotah in kulturi. Cilj ukrepa je okrepiti institucionalno zmogljivost tistih organizacij, ki so reprezentativne, zagotavljajo resnično evropsko dodano vrednost, lahko sprožijo pomemben multiplikacijski učinek in so usposobljene za sodelovanje z drugimi upravičenci tega programa. Pomemben element na tem področju je tudi krepitev vseevropskih mrež. Finančna podpora se lahko dodeli na podlagi večletnega delovnega programa, ki povezuje različne teme in dejavnosti.

Za leta 2007, 2008 in 2009 se strukturna podpora lahko zagotovi neposredno združenju „Groupement d'études et de recherches Notre Europe“ („Združenje študij in raziskav Naša Evropa“) in inštitutu „Institut für Europäische Politik“ („Inštitut za evropsko politiko“), ki uresničujeta cilj splošnega evropskega interesa.

Strukturna podpora organizacijam civilne družbe na evropski ravni

Organizacije civilne družbe predstavljajo pomemben del civilnih, izobraževalnih, kulturnih in političnih dejavnosti in so aktivne v družbi. Zagotoviti bi jim bilo treba obstoj ter možnost delovanja in sodelovanja na evropski ravni. Prav tako naj bi v okviru posvetovanj sodelovale tudi pri oblikovanju politike. S tem ukrepom se bosta povečali njihova zmogljivost in stabilnost, da bodo lahko delovale v med-sektorski in horizontalni razsežnosti kot nadnacionalni katalizator tako za svoje člane kot za civilno družbo na evropski ravni ter s tem prispevale k ciljem programa. Pomemben element na tem področju je tudi krepitev vseevropskih mrež in evropskih združenj. Dotacije se lahko dodelijo na podlagi večletnega delovnega programa, ki povezuje različne teme in dejavnosti.

Za leta 2007, 2008 in 2009 se strukturna podpora lahko zagotovi neposredno trem organom, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa, in sicer: „Platform of European Social NGOs“ („Platforma evropskih socialnih nevladnih organizacij“), „European Movement“ („Evropsko gibanje“) in „European Council on Refugees and Exiles“ („Evropski svet za begunce in izgnance“).

Podpora projektom, katerih pobudniki so organizacije civilne družbe

Organizacije civilne družbe na lokalni, regionalni, državni ali evropski ravni z razpravami, publikacijami, javnim zagovarjanjem in drugimi konkretnimi nadnacionalnimi projekti vključujejo državljane ali zastopajo njihove interese. Z uvajanjem ali z izgradnjo evropske razsežnosti v svoje dejavnosti lahko organizacije civilne družbe povečajo zmogljivost in pritegnejo širši krog ljudi. Neposredno sodelovanje med organizacijami civilne družbe iz različnih držav članic bo prispevalo k medsebojnemu razumevanju različnih kultur in stališč in k prepoznavanju skupnih težav in vrednot. Program se izvaja v obliki posamičnih projektov, dolgoročnejši pristop pa bo zagotovil tudi trajnejši učinek in razvoj mrež in sinergij.

Okvirno bo tej akciji namenjenih približno 31% vseh dodeljenih proračunskih sredstev za ta program.

AKCIJA 3:   SKUPAJ ZA EVROPO

Odmevne prireditve

Ta ukrep je namenjen v podporo prireditvam, ki jih organizira Komisija (po potrebi v sodelovanju z državami članicami ali drugimi ustreznimi partnerji), in so znatnega obsega in dometa, vzbujajo odziv pri evropskih narodih krepijo občutek pripadnosti eni skupnosti ter jih ozaveščajo o zgodovini, dosežkih in vrednotah Evropske unije, ter jih vključujejo v medkulturni dialog in prispevajo k razvoju evropske identitete.

Te prireditve lahko vključujejo komemoracije v spomin na zgodovinske dogodke, slavnosti ob evropskih dosežkih, umetniške dogodke, ozaveščanje o posebnih vprašanjih, vseevropske konference in podelitve nagrad za pomembne dosežke. Spodbuja se uporaba novih tehnologij, zlasti TID.

Študije

Komisija bo za boljše razumevanje aktivnega državljanstva na evropski ravni izvedla študije, ankete in javnomnenjske raziskave.

Informiranje in razširjanje informacij

Osredotočenost na državljane in raznolikost pobud na področju aktivnega državljanstva ter izčrpne informacije o različnih dejavnostih programa, o drugih evropskih akcijah v zvezi z državljanstvom in o drugih pomembnih pobudah se zagotovijo z uporabo spletnega portala in drugih orodij.

Za leta 2007, 2008 in 2009 se strukturna podpora lahko zagotovi neposredno naslednjim institucijam: „Association Jean Monnet“ („Združenje Jean Monnet“), „Centre européen Robert Schuman“ („Evropski center Robert Schuman“) in „Maisons de l'Europe“ („Evropske hiše“), ki so organizirane v zvezo na nacionalni in evropski ravni, in uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa.

Okvirno bo tej akciji namenjenih približno 10 % celotnih dodeljenih proračunskih sredstev tega programa.

AKCIJA 4:   AKTIVNO EVROPSKO SPOMINJANJE

V okviru te akcije se lahko podprejo naslednje vrste projektov:

za ohranjanje glavnih krajev in spomenikov, ki so povezani z množičnimi deportacijami, nekdanjih koncentracijskih taborišč in drugih krajev, kjer so nacisti množično mučili in pobijali, arhivov z dokumentacijo o teh dogodkih, pa tudi za ohranjanje spomina na žrtve ter na tiste, ki so v skrajno težkih razmerah reševali ljudi pred holokavstom;

za ohranjanje spomina na žrtve množičnih pobojev in deportacij v času stalinizma kot tudi za ohranjanje spomenikov in arhivov o teh dogodkih.

Tej akciji bodo namenjeni približno 4% celotnih dodeljenih proračunskih sredstev tega programa.

II.   UPRAVLJANJE PROGRAMA

Program se bo izvajal po načelih preglednosti in dostopnosti za najrazličnejše organizacije in projekte. Projekti in dejavnosti se bodo posledično praviloma izbirali na podlagi pozivov za zbiranje predlogov. Odstopanja so možna le v zelo posebnih okoliščinah in kadar so v popolni skladnosti s členom 168(1)(c) in (d) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Program bo ob upoštevanju analize rezultatov oblikoval načelo večletnega partnerstva, temelječega na dogovorjenih ciljih, in tako zagotovil obojestransko korist tako za civilno družbo kot za Evropsko unijo. Najdaljše trajanje podpore, dodeljene po sporazumu o enkratni dotaciji v okviru tega programa, se omeji na 3 leta.

Pri nekaterih akcijah bo morda potrebno predvideti posredno centralizirano upravljanje s strani izvršilne agencije ali, zlasti za Akcijo 1, s strani nacionalnih agencij.

Vse akcije se bodo izvajale na nadnacionalni ravni. Spodbujale bodo mobilnost državljanov in zamisli znotraj Evropske unije.

Povezovanje v mrežo in osredotočenost na multiplikativne učinke, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), bosta pomembni prvini in se bosta odražali tako v vrstah dejavnosti kot razponu sodelujočih organizacij. Spodbujali se bodo medsebojni stiki in sinergije med različnimi vrstami zainteresiranih strani, ki sodelujejo v programu.

Proračun programa lahko vključuje tudi odhodke, povezane s pripravo, nadgradnjo, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem dejavnosti, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, še zlasti študije, sestanke, informiranje in objavo ter odhodke, povezane z IT omrežjem in tehnologijo, ter druge odhodke za administrativno in tehnično podporo, ki jih lahko Komisija določi za upravljanje programa.

Skupni odhodki za upravljanje programa morajo biti sorazmerni z nalogami, določenimi v zadevnem programu, in morajo okvirno predstavljati približno 10 % celotnih dodeljenih proračunskih sredstev tega programa.

Komisija lahko po potrebi opravlja dejavnosti javnega obveščanja, izdajanja publikacij in širjenja informacij, s čimer zagotavlja splošno seznanjenost z dejavnostmi, ki se podpirajo v okviru programa, in visoko raven vpliva dejavnosti.

III.   NADZOR IN REVIZIJA

Za projekte izbrane v skladu s tem sklepom, bo vzpostavljen vzorčni sistem revizije.

Prejemnik dotacije mora Komisiji predložiti vsa dokazila v zvezi z izdatki za obdobje petih let od datuma zadnjega izplačila. Prejemnik dotacije mora poskrbeti, da bodo, v primeru prošnje, Komisiji na voljo tudi vsa dokazila, ki so v lasti njegovih partnerjev ali članov.

Komisija lahko izvede revizijo uporabe dotacije neposredno s pomočjo lastnih uslužbencev ali katerega koli kvalificiranega zunanjega organa po svoji izbiri. Revizija se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma končnega plačila. Če je potrebno, lahko rezultati teh revizij pripeljejo do odločb za izterjavo s strani Komisije.

Osebju Komisije in zunanjemu osebju, ki ga je Komisija pooblastila, mora biti omogočen ustrezen dostop do pisarn upravičenca in do vseh podatkov, vključno s tistimi v elektronski obliki, ki so potrebni za izvedbo preverjanja poslovanja.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bosta imela enake pravice kot Komisija, zlasti pravico dostopa.

P6_TA(2006)0444

Omejitve pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) (KOM(2005)0618 — C6-0418/2005 — 2005/0244(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0618) (1),

ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0418/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0251/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0244

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ocena nevarnosti OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) je bila opravljena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do julija 2002. Navedena ocena je pokazala, da so perfluorooktan sulfonati (v nadaljevanju „PFOS“) obstojni, bioakumulativni in strupeni za sesalce ter zato predstavljajo razlog za zaskrbljenost.

(2)

Tveganja za zdravje in okolje zaradi PFOS so bila ocenjena v skladu z načeli Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (3). Ocena tveganja je pokazala, da je treba zmanjšati tveganja za zdravje in okolje.

(3)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljevanju „SCHER“). SCHER je ugotovil, da PFOS izpolnjujejo merila, na podlagi katerih se jih lahko razvrsti kot zelo obstojne, zelo bioakumulativne in strupene. PFOS imajo prav tako zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje in imajo lahko škodljive učinke in tako izpolnjujejo merila, na podlagi katerih se jih v skladu s Stockholmsko konvencijo (4) uvrsti med obstojna organska onesnaževala. Po mnenju SCHER so potrebne nadaljnje znanstvene ocene tveganja zaradi PFOS, vendar se je SCHER strinjal s potrebo po ukrepih za zmanjšanje tveganja zaradi preprečevanja ponovnega pojava nekdanjih načinov uporabe. Po mnenju SCHER obstoječe neobhodne uporabe v letalski industriji, v industriji polprevodnikov in v fotografski industriji najverjetneje ne predstavljajo večjega tveganja za okolje in zdravje ljudi, pod pogojem, da se emisije v okolje in izpostavljenost na delovnem mestu zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Glede pen za gašenje požarov se SCHER strinja, da bi bilo treba pred sprejetjem končne odločitve opraviti oceno tveganja nadomestnih snovi za okolje. SCHER se prav tako strinja z omejevanjem uporabe PFOS v galvanski industriji, če ni na voljo drugih ukrepov, ki jih je mogoče uporabiti pri površinski obdelavi kovin za znatno znižanje obsega emisij.

(4)

Zaradi varovanja okolja in zdravja bi bilo zato treba omejiti dajanje PFOS v promet in njihovo uporabo. Namen te direktive je zajeti večji del tveganja zaradi izpostavljenosti. Preostale stranske uporabe PFOS predvidoma ne predstavljajo tveganja, zato so trenutno izvzete. Vendar pa bi bilo treba posebno pozornost nameniti površinskim obdelavam, pri katerih se uporabljajo PFOS, in zmanjšanju emisij v največji možni meri pri teh postopkih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer se v celoti upošteva vse zadevne informacije iz referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah glede površinskih obdelav kovin in plastike, kot je bil oblikovan na podlagi Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5) (Direktiva IPPC). Poleg tega bi morale države članice napraviti popis teh uporab, da bi pridobile podatke o dejanskih uporabljenih količinah in količinah emisij.

(5)

Zaradi varovanja okolja bi bilo treba omejiti tudi polizdelke in predmete, ki vsebujejo PFOS. Omejitev bi morala veljati za vse izdelke in predmete, v katere se PFOS dodajo namenoma, pri čemer se upošteva, da se PFOS lahko uporablja le v nekaterih ločenih delih ali v premazih nekaterih izdelkov in predmetov, kot na primer tekstila. Ta direktiva bi morala omejevati samo nove izdelke in se ne bi smela uporabljati za izdelke, ki so že v uporabi ali ki so na trgu rabljenih izdelkov. Vendar bi bilo treba ugotoviti, kakšne so obstoječe zaloge pene za gašenje požarov, ki vsebuje PFOS, in dovoliti njihovo uporabo le še za omejen čas, da bi preprečili morebitne dodatne emisije pri uporabi teh izdelkov.

(6)

Ko se pojavijo novi podatki o uporabah in razvoju varnejših alternativ, bi morala Komisija pregledati vsako odstopanje v skladu s to direktivo, s končnim ciljem zagotoviti opustitev uporabe PFOS. Odstopanje bi bilo še naprej dovoljeno le za nujne uporabe, in sicer pod pogojem, da ni na voljo varnejših snovi ali tehnologij, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive, in da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, zato da se v največji možni meri zmanjšajo emisije PFOS.

(7)

Domneva se, da perfluorooktanojska kislina (PFOA) in njene soli predstavljajo podobno tveganje kot PFOS, zato bi bilo treba stalno spremljati dejavnosti za oceno tveganja v teku in razpoložljivost varnejših alternativ ter določiti, kakšne ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno z omejitvami pri trženju in uporabi, bi bilo treba po potrebi uvesti v okviru Evropske unije.

(8)

Direktivo 76/769/EGS (6) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)

Cilj te direktive je uvesti usklajene določbe v zvezi s PFOS, s čimer se ob zagotavljanju visoke ravni varovanja okolja in zdravja ljudi, kakor zahteva člen 95 Pogodbe, ohranja notranji trg.

(10)

Ta direktiva ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za varstvo delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (7), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (8), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (9)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... (10). Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov, skupaj s korelacijsko tabelo med določbami teh predpisov in določbami te direktive.

Države članice te predpise uporabljajo od ... (11)*.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 195, 18.8.2006, str. 10.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(3)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

(5)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(6)  UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/90/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 28).

(7)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(8)  UL L 158, 30.4.2004, str. 50. Popravek v UL L 229, 29.6.2004, str. 23.

(9)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(10)  Eno leto po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

(11)  18 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS se doda naslednja točka:

52.

Perfluorooktan sulfonati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (OM+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri)

(1)

Se ne smejo dajati v promet ali uporabljati kot snov ali kot sestavina pripravkov v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,005 masnih %.

(2)

Se ne smejo dajati v promet kot polizdelki ali predmeti, ali deli le-teh, v koncentracijah PFOS, enakih ali večjih od 0,1 masnih %, računano glede na maso strukturno ali mikrostrukturno ločenih delov, ki vsebujejo PFOS, ali pri tekstilu ali drugih prevlečenih materialih, če je količina PFOS enaka ali večja od 1 μg/m2 prevlečenega materiala.

(3)

Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za naslednje izdelke ter za snovi in pripravke, potrebne za njihovo proizvodnjo:

(a)

svetlobno obstojne ali antirefleksne premaze v fotolitografskem postopku,

(b)

industrijske fotografske premaze za film, papir ali tiskarske plošče,

(c)

snovi, ki preprečujejo rosenje na nedekorativnih oblogah iz trdega kroma (VI), in omočila za uporabo v nadzorovanih sistemih galvanizacije, kjer je izpust PFOS v okolje zmanjšan do najmanjše možne mere, in sicer z uvedbo ustreznih najboljših razpoložljivih tehnik v celoti, ki so bile razvite v okviru Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1),

(d)

hidravlične tekočine, ki se uporabljajo v letalstvu.

(4)

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko pene za gašenje požarov, ki so bile dane na trg pred ... (3), uporabljajo do ... (4).

(5)

Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v Uredbo (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (2).

(6)

Najpozneje do ... (5) države članice pripravijo ter posredujejo Komisiji seznam, ki obsega:

(a)

postopke, za katere velja odstopanje iz odstavka 3(c), in količine PFOS, ki se pri tem uporabijo in sprostijo,

(b)

sedanje zaloge pene za gašenje požarov, ki vsebuje PFOS.

(7)

Kakor hitro so na voljo nove informacije o podrobnostih uporabe in varnejše alternativne snovi ali tehnologije za uporabo, Komisija ponovno oceni vsako odstopanje v odstavkih 3(a) do (d), tako da:

(a)

se opusti uporaba PFOS, kakor hitro je uporaba varnejših alternativ tehnično in ekonomsko izvedljiva,

(b)

odstopanje lahko še naprej velja le za nujno uporabo, kjer ni varnejših alternativ in kjer se poroča o poteku iskanja varnejših alternativ,

(c)

se z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik sproščanje PFOS v okolje kar najbolj zmanjša.

(8)

Komisija stalno spremlja dejavnosti za oceno tveganja v teku in razpoložljivost varnejših nadomestnih snovi ali tehnologij pri uporabi perfluorooktanojske kisline (PFOA) in sorodnih snovi ter predlaga vse potrebne ukrepe za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, skupaj z omejitvami pri trženju in uporabi, zlasti kadar so na voljo varnejše nadomestne snovi ali tehnologije, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive.

 


(1)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(2)  UL L 104, 8.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 907/ 2006 (UL L 168, 21.6.2006, str. 5).

(3)  Dan začetka veljavnosti te direktive.

(4)  54 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

(5)  24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

P6_TA(2006)0445

Vzpostavitev, delovanje in uporaba SIS II (Uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2005)0236 — C6-0174/2005 — 2005/0106(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0236) (1),

ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 62(2)(a) in 66 Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0174/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0355/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0106

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(a), 63(3)(b) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem („SIS“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) („Schengenska konvencija“), in njegov razvoj (SIS 1+) predstavljata pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije SIS („SIS II“) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ (4) z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II). SIS II bo nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)

Ta uredba predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba“). Sklep Sveta 2006/.../PNZ z dne ... o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji.

(4)

Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS II, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov identične.

(5)

SIS II bi moral predstavljati izravnalni ukrep za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, saj zagotavlja lažje izvajanje ukrepov v zvezi s tistim delom schengenskega pravnega reda, ki ureja gibanje oseb, kakor je bil vključen v naslov IV tretjega dela Pogodbe.

(6)

Treba je opredeliti cilje SIS II, njegovo tehnično zgradbo in financiranje, da bi se določilo pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredelilo pristojnosti, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, medsebojne povezave med razpisi ukrepov in dodatne predpise o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)

SIS II bo vključeval centralni sistem (Centralni SIS II) in nacionalne aplikacije. Izdatki, povezani z delovanjem centralnega SIS II in z njim povezane komunikacijske infrastrukture, bi morali bremeniti splošni proračun Evropske unije.

(8)

Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi predpisi za izmenjavo nekaterih dopolnilnih podatkov v zvezi z razpisanim ukrepom. Nacionalni organi v vsaki državi članici bi morali zagotoviti izmenjavo teh podatkov.

(9)

V prehodnem obdobju bi morala biti za operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture odgovorna Komisija. Da se zagotovi nemoten prehod na SIS II, pa Komisija lahko to pristojnost deloma ali v celoti prenese na dva nacionalna organa javnega sektorja. Na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, ter zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba dolgoročno gledano vzpostaviti organ za upravljanje, ki bo odgovoren za te naloge. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka uporabe te uredbe.

(10)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja. Treba je nadalje preučiti uskladitev določb o razlogih za izdajo razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja in razjasniti njihovo uporabo v okviru politik azila, priseljevanja in vračanja. Zato bi morala Komisija v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe pregledati določbe o ciljih in pogojih za izdajo razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

(11)

Razpisi ukrepov, katerih cilj je zavrnitev vstopa ali prepoved bivanja, bi se morali v SIS II hraniti le toliko časa, kot je to potrebno za izpolnitev njihovega namena, za katerega so bili zagotovljeni. Načeloma bi jih bilo treba iz SIS II samodejno izbrisati po treh letih. Odločitev o ohranitvi razpisa za daljši čas bi morala temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v teh treh letih pregledati te razpise ukrepov in hraniti statistične podatke o številu razpisov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano.

(12)

SIS II bi moral omogočati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. V istem kontekstu bi moral SIS II omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena, da se prepreči neprijetnosti zaradi napačne identifikacije, pri tem je treba upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti soglasje zadevnih oseb in strogo omejitev namenov, v katere se take podatke lahko zakonito obdeluje.

(13)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v SIS II razpise ukrepov med seboj povežejo. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba izvesti, obdobje hranjenja ali pravice dostopa do razpisov ukrepov.

(14)

Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe te uredbe, se ne bi smeli posredovati ali dati na razpolago tretji državi ali mednarodnim organizacijam.

(15)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe. To vključuje imenovanje nadzornika ter možnost držav članic, da določijo izjeme in omejitve glede nekaterih določenih pravic in obveznosti iz navedene direktive, vključno kar zadeva pravice zadevnih posameznikov do dostopa in obveščanja. Kjer je potrebno, je treba načela iz Direktive 95/46/ES v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(16)

Kadar institucije ali organi Skupnosti izvajajo svoje naloge kot odgovorni organ za operativno upravljanje SIS II, se za obdelavo osebnih podatkov uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6), zlasti določbe o zaupnosti in varnosti obdelave. Kjer je potrebno, je treba načela iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(17)

Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, ki delajo na področju SIS II, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

(18)

Primerno bi bilo, da bi nacionalni nadzorni organi spremljali zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES (7), pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru omejenih nalog institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(19)

Države članice in Komisija bi morale pripraviti varnostni načrt, ki bo omogočil lažje praktično izvajanje obveznosti glede varnosti, ter sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevali usklajeno.

(20)

Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Komisija oziroma, v primeru, da je ustanovljen, organ za upravljanje vsake dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta podati celovito oceno.

(21)

Nekaterih vidikov SIS II, kot so tehnična pravila o vnašanju podatkov, vključno s podatki, potrebnimi za vnos razpisa ukrepa, posodabljanju, brisanju in iskanju podatkov, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisanih ukrepov, povezavi med razpisanimi ukrepi in izmenjavi dopolnilnih podatkov, določbe te uredbe ne morejo izčrpno pokriti zaradi njihove tehnične narave, stopnje podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. Zato bi bilo v zvezi s temi vidiki Komisiji treba podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih za preverjanje razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati nemoteno delovanje nacionalnih uporabniških programov. Po presoji vpliva, ki jo bo opravila Komisija, bi bilo treba sprejeti odločitev o tem, v kolikšni meri bi lahko izvedbene ukrepe prenesli na organ za upravljanje takoj po njegovi vzpostavitvi.

(22)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(23)

Primerno je določiti prehodne določbe glede razpisov ukrepov, izdanih v SIS 1+, ki se jih bo preneslo v SIS II. Nekatere določbe schengenskega pravnega reda bi se morale določen čas uporabljati še naprej, dokler države članice ne bi preverile skladnosti navedenih razpisov ukrepov z novim pravnim okvirom. Preučitev skladnosti razpisov ukrepov za osebe bi morala biti prednostna naloga. Poleg tega je treba ob kakršni koli spremembi, dodajanju, popravljanju ali posodabljanju razpisa, ki je bil prenesen iz SIS 1+ v SIS II, pa tudi pri vsakem zadetku za takšen razpis takoj pregledati njihovo skladnost z določbami te uredbe.

(24)

Treba je določiti posebne določbe glede neporabljenih sredstev, namenjenih za dejavnosti SIS, ki niso del splošnega proračuna Evropske unije.

(25)

Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer vzpostavitve skupnega informacijskega sistema in njegove pravne ureditve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(26)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(27)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe, se mora Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po datumu sprejetja te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(28)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(29)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10). Irska zato ne sodeluje pri njenem sprejetju te, zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(30)

Ta uredba ne posega v dogovor o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor je določen v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(31)

Ta uredba za Islandijo in Norveško pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (12) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(32)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil (13), ki so priložena k zgoraj navedenemu sporazumu.

(33)

Ta uredba za Švico predstavlja nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (14) in 2004/860/ES (15).

(34)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(35)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(36)

Ta uredba bi se morala v Združenem kraljestvu in Irski začeti uporabljati na dan, določen v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vzpostavitev in splošni namen SIS II

1.   Vzpostavi se druga generacija schengenskega informacijskega sistema („SIS II“).

2.   V skladu s to uredbo je namen SIS II zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS II v zvezi z državljani tretjih držav ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na ozemlju držav članic.

2.   Ta uredba tudi posebej opredeljuje določbe o tehnični zgradbi SIS II, pristojnostih držav članic in organa za upravljanje iz člena 15, splošni obdelavi podatkov, pravicah zadevnih oseb in odgovornosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

a)

„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vnesenih v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe za namene sprejetja posebnega ukrepa;

b)

„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih:

i)

da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

ii)

ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

iii)

če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti;

iv)

ko gre za kakovost podatkov v SIS II;

v)

ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

vi)

ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

c)

„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS II in povezane z razpisi ukrepov v SIS II, ki so nemudoma na voljo pristojnim organom, če so osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS II, najdene na podlagi iskanja v SIS II;

d)

„državljan tretje države“ pomeni vsakega posameznika, ki ni:

i)

državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe; niti ni

ii)

državljan tretje države, ki v skladu s sporazumi med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in zadevnimi tretjimi državami na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici, ki jo uživajo državljani Evropske unije;

e)

„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z osebo, na katero se nanašajo podatki, ki je določena ali določljiva („oseba, na katero se nanašajo podatki“); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira;

f)

„obdelava osebnih podatkov“ („obdelava“) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje.

Člen 4

Tehnična zgradba in delovanje SIS II

1.   SIS II je sestavljen iz:

a)

centralnega sistema („centralni SIS II“), ki je sestavljen iz:

tehničnega podpornega dela („CS-SIS“), ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“);

enotnega nacionalnega vmesnika („NI-SIS“);

b)

nacionalnega sistema („N.SIS II“) v vsaki državi članici, ki ga predstavljajo nacionalni podatkovni sistemi, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko („nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo iz podatkovne zbirke SIS II;

c)

komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS („komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.   Podatki v SIS II se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N.SIS II. Nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega iskanja na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Podatkovnih zbirk drugih držav članic N.SIS II ni mogoče preiskovati.

3.   CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega CS-SIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4.   CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS II, vključno z izvedbo iskanj v podatkovni zbirki SIS II. Za države članice, ki uporabljajo nacionalno kopijo, CS-SIS zagotavlja:

a)

posodabljanje nacionalnih kopij s povezavo;

b)

usklajenost in povezanost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS II;

c)

postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij.

Člen 5

Stroški

1.   Stroški vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.   Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavlja storitve iz člena 4(4).

3.   Stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja vsakega N.SIS II krije zadevna država članica.

Poglavje II

Pristojnosti držav članic

Člen 6

Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje N.SIS II in povezavo svojega N.SIS II z NI-SIS.

Člen 7

Urad N.SIS II in urad SIRENE

1.   Vsaka država članica imenuje organ („urad N.SIS II“) z osrednjo odgovornostjo za njen N.SIS II. Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS II, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe. Vsaka država članica posreduje svoje razpise ukrepov prek urada N.SIS II.

2.   Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov („urad SIRENE“) v skladu z določbami priročnika SIRENE, kakor je opredeljeno v členu 8.

Ti uradi usklajuje tudi nadzor kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. V te namene imajo dostop do podatkov, obdelanih v SIS II.

3.   Države članice obvestijo organ za upravljanje o svojem uradu N.SIS II in uradu SIRENE. Organ za upravljanje objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 31(8).

Člen 8

Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.   Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske strukture v skladu z določbami „priročnika SIRENE“. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko posamezna država članica uporabi druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Dopolnilni podatki se uporabijo le za namen, za katerega so bili posredovani.

3.   Na zahtevo drugih držav članic po dopolnilnih podatkih se odgovori v najkrajšem možnem času.

4.   Podrobna določila glede izmenjave dopolnilnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2) v obliki priročnika SIRENE brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 9

Tehnična skladnost

1.   Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N.SIS II upošteva protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni zato, da se zagotovi skladnost njihovega N.SIS II s CS-SIS. Ti protokoli in tehnični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

2.   Če država članica uporablja nacionalno kopijo, prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovi, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS II in da iskanje v njeni nacionalni kopiji da enakovredne rezultate kot iskanje v podatkovni zbirki SIS II.

Člen 10

Varnost - države članice

1.   Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS II sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

c)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

d)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

e)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

f)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

g)

zagotovitev, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS II ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov ter jih na zahtevo nemudoma dali na razpolago nacionalnim nadzornim organom (profili zaposlenih);

h)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

i)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

j)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

k)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11

Zaupnost - države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS II in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju dejavnosti teh organov.

Člen 12

Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.   Države članice, ki ne uporabljajo nacionalnih kopij, zagotovijo, da se zaradi nadzora, ali je iskanje zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira v N.SIS II in tako zagotovijo pravilno delovanje N. SIS II, neoporečnost in varstvo podatkov.

2.   Države članice, ki uporabljajo nacionalne kopije, zagotovijo, da se vsak dostop do podatkov iz SIS II in izmenjava le-teh evidentira za namen iz odstavka 1. To se ne uporablja za obdelave iz člena 4(4).

3.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa ter osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavkov 1 in 2 ter se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

6.   Pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje zakonito ali ne, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 13

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov v SIS II sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14

Usposabljanje osebja

Preden osebje s pravico dostopa do SIS II prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, opravi ustrezno usposabljanje o predpisih glede varnosti in zaščite podatkov ter se seznani z vsemi ustreznimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

Poglavje III

Pristojnosti organa za upravljanje

Člen 15

Operativno upravljanje

1.   Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega SIS II odgovoren organ za upravljanje („organ za upravljanje“), ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Organ za upravljanje v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za Centralni SIS II pod pogojem analize stroškov in koristi zmeraj uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija.

2.   Organ za upravljanje je odgovoren tudi za naslednje naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo:

a)

nadzor;

b)

varnost;

c)

usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

a)

naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

b)

nabavo in posodabljanje;

c)

pogodbena vprašanja.

4.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav.

5.   Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 izpolnjuje zlasti naslednja merila izbora:

a)

izkazati mora, da ima dolgoletne izkušnje z upravljanjem velikega informacijskega sistema s funkcionalnostmi, navedenimi v členu 4(4);

b)

imeti mora znatno strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah informacijskega sistema s funkcionalnostmi, primerljivimi s tistimi iz člena 4(4);

c)

imeti mora dovolj številčno in izkušeno osebje z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kakor je tisto, ki ga zahteva SIS II;

d)

razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; in

e)

njegovo upravno okolje mu mora zagotoviti, da lahko zadovoljivo opravlja naloge in se izogiba navzkrižju interesov.

6.   Komisija pred kakršnim koli takšnim prenosom pristojnosti iz odstavka 4, kasneje pa redno, obvesti Evropski parlament in Svet o pogojih prenosa, natančnem obsegu prenosa in organih, na katere je prenesla svoje naloge.

7.   Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upošteva omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Skupnosti, naj bo to mehanizem Evropskega sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

8.   Operativno upravljanje centralnega SIS II obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS II deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje sistema.

Člen 16

Varnost

1.   Organ za upravljanje v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sprejmeta potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

c)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

d)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

e)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

f)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

g)

vzpostavitev profilov z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pooblastilom za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov in na zahtevo takojšnja zagotovitev teh profilov Evropskemu nadzorniku za varnost podatkov iz člena 45 (profili zaposlenih);

h)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

i)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

j)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja).

k)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17

Zaupnost - Organ za upravljanje

1.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti organ za upravljanje za vse osebje, ki dela s podatki SIS II, uporablja ustrezna pravila glede poslovne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 te uredbe. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18

Vodenje evidenc na centralni ravni

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov, ki se nahajajo v CS-SIS, ali izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1) in (2).

2.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

5.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor zakonitosti iskanja, zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS II ter neoporečnost in varnost podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 19

Akcija obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SIS II sproži akcijo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop do SIS II, in pravicami posameznikov. Po svoji vzpostavitvi organ za upravljanje v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja tovrstne akcije. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno informiranje državljanov o SIS II.

Poglavje IV

Razpisi ukrepov, izdani v zvezi z državljani tretjih držav zaradi zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja

Člen 20

Kategorije podatkov

1.   Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS II vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz člena 24.

2.   Za osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

a)

priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)

morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)

kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)

fotografije;

f)

prstni odtisi;

g)

državljanstvo(-a);

h)

ali je zadevna oseba oborožena, nasilna ali na begu;

i)

razlog za razpis ukrepa;

j)

organ, ki je izdal razpis ukrepa;

k)

sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

l)

predlagani ukrep;

m)

povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS II v skladu s členom 37.

3.   Tehnični predpisi, potrebni za vnos, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

4.   Tehnični predpisi za iskanje podatkov iz odstavka 2 so podobni predpisom za iskanje v CS-SIS, nacionalnih in v tehničnih kopijah, kakor je opredeljeno v členu 31(2).

Člen 21

Sorazmernost

Preden država članica izda razpis ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS II vnese razpis ukrepa.

Člen 22

Posebni predpisi glede fotografij in prstnih odtisov

Uporaba fotografij in prstnih odtisov iz člena 20(2)(e) in (f) je pogojena z upoštevanjem naslednjih določb:

a)

fotografije in prstni odtisi se vnesejo šele po posebnem pregledu kakovosti, s katerim se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov. Specifikacije glede posebnega pregleda kakovosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje;

b)

fotografije in prstni odtisi se uporabljajo le za potrditev identitete državljana tretje države, ki je bil odkrit na podlagi alfanumeričnega iskanja v SIS II;

c)

prstni odtisi se lahko takoj, ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana tretje države na podlagi njegovega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uporabi v SIS II, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije, pri čemer se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 23

Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.   Razpisa ukrepa ni mogoče vnesti brez podatkov iz člena 20(2)(a), (d), (k) in (1).

2.   Ko so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, našteti v členu 20(2).

Člen 24

Pogoji za izdajo razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja

1.   Podatki o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepovedi prebivanja, se vnesejo na podlagi nacionalnega razpisa, ki temelji na odločitvi pristojnih upravnih organov ali sodišč v skladu s poslovnikom, ki je določen v okviru nacionalne zakonodaje. Ta odločitev se lahko sprejme samo na podlagi individualne ocene. Postopek za pritožbo zoper tako odločitev se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Razpis ukrepa se vnese, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, ki jo predstavlja prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice. To je zlasti mogoče:

a)

pri državljanu tretje države, ki je bil v državi članici obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti najmanj eno leto;

b)

pri državljanu tretje države, za katerega se utemeljeno sumi, da je storil huda kazniva dejanja ali zoper katerega obstajajo konkretni dokazi, da načrtuje taka dejanja na ozemlju države članice.

3.   Razpis ukrepa se lahko vnese tudi, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na dejstvu, da je bil za državljana tretje države sprejet ukrep izgona, zavrnitve vstopa ali prisilne odstranitve, pri čemer ukrep ne sme biti razveljavljen ali zadržan in mora vsebovati ali biti dopolnjen s prepovedjo vstopa ali po potrebi prebivanja in mora temeljiti na neupoštevanju nacionalnih predpisov o vstopu ali prebivanju državljanov tretjih držav.

4.   Ta člen se ne uporablja v zvezi z osebami iz člena 26.

5.   Komisija pregleda uporabo tega člena tri leta po datumu iz člena 55(2). Na podlagi tega pregleda Komisija v skladu s Pogodbo uporabi pravico do pobude in pripravi predloge, potrebne za spremembo tega člena, da se zagotovi večja usklajenost meril za vnašanje razpisov ukrepov.

Člen 25

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, ki uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti

1.   Razpis ukrepa glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti v smislu Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (17), temelji na predpisih, sprejetih pri izvajanju navedene direktive.

2.   V primeru zadetka za razpis ukrepa v skladu s členom 24 glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se država članica, ki razpis ukrepa izvršuje, s pomočjo svojega urada SIRENE in v skladu z določbami priročnika SIRENE takoj posvetuje z državo članico, ki je razpis ukrepa izdala, da bi se lahko nemudoma odločila o potrebnem postopanju.

Člen 26

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji

1.   Brez poseganja v člen 25, če so izpolnjene zahteve glede kakovosti podatkov, se razpisi ukrepa za državljane tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop ali tranzit preko ozemlja držav članic, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji, vključno z ukrepom prepovedi potovanja, ki ga je razpisal Varnostni svet Združenih narodov, vnesejo v SIS II z namenomzavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

2.   Člen 23 se ne uporablja za razpise ukrepov, vnesene na podlagi odstavka 1 tega člena.

3.   Državo članico, odgovorno za vnos, posodobitev in izbris teh razpisanih ukrepov v imenu vseh držav članic, se določi ob sprejetju ustreznega ukrepa na podlagi člena 15 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 27

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

1.   Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II in pravico do neposrednega iskanja le-teh ali iskanja v kopiji podatkov SIS II imajo izključno organi, pristojni za ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav za namene:

a)

mejne kontrole v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (18);

b)

drugih policijskih in carinskih preverjanj v zadevni državi članici in za usklajevanje takih preverjanj s strani za to določenih organov.

2.   Hkrati imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico neposrednega iskanja teh podatkov tudi nacionalni sodni organi, vključno s tistimi, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi.

3.   Poleg tega imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in podatkov o dokumentih v zvezi z osebami, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/.../PNZ, ter pravico neposrednega iskanja teh podatkov organi, pristojni za izdajo vizumov, centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za vizume, in tudi organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za prebivanje in izvajanje predpisov o državljanih tretjih držav v okviru uporabe določb pravnega reda Skupnosti v zvezi z gibanjem oseb. Dostop teh organov do podatkov ureja zakonodaja vsake države članice.

4.   Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 31(8).

Člen 28

Obseg dostopa

Uporabniki smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 29

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

1.   Razpisi ukrepov, vneseni v SIS II na podlagi te uredbe, se lahko hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vnešeni.

2.   Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti.

3.   Vsaka država članica, kadar je to ustrezno, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določi krajše roke za preverjanje.

4.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti CS-SIS.

5.   Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 4. CS-SIS štiri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o predvidenem času izbrisa podatkov iz sistema.

6.   Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 4.

Člen 30

Pridobitev državljanstva in razpisi ukrepov

Razpisi ukrepov v zvezi z osebami, ki so pridobili državljanstvo katere koli države, katerih državljani uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se izbrišejo takoj, ko država članica, ki je izdala razpis ukrepa, ugotovi ali je obveščena v skladu s členom 34, da je ta oseba pridobila tako državljanstvo.

Poglavje V

Splošna pravila za obdelavo podatkov

Člen 31

Obdelava podatkov v SIS II

1.   Države članice lahko obdelujejo podatke iz člena 20 zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na njihovem ozemlju.

2.   Podatki se lahko prepisujejo samo iz tehničnih razlogov, pod pogojem, da je tako prepisovanje potrebno, da lahko organi iz člena 27 izvedejo neposredno iskanje. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Razpisi ukrepov, ki jih izda ena država članica, se iz N.SIS II ne smejo prepisovati v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3.   Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepovezane podatkovne zbirke, se lahko ustvarijo le za obdobje, ki ne presega 48 ur. To obdobje se lahko podaljša v izrednih razmerah do konca izrednih razmer.

Ne glede na prvi pododstavek tehnične kopije, s katerimi se ustvarjajo nepovezane zbirke podatkov, ki jih uporabljajo organi za izdajo vizumov, niso več dovoljene eno leto po uspešni vzpostavitvi povezave teh organov s komunikacijsko infrastrukturo za vizumski informacijski sistem, kakor bo to določala bodoča uredba o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, razen kopij, narejenih za uporabo v izrednih razmerah, ko mreža ni razpoložljiva več kot 24 ur.

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam teh kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi s temi kopijami uporabljajo določbe te uredbe, zlasti tiste iz člena 10.

4.   Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 27 in osebju z ustreznimi pooblastili.

5.   Podatki se ne smejo uporabljati v upravne namene. Z odstopanjem lahko podatke, vnesene v skladu s to uredbo, uporabijo organi iz člena 27(3) za izvedbo svojih nalog v skladu z zakonodajo vsake države članice.

6.   Podatki, vneseni v skladu s členom 24 te uredbe, in podatki v zvezi z osebnimi dokumenti, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/.../PNZ, se v skladu z zakonodajo posamezne države članice lahko uporabijo za namene iz člena 27(3) te uredbe.

7.   Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8.   Vsaka država članica organu za upravljanje pošlje seznam njenih pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II v skladu s to uredbo, in vse spremembe seznama. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene. Organ za upravljanje zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Če v zakonodaji Skupnosti ni posebnih določb, se za podatke, ki so vnešeni v N.SIS II, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 32

Podatki v SIS II in nacionalne zbirke

1.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke iz SIS II, v povezavi s katerimi so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Te podatke se hrani v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hranjenja.

2.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS II.

Člen 33

Podatki v primeru, da ukrep razpisa ni izvršen

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 34

Kakovost podatkov, obdelanih v SIS II

1.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SIS II.

2.   Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.   Če ima država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar ne kasneje kot v desetih dneh potem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, preveri sporočilo in, če je potrebno, nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.   Če države članice v dveh mesecih ne morejo doseči soglasja, država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, predloži zadevo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot posrednik.

5.   Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, če se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil razpisan ukrep. Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o določbah člena 36.

6.   Če je bil za osebo v SIS II že vnesen razpis ukrepa, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor o tem se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 35

Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Če je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS II že vnesena oseba z enakimi elementi opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

a)

urad SIRENE naveže stik z organom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je ukrep razpisan za isto osebo ali ne;

b)

če se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se podatki nanašajo v novem razpisu ukrepa v resnici ista osebo, ki je že vpisana v SIS II, urad SIRENE uporabi postopek za vnos večkratnih razpisov ukrepa iz člena 34(6). Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri prošnjo za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačnih identifikacij.

Člen 36

Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.   Kadar lahko pride do zamenjave med osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica, ki je razpis ukrepa vnesla, razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.   Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo v naslednje namene:

a)

da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

b)

da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.   Za namen tega člena se lahko v SIS II vnesejo in dodatno obdelajo samo naslednji osebni podatki:

a)

priimek(-ki) in ime(na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)

morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)

kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)

fotografije;

f)

prstni odtisi;

g)

državljanstvo(-a);

h)

številka(-e) osebnega dokumenta (osebnih dokumentov) in datum izdaje.

4.   Tehnični predpisi iz odstavka 3, potrebni za vnašanje in nadaljnjo obdelavo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

5.   Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6.   Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico dostopa do ustreznega razpisa ukrepa, in to v izključni namen preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 37

Povezave med razpisi ukrepov

1.   Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba izvesti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hranjenja posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s to uredbo. Organi, ki nimajo pravice dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ne smejo videti povezave z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4.   Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja jasna operativna potreba.

5.   Država članica lahko vzpostavi povezave v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vendar mora pri tem upoštevati načela, opredeljena v tem členu.

6.   Če država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave z njenega nacionalnega ozemlja ali s strani organov, ki niso na njenem ozemlju.

7.   Tehnične predpise za povezovanje razpisov ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 38

Namen in obdobje hranjenja dopolnilnih podatkov

1.   Države članice v uradu SIRENE hranijo sklicevanje na odločitve, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi olajšali izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave informacij, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se iz SIS II izbriše razpis ukrepa.

3.   Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je razpisala ta država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje, v katerem se takšni podatki lahko hranijo v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 39

Prenos osebnih podatkov tretjim strankam

Podatki, obdelani v SIS II v skladu s to uredbo, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Poglavje VI

Varstvo podatkov

Člen 40

Obdelava občutljivih kategorij podatkov

Obdelava kategorij podatkov, ki so naštete v členu 8(1) Direktive 95/46/ES, je prepovedana.

Člen 41

Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.   Pravica oseb do vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanje in so v skladu s to uredbo vneseni v SIS II, se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2.   Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ določi, ali se informacija lahko posreduje in po kakšnih postopkih.

3.   Država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, možnost, da izrazi svoje stališče. To se stori z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4.   Informacije se ne posredujejo osebi, na katero se podatki nanašajo, če je to nujno zaradi izvedbe zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepa ali zaradi varstva pravic in svoboščin tretjih oseb.

5.   Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

6.   Zadevno osebo se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku 60 dni od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

7.   Osebo se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku treh mesecev od dneva, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 42

Pravica do obveščenosti

1.   Državljane tretjih držav, za katere je bil v skladu s to uredbo izdan razpis ukrepa, se obvesti v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 95/46/ES. To obvestilo je pisno, priložena mu je kopija ali sklicevanje na nacionalno odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa, kakor je določeno v členu 24(1).

2.   Informacij se ne posreduje:

a)

če:

i)

osebni podatki niso bili pridobljeni od zadevnega državljana tretje države; in

ii)

se izkaže, da informacij ni mogoče posredovati ali bi to zahtevalo nesorazmeren napor;

b)

če zadevni državljan tretje države že ima te informacije;

c)

če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti in preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Člen 43

Pravna sredstva

1.   Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do, popravek, izbris, ali pridobitev podatka ali odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.   Države članice se zavezujejo, da bodo vzajemno izvršile pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1, brez poseganja v določbe člena 48.

3.   Komisija do ... (19) ovrednoti predpise glede pravnih sredstev, ki jih določa ta člen.

Člen 44

Nadzor nad N.SIS II

1.   Organ ali organi, določen(i) v posamezni državi članici, ki mu (jim) je bila podeljena pristojnost iz člena 28 Direktive 95/46/ES („nacionalni nadzorni organi“), nadzira(jo) zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II na svojem ozemlju in pri prenosu iz njihovega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2.   Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njegovem N.SIS II v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.   Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

Člen 45

Nadzor nad organom za upravljanje

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, da so dejavnosti obdelave osebnih podatkov organa za upravljanje izvedene v skladu s to uredbo. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti organa za upravljanje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijsko poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, organu za upravljanje, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Organ za upravljanje ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Člen 46

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in organu za upravljanje.

Člen 47

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 15(4) v prehodnem obdobju prenese svojo pristojnost telesu ali telesom, zagotovi, da ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov pravico in možnost polno izvajati svoje naloge, vključno z izvedbo pregledov na kraju samem in izvajanjem vseh drugih pristojnosti, ki so mu podeljene v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Poglavje VII

Odgovornost in kazni

Člen 48

Odgovornost

1.   Vsaka država članica je odgovorna v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za vsako škodo, ki jo povzroči osebi z uporabo N.SIS II. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica, ki je izdala razpis ukrepa, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.   Če država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če bi uporaba podatkov s strani države članice, ki zahteva povrnitev zneskov, pomenila kršitev te uredbe.

3.   Če država članica ne izpolni katere koli od svojih obveznosti po tej uredbi in s tem povzroči škodo SIS II, ta država članica odgovarja za to škodo, razen in v kolikor organ za upravljanje ali druga država članica, ki sodeluje v SIS II, ni sprejel primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 49

Kazni

Države članice zagotovijo, da se za vsakršno zlorabo podatkov, vnesenih v SIS II, ali vsako izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, predvidijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 50

Spremljanje in statistika

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja SIS II glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima organ za upravljanje dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS II.

3.   Organ za upravljanje vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II skupaj in za vsako državo članico.

4.   Organ za upravljanje Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS II in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju Centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

5.   Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno Centralnega SIS II ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru te skupne ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba te uredbe glede na Centralni SIS II, varnost Centralnega SIS II, in morebitne posledice prihodnjih dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice zagotovijo organu za opravljanje in Komisiji podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.   Organ za upravljanje zagotovi Komisiji vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 5.

8.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavkov 3 in 4.

Člen 51

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor začne opravljati svojo funkcijo z dnevom začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 52

Spremembe določb schengenskega pravnega reda

1.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, ta uredba z dnem, določenim v členu 55 (2), nadomesti določbe členov 92 do 119 Schengenske konvencije, razen člena 102 A Konvencije.

2.   Z dnem, določenim v členu 55(2), nadomesti tudi naslednje določbe schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov (20):

(a)

Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema (C.SIS) (SCH/Com-ex (93) 16),

(b)

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o razvoju SIS (SCH/Com-ex (97) 24);

(c)

Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembah finančne uredbe o C.SIS (SCH/Comex (97) 35);

(d)

Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o C.SIS s povezavami 15/18 (SCH/Com-ex (98) 11);

(e)

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stroških postavitve C.SIS (SCH/Com-ex (99) 4);

(f)

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o posodobitvi priročnika SIRENE (SCH/Com-ex (99) 5);

(g)

Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi pojma tujca (SCH/Com-ex (96) decl. 5);

(h)

Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com-ex (99) decl. 2 rev 2);

(i)

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o prispevkih Norveške in Islandije k stroškom postavitve in delovanja C.SIS (SCH/Com-ex (97) 18).

3.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, se navajanja nadomeščenih členov Schengenske konvencije in ustreznih določb schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 53

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 378/2004, Uredba (ES) št. 871/2004, Sklep 2005/451/PNZ, Sklep 2005/728/PNZ in Sklep 2006/628/ES se razveljavijo z dnem, določenim v členu 55(2).

Člen 54

Prehodno obdobje in proračun

1.   Razpisi ukrepov se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. Države članice v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh let po dnevu, določenem v členu 55(2), zagotovijo, da bo vsebina razpisov ukrepov, ki se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II, usklajena z določbami te uredbe, pri tem prednostno obravnavajo razpise ukrepov za osebe. V tem prehodnem obdobju države članice za vsebino razpisov ukrepov, ki se jih prenese iz SIS 1+ v SIS II, lahko še naprej uporabljajo določbe členov iz 94 in 96 Schengenske konvencije v skladu z naslednjimi predpisi:

a)

v primeru spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve vsebine razpisa ukrepa, prenesenega iz SIS 1+ v SIS II, države članice zagotovijo, da je razpis ukrepa od dneva vnosa te spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve v skladu z določbami te uredbe;

b)

v primeru zadetka za razpis, ki se ga prenese iz SIS1+ v SIS II, države članice takoj preverijo skladnost tega razpisa z določbami te uredbe, vendar to ne sme odložiti izvedbe predvidenega ukrepa.

2.   V sladu s členom 119 Schengenske konvencije odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena do dneva, določenega v skladu z določbami člena 55(2), se vrne državam članicam. Zneske, ki jih je treba povrniti, se izračuna na podlagi prispevkov držav članic, kot je določeno v Sklepu Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema.

3.   V prehodnem obdobju iz člena 15(4) se sklicevanje na organ za upravljanje v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

Člen 55

Začetek veljavnosti, uporaba in prehod

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, se uporablja z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

3.   Datumi iz odstavka 2 se določijo, potem ko:

a)

se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

b)

vse države članice, ki v celoti sodelujejo v SIS 1+, uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS II in izmenjavo dopolnilnih podatkov;

(c)

Komisija sporoči, da je bil uspešno opravljen celovit preskus sistema, ki ga Komisija izvede skupaj z državami članicami, in pripravljalna telesa Sveta potrdijo predlagani izid preskusa, kar potrjuje, da je raven uspešnosti delovanja SIS II enakovredna SIS 1+;

(d)

Komisija sprejme potrebne tehnične ureditve, da se dovoli povezava centralnega SIS II z N.SIS II zadevnih držav članic.

4.   Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 3(c).

5.   Vsak sklep Sveta, sprejet v skladu z odstavkom 2, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(3)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(10)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(11)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(12)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(13)  UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(14)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(15)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(16)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(18)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(19)  Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

(20)  UL L 239, 22.9.2000, str. 439.

P6_TA(2006)0446

Dostop služb, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2005)0237 — C6-0175/2005 — 2005/0104(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0237) (1),

ob upoštevanju člena 251(2) in člena 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0175/2005),

ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0354/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0104

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (3) določa, da si morajo države članice med seboj pomagati pri izvajanju navedene direktive in si lahko izmenjujejo informacije na dvostranski ali večstranski ravni, zlasti zato, da bi, kadar je to potrebno, pred registracijo vozila preverile pravni status vozila v državi članici, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano. Takšno preverjanje lahko vključuje uporabo elektronskega omrežja.

(2)

Uredba (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... in Sklep Sveta 2006/.../PNZ z dne... o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4) predstavljata pravno podlago, ki ureja SIS II, skupno bazo podatkov držav članic, ki med drugim vsebuje podatke o motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, podatke o priklopnikih z lastno težo nad 750 kg in stanovanjskih prikolicah ter podatke o ukradenih, protipravno odvzetih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah vozil.

(3)

Uredba (ES) št. .../2006 in Sklep 2006/.../PNZ nadomestita člene 92 do 119 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (5) („Schengenska konvencija“), razen člena 102a Konvencije. Navedeni člen določa dostop organov in služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema.

(4)

Sedaj je treba sprejeti tretji instrument, ki temelji na naslovu V Pogodbe ter dopolnjuje Uredbo (ES) št. .../2006 in Sklep 2006/.../PNZ*, da se službam držav članic, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil, zagotovi dostop do SIS II in nadomesti člen 102a Schengenske konvencije.

(5)

Razpisi ukrepov glede stvari, vključno z motornimi vozili, so v skladu s Sklepom 2006/.../PNZ* vneseni v SIS II zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih.

(6)

V skladu s Sklepom 2006/.../PNZ je dostop do razpisov ukrepov o stvareh, vnesenih v SIS II, dovoljen izključno organom, pristojnim za mejne kontrole in druga policijska in carinska preverjanja ter pravosodnim organom in Europolu.

(7)

Vladne ali nevladne službe, ki so v državah članicah jasno določene in pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, bi morale imeti dostop do podatkov v SIS II o ukradenih, protipravno odvzetih ali drugače odtujenih motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3, priklopnikih z lastno težo nad 750 kg, stanovanjskih prikolicah ter do podatkov o ukradenih, protipravno odvzetih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah, s čimer se tem službam omogoči, da preverijo, ali so bila vozila, ki jih je treba registrirati, ukradena, protipravno odvzeta ali drugače odtujena.

(8)

Zato je treba tem službam zagotoviti dostop do takšnih podatkov in jim dovoliti uporabo teh podatkov v upravne namene za pravilno izdajo potrdil o registraciji vozil.

(9)

V kolikor so službe držav članic, pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, nevladna telesa, bi jim bilo treba zagotoviti posreden dostop, tj. s posredovanjem organa, ki mu je odobren dostop v skladu s Sklepom 2006/.../PNZ in ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s pravili o varnosti in zaupnosti v državah članicah, kakor je navedeno v tem sklepu.

(10)

Sklep 2006/.../PNZ določa ukrepanje, če preko dostopa do SIS II pride do razkritja razpisa ukrepa glede stvari, vnesene v SIS II.

(11)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil. Posebne določbe o varstvu osebnih podatkov glede varnosti, zaupnosti in vodenja evidence, ki so opredeljene v Sklepu 2006/.../PNZ*, dopolnjujejo ali pojasnjujejo načela iz navedene direktive, ko gre za obdelavo osebnih podatkov s strani služb v okviru SIS II.

(12)

Ker cilja predlaganega ukrepa, in sicer zagotoviti dostop do SIS II službam držav članic, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil, da bi jim olajšali opravljanje nalog po Direktivi 1999/37/ES, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi narave SIS II kot skupnega informacijskega sistema lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(13)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(14)

Glede Islandije in Norveške predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v okviru Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (8) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo določb navedenega sporazuma.

(15)

Glede Švice predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov 2004/849/ES (9) in 2004/860/ES (10).

(16)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ne glede na člene 38, 40 in 46(1) Sklepa 2006/.../PNZ imajo službe držav članic, pristojne za izdajo potrdil o registraciji vozil, kakor je določeno v Direktivi 1999/37/ES, dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, v skladu s členom 35(2)(a), (b) in (f) navedenega sklepa izključno za preverjanje, ali so bila vozila za registracijo ukradena, protipravno odvzeta ali drugače odtujena oziroma se zahtevajo kot dokazno gradivo v kazenskih postopkih:

a)

podatki o motornih vozilih z delovno prostornino nad 50 cm3;

b)

podatki o priklopnikih z lastno težo nad 750 kg in stanovanjskih prikolicah;

c)

podatki o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih ali razveljavljenih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah vozil.

Ob upoštevanju odstavka 2 zakonodaja vsake države članice ureja dostop do teh podatkov s strani služb tiste države članice.

2.   Službe iz odstavka 1, ki so vladne službe, imajo pravico do neposrednega dostopa do podatkov v SIS II.

3.   Službe iz odstavka 1, ki niso vladne službe, imajo dostop do podatkov v SIS II samo s posredovanjem organa iz člena 40 Sklepa iz odstavka 1. Naveden organ ima pravico do neposrednega dostopa in posredovanja podatkov zadevni službi. Zadevna država članica zagotovi, da te služba in njeni zaposleni spoštujejo vse omejitve glede dovoljene uporabe podatkov, ki jim jih je posredoval javni organ.

4.   Člen 39 navedenega sklepa se ne uporablja za dostop, pridobljen v skladu s tem členom. Obveščanje policijskih ali pravosodnih organov s strani služb iz odstavka 1 glede katerih koli podatkov, ki jih te službe odkrijejo ob uporabi SIS II in v zvezi s katerimi se pojavi sum kaznivega dejanja, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 2

Ta uredba nadomesti člen 102a Schengenske konvencije.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, določenega v skladu s členom 71(2) Sklepa 2006/.../PNZ.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ..., ...

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C 65, 17.3.2006, str. 27.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(3)  UL L 138, 1.6.1999, str. 57. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/127/ES (UL L 10, 16.1.2004, str. 29).

(4)  UL L.

(5)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(8)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(9)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(10)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

P6_TA(2006)0447

Vzpostavitev, delovanje in uporaba SIS II (Sklep) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2005)0230 — C6-0301/2005 — 2005/0103(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0230) (1),

ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0301/2005),

ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom,

ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0353/2006),

1.

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-CNS(2005)0103

PREDLOG SKLEPA SVETA o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(a) in (b), člena 31(1)(a) in (b) ter člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu „SIS 1+“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) (v nadaljnjem besedilu „Schengenska konvencija“), predstavlja pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije SIS (v nadaljnjem besedilu „SIS II“) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ (4) z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). SIS II bo nadomestil SIS, kot je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)

Ta sklep predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Pogodba EU“). Uredba (ES) št. 2006/XX Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS II (1) predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“).

(4)

Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS II, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki mora delovati kot tak. Zato bi morajo biti nekatere določbe teh instrumentov identične.

(5)

SIS II bi moral predstavljati izravnalni ukrep za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju (...) svobode, varnosti in pravice, in sicer tako, da podpira operativno sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi v kazenskih zadevah.

(6)

Treba je opredeliti cilje SIS II in določiti pravila glede njegovega delovanja, uporabe in pristojnosti, vključno s tehnično zgradbo in financiranjem, kategorijami podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, razlogi za vnos, merili za njihov vnos, organi, pooblaščenimi za dostop, medsebojnimi povezavami med razpisi ukrepov in dodatnimi pravili o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)

Izdatki, povezani z delovanjem centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, bi morali bremeniti proračuna Evropske unije.

(8)

Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi predpisi za izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi z razpisanim ukrepom. Nacionalni organi v vsaki državi članici bi morali zagotoviti izmenjavo teh podatkov.

(9)

V prehodnem obdobju bi morala biti za operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture odgovorna Komisija. Da se zagotovi nemoten prehod s SIS 1+ na SIS II, pa Komisija lahko to pristojnost deloma ali v celoti prenese na dva nacionalna organa javnega sektorja. Na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, in zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba dolgoročno gledano vzpostaviti stalnega upravljavca. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

(10)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov zoper osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve. Poleg razpisov ukrepov bi bilo treba predvideti tudi izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je potrebna v postopkih predaje in izročitve. V SIS II bi bilo treba obdelati zlasti podatke iz člena 8 Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (5).

(11)

Omogočiti je treba, da se v SIS II lahko doda prevod dodatnih podatkov, vnesenih zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje in zaradi izročitve.

(12)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami, da se jim zagotovi zaščita ali da se jih odvrne od nevarnosti, razpise ukrepov v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodnega postopka, razpise ukrepov v zvezi z osebami in stvarmi zaradi prikrite ali namenske kontrole, in razpise ukrepov v zvezi s stvarmi zaradi zasega ali uporabe kot dokazov v kazenskem postopku.

(13)

Razpisi ukrepov bi se morali hraniti v SIS II le toliko časa, kolikor je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili zagotovljeni. Načeloma bi bilo treba razpise ukrepov za osebe iz SIS II avtomatsko izbrisati po treh letih. Razpisi ukrepov za stvari, vneseni zaradi prikrite kontrole ali namenske kontrole, bi se morali avtomatsko izbrisati iz SIS II po petih letih. Razpise ukrepov za stvari zaradi zasega ali uporabe kot dokazov v kazenskem postopku bi se morali iz SIS II avtomatsko izbrisati po desetih letih. Odločitve o hranjenju razpisov ukrepov za osebe bi morale temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v roku za preverjanje pregledati razpise ukrepov za osebe in hraniti statistične podatke o številu razpisov ukrepov za osebe, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano.

(14)

(...)

(15)

SIS II bi moral omogočati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. V istem kontekstu bi moral SIS II omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena, da se prepreči neprijetnosti, nastale zaradi napačne identifikacije, pri tem je treba določiti ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti soglasje zadevnih oseb in strogo omejitev namenov, v katere se take podatke lahko zakonito obdeluje.

(16)

Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da dodajo označitev k razpisu ukrepa, kar pomeni, da razpisanega ukrepa na svojem ozemlju ne bodo izvedle. Pri izdaji razpisov za prijetje zaradi predaje, se ne bi smelo nobene določbe iz tega sklepa razlagati tako, da odstopa od določb iz Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ ali preprečuje njihovo uporabo. (...) Odločitev, da se razpisu ukrepa doda označitev, bi morala (...) temeljiti samo na razlogih za zavrnitev iz tega okvirnega sklepa.

(16A)

Če se doda označitev v skladu s členom 14 C(2) in je bilo ugotovljeno bivališče osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje, bi bilo treba informacijo o bivališču zmeraj sporočiti pravosodnemu organu, ki je izdal razpis ukrepa; slednji se lahko odloči, da pristojnemu pravosodnemu organu posreduje evropski nalog za prijetje v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

(17)

SIS II bi moral državam članicam omogočati, da razpise ukrepov med seboj povežejo. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba izvesti, obdobje hranjenja ali pravice dostopa do razpisov ukrepov.

(18)

Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe tega sklepa, se ne bi smeli posredovati ali dati na razpolago tretji državi ali mednarodni organizaciji. Vendar pa bi bilo primerno okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Interpolom s pospeševanjem učinkovite izmenjave podatkov o potnih listih. Če se osebni podatki iz SIS II posredujejo Interpolu, bi morali biti ti ustrezno varovani (...), kar bi se zagotovilo s sporazumom, ki bi določal stroge varnostne ukrepe in pogoje.

(19)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Člen 9 Konvencije z nekaterimi omejitvami dovoljuje izjeme in omejitve glede pravic in obveznosti, ki jih zagotavlja. Osebne podatke, ki se obdelujejo v okviru izvajanja tega sklepa, bi bilo treba varovati v skladu z načeli navedene konvencije. Kjer je potrebno, je treba načela iz Konvencije v tem sklepu dopolniti ali obrazložiti.

(20)

Pri obdelavi osebnih podatkov s strani policijskih organov v okviru uporabe tega sklepa bi bilo treba upoštevati načela iz Priporočila št. R(87)15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

(20A)

Komisija je Svetu poslala predlog okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki bi moral biti sprejet do konca leta 2006 in se uporabljati za osebne podatke, ki se v skladu s tem sklepom obdelujejo v okviru druge generacije schengenskega informacijskega sistema, in s tem povezano izmenjavo dopolnilnih podatkov.

(21)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6), in še zlasti njena člena 21 in 22 v zvezi z zaupnostjo in varnostjo obdelave, se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij ali organov Skupnosti, ko svoje naloge opravljajo kot odgovorni za operativno upravljanje SIS II in obdelava poteka v okviru dejavnosti, ki v celoti ali delno spadajo v področje uporabe zakonodaje Skupnosti. Obdelava osebnih podatkov v SIS II delno spada v področje uporabe zakonodaje Skupnosti. Za dosledno in usklajeno izvajanje pravil glede varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je potrebna obrazložitev, da se za Komisijo, ko ta obdeluje osebne podatke v okviru uporabe tega sklepa, uporablja Uredba (ES) št. 45/2001. Kjer je potrebno, je treba v tem sklepu dopolniti ali obrazložiti načela iz (...) Uredbe (ES) št. 45/2001.

(21A)

Kar zadeva zaupnost, se za zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, ki delajo na področju SIS II, uporabljajo ustrezne določbe kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

(22)

Primerno bi bilo, da bi nacionalni (...) nadzorni organi spremljali zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES, (7) pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, pri tem pa upoštevati omejene naloge institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(23)

Odgovornost Skupnosti, ki izhaja iz kakršne koli kršitve tega sklepa s strani institucij ali organov Skupnosti, ureja drugi odstavek člena 288 Pogodbe ES.

(23A)

Države članice in Komisija bi morale pripraviti varnostni načrt, ki bo omogočil lažje praktično izvajanje obveznosti glede varnosti, ter sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevali usklajeno.

(24)

Določbe Konvencije z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (8) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija o Europolu“) glede varstva podatkov se uporabljajo za obdelavo podatkov SIS II, ki jo izvaja Europol; to vključuje tudi pristojnost Skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 24 Konvencije o Europolu, za spremljanje dejavnosti Europola in odgovornost za kakršno koli nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani Europola.

(25)

Določbe Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (9) glede varstva podatkov se uporabljajo za obdelavo podatkov SIS II, ki jo izvaja Eurojust; to vključuje tudi pristojnost Skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 23 navedenega sklepa, za spremljanje dejavnosti Eurojusta in odgovornost za kakršno koli nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta.

(26)

Zaradi preglednosti bi moral upravljavec vsake dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta podati celovito oceno.

(27)

Nekaterih vidikov SIS II, kot so tehnična pravila o vnašanju, vključno z vnašanjem podatkov, potrebnih za vnos razpisa ukrepa, posodabljanju, brisanju in iskanju, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisanih ukrepov, povezave med razpisanimi ukrepi in izmenjava dopolnilnih podatkov, določbe tega Sklepa ne morejo izčrpno pokriti zaradi njihove tehnične narave, stopnje podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. (...) Zato bi bilo treba Komisiji v zvezi s temi vidiki podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih za preverjanje razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati nemoteno delovanje nacionalnih uporabniških programov. Po presoji vpliva, ki jo bo opravila Komisija, bo sprejeta odločitev o tem, v kolikšni meri bi lahko izvedbene ukrepe prenesli na upravljavca takoj po njegovi vzpostavitvi.

(28)

Ta sklep bi moral opredeliti postopek za sprejetje ukrepov, potrebnih za njegovo izvajanje. Postopek za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s tem sklepom in Uredbo (ES) št. XX/2006 bi moral biti enak.

(29)

Primerno je določiti prehodne določbe glede razpisov ukrepov, izdanih v SIS 1+ (...), ki se jih bo preneslo v SIS II (...). Nekatere določbe schengenskega pravnega reda bi se morale določen čas uporabljati še naprej, dokler države članice ne bi preverile skladnosti navedenih razpisov ukrepov z novim pravnim okvirom. Preučitev skladnosti razpisov ukrepov za osebe bi morala biti prednostna naloga. Poleg tega je treba ob kakršni koli spremembi, dodajanju, popravljanju ali posodabljanju razpisa, ki je bil prenesen iz SIS 1+ v SIS II, pa tudi pri vsakem zadetku za takšen razpis takoj pregledati njihovo skladnost z določbami tega sklepa.

(30)

Treba je določiti posebne določbe glede neporabljenih sredstev, namenjenih za dejavnosti SIS, ki niso del proračuna Evropske unije.

(31)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev načrtovanega ukrepa, namreč vzpostavitve skupnega informacijskega sistema in njegove pravne ureditve, in bi jih bilo torej zaradi obsega in učinkov ukrepa laže doseči na ravni Evropske unije, lahko Svet sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES in navedeno v členu 2 Pogodbe EU. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(32)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Unije o temeljnih pravicah.

(33)

Združeno Kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES, in v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10).

(34)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES, in v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11).

(35)

Ta sklep ne posega v dogovor o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kot je določen v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(36)

Ta sklep za Islandijo in Norveško pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (12).

(36A)

Treba se je dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil (13), v prilogi k zgoraj navedenemu sporazumu.

(37)

Ta sklep za Švico pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma v imenu Evropske unije (14).

(37A)

Treba se je dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(38)

Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(39)

Ta sklep bi se moral v državah, ki jih zadevajo uvodne izjave 33, 34, 37 in 38 začeti uporabljati na dan, določen v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah.

SKLENIL:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vzpostavitev in splošni cilj SIS II

1.   Vzpostavi se druga generacija schengenskega informacijskega sistema (v nadaljnjem besedilu „SIS II“).

2.   V skladu s tem sklepom je namen SIS II zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice, (...) kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje (...) varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“) v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta sklep določa pogoje in postopke za obdelavo razpisov ukrepov za osebe in stvari v SIS II ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

2.   Ta sklep tudi posebej opredeljuje določbe o tehnični zgradbi SIS II, pristojnostih držav članic in upravljavca iz člena 12, splošni obdelavi podatkov, pravicah zadevnih oseb in odgovornosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   Posamezni pojmi imajo v tem sklepu naslednji pomen:

a)

„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vnesenih v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe ali stvari glede na poseben ukrep, ki ga je treba izvesti;

b)

„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih:

da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti;

ko gre za kakovost podatkov v SIS II;

ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

c)

„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS II in povezane z razpisi ukrepov v SIS II, ki so nemudoma na voljo pristojnim organom, če so osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS II, najdene na podlagi iskanja v SIS II;

d)

„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo („posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira;

e)

„obdelava osebnih podatkov“ („obdelava“) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje;

2.   (...)

2a.    Vsako sklicevanje na določbe Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami v tem sklepu se razume tudi kot sklicevanje na ustrezne določbe sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki predvidevajo posredovanje takšnega naloga za prijetje prek schengenskega informacijskega sistema.

Člen 4

Tehnična zgradba in delovanje SIS II

1.   SIS II je sestavljen iz:

(aa)

centralnega sistema (v nadaljnjem besedilu „centralni SIS II“), ki je sestavljen iz:

tehničnega podpornega dela (v nadaljnjem besedilu „CS-SIS“), ki vsebuje (...) podatkovno zbirko SIS II;

enotnega nacionalnega vmesnika (v nadaljnjem besedilu „NI-SIS“);

a)

nacionalnega dela (v nadaljnjem besedilu „N.SIS II“) v vsaki državi članici, ki ga predstavljajo nacionalni podatkovni sistemi, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu „nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS II;

b)

(prestavljeno v (aa))

c)

komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu „komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.   Podatki v SIS II se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek N.SIS II. Nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega iskanja na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Podatkovnih zbirk nacionalnih delov drugih držav članic N.SIS II ni mogoče preiskovati.

3.   Glavni CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega CS-SIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4.   CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za posodabljanje podatkovne zbirke SIS II (...) in izvedbo iskanj v njej. Za države članice, ki uporabljajo nacionalno kopijo, CS-SIS zagotavlja:

posodabljanje nacionalnih kopij s povezavo;

usklajenost in povezanost nacionalnih kopij in (...) podatkovne zbirke SIS II;

postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij.

Člen 5

Stroški

1.   Stroški vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture bremenijo proračun Evropske unije.

2.   Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavlja storitve iz člena 4(4).

3.   Stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja nacionalnih N.SIS II krije zadevna država članica.

4.   (...)

Poglavje II

Pristojnosti držav članic

Člen 6

Nacionalni sistemi

Vsaka država članica (...) je odgovorna za:

a)

vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje N.SIS II;

b)

povezavo svojega N.SIS II z NI-SIS.

Člen 7

Urad N.SIS II in urad SIRENE

1.

(a)

Vsaka država članica imenuje organ (v nadaljnjem besedilu „urad N.SIS II“) z osrednjo odgovornostjo za njen N.SIS II;

(b)

Navedeni organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS II, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb tega sklepa.

(c)

Vsaka država članica posreduje svoje razpise ukrepov prek urada N.SIS II.

2.

(a)

Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov (v nadaljnjem besedilu „urad SIRENE“) v skladu z določbami Priročnika SIRENE iz člena 8;

(b)

Ta urad usklajuje tudi nadzor nad kakovostjo podatkov, vnesenih v SIS II (...).

(c)

V te namene ima dostop do podatkov, obdelanih v SIS II.

3.   Države članice obvestijo upravljavca iz člena 12 o svojem uradu N.SIS II in uradu SIRENE. Upravljavec (...) objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 40(7).

Člen 8

Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.   Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture v skladu z določbami Priročnika SIRENE.

2.   Ti podatki se uporabijo le za namen, za katerega so bili posredovani.

3.   Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko posamezna država članica uporabi druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3aa.   Na zahtevo drugih držav članic po dopolnilnih podatkih se odgovori v najkrajšem možnem času.

3a.   Podrobna določila glede izmenjave dopolnilnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 61 v obliki priročnika z naslovom „Priročnik SIRENE“ brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavec iz člena 12.

Člen 9

Tehnična skladnost

1.   Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N-SIS II upošteva protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni, da se zagotovi skladnost CS-SIS z N-SIS II. Ti protokoli in tehnični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 61, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

2.   Če država članica uporablja nacionalno kopijo, prek storitev CS-SIS (...) s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovi, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS II in (...) da iskanje v njeni nacionalni kopiji da enake rezultate kot iskanje v podatkovni zbirki SIS II.

Člen 10

Varnost (...)

1.   Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS II sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(aa)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

a)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

b)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

c)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

d)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

e)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(ea)

zagotovitev, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS II ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov in jih na zahtevo nemudoma dali na razpolago nacionalnim nadzornim organom (profili zaposlenih);

f)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

g)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

h)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja).

(ha)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s tem sklepom (...) (notranja revizija).

2.   Glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

3.   (...)

4.   (...)

Člen 10 A

Zaupnost

Vsaka država članica uporablja svoja pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS II in dopolnilnimi podatki, v skladu z lastno nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju dejavnosti teh organov.

Člen 11

Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.

(a)

Države članice, ki ne uporabljajo nacionalnih kopij, zagotovijo, da se zaradi nadzora, ali je iskanje dopustno, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava le-teh s CS-SIS evidentira v N.SIS II, in tako zagotovijo pravilno delovanje N. SIS II, neoporečnost in varstvo podatkov.

(b)

Države članice, ki uporabljajo nacionalne kopije, zagotovijo, da se vsak dostop do podatkov iz SIS II in izmenjava le-teh evidentira za namen iz odstavka 1(a), razen izmenjav v zvezi s storitvami iz člena 4(4).

1a.   (prestavljeno v 1(b))

2.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa ter osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

3.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

4a.   Pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje dopustno, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov, v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 11 A

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ z dostopom do podatkov v SIS II sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s tem sklepom in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom iz člena 53.

Člen 11 B

Usposabljanje osebja

Preden osebje s pravico dostopa do SIS II prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, opravi ustrezno usposabljanje o predpisih glede varnosti in zaščite podatkov ter se seznani z vsemi ustreznimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

Poglavje III

Pristojnosti upravljavca

Člen 12

Operativno upravljanje

1.   Za operativno upravljanje centralnega SIS II je odgovoren upravljavec, ki se financira iz proračuna Evropske unije. Odgovoren je tudi za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

a)

nadzor;

b)

varnost;

c)

usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

2.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

a)

naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

b)

nabavo in posodabljanje;

c)

pogodbena vprašanja.

3.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler upravljavec iz odstavka 1 ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (15), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav.

3aa.   Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 3 mora izpolnjevati zlasti naslednja merila izbora:

a)

imeti mora dolgoletne izkušnje z upravljanjem velikega informacijskega sistema s funkcionalnostmi, navedenimi v členu 4(4);

b)

imeti mora strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah informacijskega sistema s funkcionalnostmi, primerljivimi s tistimi iz člena 4(4);

c)

imeti mora dovolj številčno in izkušeno osebje z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja v smislu člena 4;

d)

razpolagati mora z varno in (...) posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; in

e)

delovati mora v upravnem okolju, v katerem lahko zadovoljivo opravlja naloge in se izogiba navzkrižju interesov.

3a.   Komisija pred kakršnim koli takšnim prenosom pristojnosti, kasneje pa redno, obvesti Evropski parlament in Svet o pogojih prenosa, natančnem obsegu prenosa in organih, na katere je prenesla svoje naloge.

3b.   Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 3 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upošteva omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Evropske unije, naj bo to mehanizem Evropskega sodišča, Računskega sodišča ali evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.   Operativno vodenje centralnega SIS II obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS II deluje 24 ur na dan, 7 dni v tednu in v skladu s tem sklepom, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje sistema.

5.   (črtano)

6.   Upravljavec v sodelovanju z državami članicami zagotavlja, da se za centralni SIS II vedno uporablja najboljša dostopna tehnologija ob upoštevanju analize stroškov in koristi.

Člen 13

Varnost (...)

1.   Upravljavec v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, sprejmeta potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(aa)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

a)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

b)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

c)

preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

d)

preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

e)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(ea)

vzpostavitev profilov z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pooblastilom za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov in na zahtevo takojšnjo zagotovitev teh profilov evropskemu nadzorniku za varnost podatkov (profili zaposlenih);

f)

zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(fa)

zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

g)

preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja).

(ga)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s tem sklepom (...) (notranja revizija).

2.   Upravljavec sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo (...) glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

3.   (...)

Člen 13 A

Zaupnost

1.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti upravljavec za vse osebje, ki dela s podatki SIS II, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 10 A. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.   Upravljavec sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z (...) zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 14

Vodenje evidenc na centralni ravni

1.   Upravljavec zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov ali izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 11(1).

2.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in identifikacijo pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

4a.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje dopustno, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja CS-SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov, v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 14 AA

Akcija obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi iz člena 53 (1a) in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov iz člena 53(1a) hkrati z zagonom SIS II sproži akcijo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop do SIS II, in pravicami oseb. Po vzpostavitvi upravljavca ta v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja tovrstne akcije. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno informiranje svojih državljanov o SIS II.

Poglavje III A

Kategorije podatkov in označitve

Člen 14 A

Kategorije podatkov

1.   Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS II vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz členov 15, 23, 27, 31 in 35.

2.   Kategorije podatkov so:

a)

osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa;

b)

stvari iz členov 31 in 35.

3.   Za osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

a)

priimek(-ki) in ime(na), ime ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)

morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)

kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)

fotografije;

f)

prstni odtisi;

g)

državljanstvo(-a);

h)

ali so zadevne osebe oborožene, nasilne ali na begu;

i)

razlog za razpis ukrepa;

j)

organ, ki je izdal razpis ukrepa;

k)

sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa (...);

l)

predlagani ukrep;

m)

povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS II v skladu s členom 46;

n)

vrsta kaznivega dejanja.

4.   (...)

5.   Tehnični predpisi, potrebni za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavkov 2 in 3, se določijo v skladu s postopkom iz člena 61 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

5a.   Tehnični predpisi, potrebni za iskanje podatkov, iz odstavka 5 so podobni predpisom za iskanje v CSSIS, nacionalnih kopijah in tehničnih kopijah iz člena 40(2).

Člen 14 AB

Klavzula o sorazmernosti

Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS II vnese razpis ukrepa.

Člen 14 AC

Posebni predpisi glede fotografij in prstnih odtisov

Fotografije in prstni odtisi iz člena 14 A(3)(e) in (f) se uporabljajo ob upoštevanju naslednjih določb:

(a)

Fotografije in prstni odtisi se vnesejo šele po posebnem pregledu kakovosti, s katerim se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov. Specifikacije glede posebnega pregleda kakovosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 61, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

(b)

Fotografije in prstni odtisi se uporabljajo le za potrditev identitete državljana, ki je bil odkrit na podlagi alfanumeričnega iskanja v SIS II.

(c)

Prstni odtisi se lahko, takoj ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana na podlagi njegovega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uporabi v SIS II, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije; pri tem se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 14 AD

Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.   Razpisa ukrepa za osebe ni mogoče vnesti brez podatkov iz členov 14 A (3)(a), 14 A(3)(d), 14 A (3)(1) in, kjer je primerno, člena 14 A(3)(k).

2.   Poleg tega se, če so na voljo, (...) vnesejo vsi ostali podatki, navedeni v členu 14 A(3).

Člen 14 B

Splošne določbe o označitvi

1.   Če država članica meni, da izvršitev razpisanega ukrepa, vnesenega v skladu s členom 15, členom 23 ali členom 31, ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, ki pomeni, da ukrep, predlagan v razpisu, na njenem ozemlju ne bo izveden. Označitev doda urad SIRENE države članice, ki je vnesla razpis ukrepa.

2.   Da bi države članice lahko zahtevale, da se razpisu ukrepa v skladu s členom 15 doda označitev, so vse države članice z izmenjavo dopolnilnih podatkov avtomatsko obveščene o vsakem novem tovrstnem razpisu ukrepa.

3.   (...)

4.   Če v posebej nujnih in resnih primerih država članica izdajateljica zahteva izvedbo ukrepa, država članica izvršiteljica preuči možnost izbrisa označitve, ki je bila dodana na njeno zahtevo. Če država članica izvršiteljica to lahko stori, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izvršitev ukrepa.

Člen 14 C

Označitve pri razpisih ukrepov za prijetje zaradi predaje

1.   Kadar se uporablja Okvirni sklep 2002/584/PNZ (16), se lahko označitev, ki preprečuje prijetje, doda razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje le, če je pristojni pravosodni organ po nacionalni zakonodaji zavrnil izvršitev evropskega naloga za prijetje (...) na podlagi razloga za neizvršitev in (...) če je bilo zahtevano, da se doda označitev.

2.   Vendar pa se lahko po nalogu pravosodnega organa, pristojnega po nacionalni zakonodaji, bodisi na osnovi splošnega navodila bodisi za posamezne primere, zahteva, da se razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje doda označitev, če je očitno, da bo treba zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje.

Poglavje IV

Razpisi ukrepov glede oseb, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

Člen 15

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1.   Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, se vnesejo na zahtevo pravosodnega organa države članice izdajateljice.

2.   Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje, se prav tako vnesejo na podlagi nalogov za prijetje, izdanih v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki predvidevajo posredovanje takšnega naloga za prijetje prek schengenskega informacijskega sistema.

Člen 16

Dodatni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

(...)

Člen 17

Dodatni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

1.   V primeru osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje, država članica v SIS II vnese kopijo izvirnika evropskega naloga za prijetje.

2.   Država članica izdajateljica lahko vnese kopijo prevoda (...) evropskega naloga za prijetje v enem ali več uradnih jezikih institucij Evropske unije.

(...)

Člen 17 A

Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

1.   Država članica, ki je v SIS II vnesla razpis ukrepa za prijetje zaradi predaje, podatke iz člena 8(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z izmenjavo dopolnilnih podatkov posreduje vsem državam članicam.

(...)

Člen 17 B

Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve

1.   Država članica, ki je v SIS II vnesla razpis ukrepa zaradi izročitve, vsem državam članicam z izmenjavo dopolnilnih podatkov posreduje naslednje podatke:

a)

ime organa, ki je zaprosil za prijetje;

b)

ali obstaja zaporni nalog ali dokument z enakim pravnim učinkom ali pravnomočna sodba;

c)

vrsto in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja;

d)

opis okoliščin storitve kaznivega dejanja; tudi čas, kraj in stopnjo krivde osebe;

e)

če je mogoče, posledice kaznivega dejanja;

f)

oziroma kateri koli drug podatek, uporaben ali potreben za izvedbo razpisanega ukrepa.

2.   Podatkov iz odstavka 1 se ne posreduje, če so že bili zagotovljeni podatki iz členov 17 in 17 A, in se ti štejejo kot zadostni, da lahko država članica izvršiteljica izvrši razpis ukrepa.

Člen 18

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov in dodatnih podatkov o osebah, za katere se zahteva prijetje

(...)

Člen 19

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov in dodatnih podatkov za prijetje

(...)

Člen 20

Preoblikovanje razpisov ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

Če prijetje ni mogoče, ker (...) ga je zaprošena država članica zavrnila v skladu s postopki za označitev iz členov 14 B ali 14 C ali ker v primeru razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve preiskava ni bila končana, mora ta država članica razpis obravnavati kot razpis za ugotavljanje bivališča zadevne osebe.

Člen 21

Označitve pri razpisih ukrepov za prijetje in predajo

(...)

Člen 22

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa glede osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

1.   (...) Razpis ukrepa, vnesen v SIS II v skladu s členom 15, skupaj z dodatnimi podatki iz člena 17 predstavlja in ima isti učinek kot evropski nalog za prijetje, izdan v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ, kadar se uporablja ta okvirni sklep.

2.   Kadar se ne uporablja Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ, ima razpis ukrepa, vnesen v SIS II (...) v skladu s členom 15 in 17 B, enako veljavo kot prošnja za začasen pripor iz člena 16 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957 ali člen 15 Beneluške pogodbe o izročitvi in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 27. junija 1962, spremenjene s protokolom z dne 11. maja 1974.

Poglavje V

Razpisi ukrepov za pogrešane osebe (...)

Člen 23

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1.   Podatki o pogrešanih osebah (...), ki (...) potrebujejo (...) začasno policijsko zaščito in/ali katerih bivališče je treba ugotoviti, se vnesejo v SIS II na zahtevo pristojnega organa države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

2.   Vnese se lahko naslednje kategorije pogrešanih oseb:

a)

pogrešane osebe, ki potrebujejo policijsko zaščito:

i)

zaradi svoje lastne zaščite;

ii)

zaradi odvrnitve nevarnosti;

b)

pogrešane osebe, ki ne potrebujejo policijske zaščite.

2a.   Odstavek 2(a) se uporablja le za osebe, ki morajo biti na podlagi odredbe pristojnega organa prisilno nameščene.

2b.   Odstavki 1 do 2a se uporabljajo zlasti za mladoletne osebe.

2c.   Države članice zagotovijo, da je iz podatkov, vnesenih v SIS II jasno razvidno, v katero od kategorij, omenjenih v odstavku 2, sodi pogrešana oseba.

Člen 24

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

(...)

Člen 25

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

(...)

Člen 26

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa

1.   V primeru izsleditve oseb iz člena 23 pristojni organi ob upoštevanju odstavka 2 državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, sporočijo bivališče. Osebe lahko, v primerih, omenjenih v členu 23(2)(a), odpeljejo na varno, da bi preprečili njihovo nadaljnjo pot, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

2.   Podatki o polnoletni pogrešani osebi, ki je bila izsledena, se lahko sporočijo samo s privolitvijo zadevne osebe, razen kadar gre za sporočanje med pristojnimi organi. Vendar pristojni organi lahko sporočijo, da je bil razpis ukrepa izbrisan, ker je bila oseba izsledena (...) zainteresirani osebi, ki je osebo prijavila kot pogrešano.

Poglavje VI

Razpisi ukrepov za osebe, ki so iskane, ker bi lahko pomagale pri sodnem postopku

Člen 27

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

Da bi sporočile kraj prebivanja ali stalnega prebivališča iskanih oseb, države članice na zahtevo pristojnega organa vnesejo podatke v SIS II o:

pričah;

osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali osebah, ki se iščejo, ker se morajo zglasiti na sodišču;

osebah, ki jim je treba vročiti kazensko sodbo ali druge dokumente v zvezi s kazenskim postopkom zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane;

osebah, ki jim je treba vročiti poziv za nastop prestajanja zaporne kazni.

Člen 28

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

(...)

Člen 29

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

(...)

Člen 30

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa

Zahtevani podatki se državi članici prosilki sporočijo z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

Poglavje VII

Razpisi ukrepov za osebe in stvari zaradi prikrite kontrole ali namenske kontrole

Člen 31

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1.   Podatki o osebah ali vozilih, plovilih, zrakoplovih in zabojnikih se za namene prikrite kontrole ali namenske kontrole iz člena 32(4) vnesejo v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

2.   Takšen razpis ukrepa je dopusten za kazenski pregon in za zagotavljanje javne varnosti:

a)

kadar obstajajo konkretni dokazi, da oseba načrtuje ali izvršuje (...) hudo kaznivo dejanje, kot na primer kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ; ali

b)

kadar se na podlagi celostne ocene osebe, zlasti na podlagi njenih preteklih storjenih kaznivih dejanj, lahko pričakuje, da bo tudi v bodoče izvrševala (...) huda kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

3.   Nadalje je, če nacionalno pravo to dovoljuje, razpis dopusten na zahtevo organov, pristojnih za nacionalno varnost, kadar obstajajo konkretni dokazi, da so informacije, navedene v členu 32(1), potrebne za preprečitev resne grožnje, ki jo povzroči zadevna oseba, ali drugih resnih groženj notranji ali zunanji nacionalni varnosti. Država članica, ki razpiše ukrep v skladu s tem odstavkom, o tem (...) obvesti druge države članice. Vsaka država članica določi, katerim organom se posredujejo ti podatki.

3a.   Razpisi ukrepov za vozila, plovila, zrakoplove in zabojnike se lahko izdajo, če obstajajo konkretni dokazi, da so povezani s hudimi kaznivimi dejanji iz odstavka 2 ali resnimi grožnjami iz odstavka 3.

Člen 32

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa

1.   Za namene prikrite ali namenske kontrole se lahko pri mejni kontroli in drugih policijskih ter carinskih preverjanjih v notranjosti države v celoti ali delno zberejo in posredujejo razpisnemu organu naslednje informacije:

a)

izsleditev razpisane osebe ali razpisanega vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika;

b)

kraj, čas ali razlog za kontrolo;

c)

pot in namembni kraj potovanja;

d)

osebe, ki spremljajo zadevne osebe, ali potniki v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu, za katere se utemeljeno domneva, da so povezani z zadevnimi osebami;

e)

uporabljeno vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik;

f)

stvari, ki jih ima oseba s seboj;

g)

okoliščine, v katerih je bila oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik izsledeno.

2.   Podatke iz odstavka 1 se posreduje z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3.   Države članice pri zbiranju informacij iz odstavka 1 ukrenejo vse potrebno, da se ne ogrozi prikrita narava kontrole.

4.   Pri izvajanju namenskih kontrol iz člena 31 se lahko v skladu z nacionalnim pravom zaradi namenov iz navedenega člena opravi preiskava oseb, vozil, plovil, zrakoplovov, zabojnikov in predmetov, ki jih ima oseba s seboj. Če po zakonodaji države članice namenska kontrola ni dopustna, se ta ukrep za to državo članico avtomatično nadomesti s prikrito kontrolo.

Člen 33

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

(...)

Člen 34

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

(...)

Poglavje VIII

Razpisi ukrepov za stvari zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih

Člen 35

Cilji in pogoji za razpise ukrepov

1.   Podatki o stvareh, ki so iskane zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih, se vnesejo v SIS II.

2.   Vnesejo se naslednje kategorije lahko prepoznavnih stvari:

a)

motorna vozila z delovno prostornino nad 50 cm3, plovila in zrakoplovi;

b)

priklopniki z lastno težo nad 750 kg, stanovanjske prikolice, industrijska oprema, izvenkrmni motorji in zabojniki;

c)

strelno orožje;

d)

ukradeni, protipravno odvzeti ali drugače odtujeni prazni uradni dokumenti;

e)

ukradeni, protipravno odvzeti, drugače odtujeni ali razveljavljeni že izdani osebni dokumenti, kot so potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za bivanje in potne listine;

f)

ukradena, protipravno odvzeta, drugače odtujena ali razveljavljena potrdila o registraciji vozil in registrske tablice;

g)

bankovci (registriran denar);

h)

ukradeni, protipravno odvzeti, drugače odtujeni ali razveljavljeni vrednostni papirji in plačilna sredstva, kot so čeki, kreditne kartice, obveznice, delnice in deleži.

3.   Tehnični predpisi iz odstavka 2, potrebni za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje, se določijo v skladu s postopkom iz člena 61 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

Člen 36

Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa

1.   Če iskanje pokaže, da za najdeno stvar obstaja razpis ukrepa, se organ, ki je to ugotovil, poveže z razpisnim organom, da se dogovorita o ukrepih. V ta namen se lahko v skladu s tem sklepom posredujejo tudi osebni podatki.

2.   Podatke iz odstavka 1 se posreduje z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3.   Ukrepi, ki naj bi jih izvedla država članica, ki je stvar izsledila, morajo biti v skladu z njeno nacionalno zakonodajo.

Poglavje VIII A

Pravica dostopa do razpisov ukrepov in njihovo hranjenje

Člen 37

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

1.   Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II v skladu s tem sklepom, in pravico do neposrednega iskanja leteh ali iskanja v kopiji podatkov CS-SIS imajo izključno organi, pristojni za:

a)

mejno kontrolo, v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah);

b)

druga policijska in carinska preverjanja v notranjosti države, (...) za usklajevanje takih preverjanj s strani imenovanega organa.

2.   Poleg tega imajo dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico neposrednega iskanja teh podatkov tudi nacionalni pravosodni organi, med drugim tisti, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi.

3.   (prestavljeno v člen 37 C)

3a.   Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 40(7).

Člen 37 A

Dostop Europola do podatkov SIS II

1.   Evropski policijski urad (Europol) ima v okviru svojih pooblastil pravico dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II v skladu s členi 15, (...), 31 in 35, in pravico njihovega neposrednega preverjanja.

2.   (prestavljeno v člen 37 C)

3.   Če se pri preverjanju, ki ga opravi Europol, izkaže, da je v SIS II shranjen razpis ukrepa, Europol na načine, določene v Konvenciji o Europolu, o tem obvesti državo članico razpisnico.

4.   Uporaba podatkov, pridobljenih z iskanjem v SIS II, je mogoča le s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo podatkov, njihovo obdelavo ureja Konvencija o Europolu. Europol lahko te informacije tretjim državam in organom posreduje le s soglasjem zadevne države članice.

5.   Europol lahko od zadevne države članice v skladu z določbami iz Konvencije o Europolu zahteva nadaljnje informacije.

6.   Europol:

a)

evidentira vsak dostop in vsako iskanje, ki ga opravi;

b)

brez poseganja v odstavka 4 in 5 Europol ne sme povezati delov SIS II niti prenašati podatkov iz SIS II, do katerih ima dostop, na noben računalniški sistem, ki ga uporablja Europol ali se uporablja v okviru Europola, za zbiranje in obdelavo podatkov, niti sneti ali kako drugače prepisovati katerih koli delov SIS II.

c)

omeji dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, samo na za to posebej pooblaščeno osebje Europola;

d)

sprejme in uporablja ukrepe iz členov 10 in 10A;

e)

dovoli skupnemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 24 Konvencije o Europolu, da preverja dejavnosti Europola pri uveljavljanju njegove pravice dostopa in preverjanja podatkov, vnesenih v SIS II.

Člen 37 B

Dostop Eurojusta do podatkov SIS II

1.   Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo v okviru svojega mandata pravico dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II v skladu s členi 15, 23, 27 in 35, in njihovega preverjanja.

2.   (prestavljeno v člen 37 C)

3.   Če se pri iskanju, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta, izkaže, da v SIS II obstaja razpis ukrepa, o tem obvesti državo članico izdajateljico. Podatke, pridobljene s takšnim iskanjem, se lahko tretjim državam in organom posredujejo le s soglasjem države članice izdajateljice.

4.   Ničesar v tem členu ni mogoče razlagati tako, da bi vplivalo na določbe Sklepa Sveta o ustanovitvi Eurojusta, ki se nanašajo na varstvo podatkov, in odgovornost za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ali njihovih pomočnikov, ali da bi vplivalo na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 23 tega sklepa Sveta.

5.   Vsak dostop in vsako iskanje, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta ali pomočnik, se v skladu z določbami člena 11 zabeleži in vsaka uporaba podatkov, do katerih ima ta dostop, se evidentira.

6.   Delov SIS II se ne sme povezati z nobenim računalniških sistemom, ki ga uporablja Eurojust ali se ga uporablja v okviru Eurojusta, za zbiranje in obdelavo podatkov, niti se na tak sistem ne sme prenašati podatkov iz SIS II, do katerih imajo dostop nacionalni člani ali njihovi pomočniki, niti se delov SIS II ne sme sneti.

7.   Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II, se omeji na nacionalne člane in njihove pomočnike in se ne razširi na vse osebje Eurojusta.

8.   V členih 10 in 10A predvideni ukrepi se sprejmejo in uporabljajo.

Člen 37 C

Omejitev dostopa

Uporabniki in Europol, nacionalni člani Eurojusta ter njihovi pomočniki imajo lahko dostop samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 38

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov za osebe

1.   Razpisi ukrepov za osebe, vneseni v SIS II na podlagi tega sklepa, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili zagotovljeni.

2.   Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti. Pri razpisih ukrepov za osebe na podlagi člena 31 je rok eno leto. (...)

2aa.   Vsaka država članica, kadar je to ustrezno, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določi krajše roke za preverjanje.

2a.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se (...) zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti v CS-SIS.

3.   Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2. To ne velja v primeru, da je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa, kot to določa odstavek 2a. CS-SIS štiri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o predvidenem času izbrisa podatkov iz sistema.

4.   (prestavljeno v odstavek 3)

4a.   Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 2a.

5.   (...)

6.   (...)

Člen 38 A

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov za stvari

1.   Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v SIS II na podlagi tega sklepa, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili zagotovljeni.

2.   Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v skladu s členom 31, se hranijo največ pet let.

3.   Razpisi ukrepov za stvari, vneseni v skladu s členom 35, se hranijo največ deset let.

4.   Obdobji hranjenja iz odstavkov 2 in 3 se lahko podaljšata, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabita odstavka 2 in 3.

Poglavje IX

Splošna pravila za obdelavo podatkov

Člen 39

Kategorije podatkov

(...)

Člen 40

Obdelava podatkov v SIS II

1.   Države članice lahko obdelujejo podatke iz členov 15, 23, 27, 31 in 35 samo za namene, ki so določeni za vsako vrsto razpisa ukrepov iz teh členov.

2.   Podatki se lahko prepisujejo samo iz tehničnih razlogov, pod pogojem, da je tako prepisovanje potrebno, da lahko organi iz člena 37 izvedejo neposredno iskanje. Za te kopije se uporabljajo določbe tega sklepa. Razpisi ukrepov, ki jih izdajo druge države članice, se iz N.SIS II ne smejo prepisovati v druge nacionalne podatkovne zbirke.

2a.

(a)

Tehnične kopije, kakor so opisane v odstavku 2 in s katerim se ustvarjajo nepovezane podatkovne zbirke, se lahko ustvarijo le za obdobje, ki ne presega 48 ur. To obdobje se v izrednih razmerah lahko podaljša. Takšne kopije se po koncu izrednih razmer uničijo.

(b)

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam teh kopij, ki je na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 53(1a), in zagotovijo, da se v zvezi s kopijami uporabljajo določbe tega sklepa, zlasti tiste iz člena 10.

3.   Dostop do podatkov SIS II se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnega organa in osebju z ustreznimi pooblastili.

4.   V zvezi z razpisi ukrepov iz členov 15, 23, 27, 31 in 35 tega sklepa mora biti obdelava podatkov iz SIS II v drugačne namene, kot so tisti, zaradi katerih so bili vneseni v SIS II, povezana z določeno zadevo in utemeljena s potrebo po preprečitvi neposrednega resnega ogrožanja javnega reda in varnosti iz utemeljenih razlogov državne varnosti ali zaradi preprečevanja hudih kaznivih dejanj. V ta namen je treba pridobiti predhodno dovoljenje države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

5.   Podatki se ne smejo uporabljati v upravne namene.

6.   Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 5, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

7.   Vsaka država članica upravljavcu pošlje seznam pristojnih organov, ki so v skladu s tem sklepom pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, in morebitne spremembe tega seznama. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene. Upravljavec zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 41

Vnos referenčne številke

(...)

Člen 42

Podatki v SIS II in nacionalne zbirke

1.   Člen 40(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke iz SIS II, v povezavi s katerimi so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Te podatke se hrani v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hranjenja.

2.   Člen 40(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS II.

Člen 42 A

Razpisi ukrepov v SIS II in nacionalna zakonodaja

1.   (...)

2.   Če v zakonodaji Evropske unije ni posebnih določb, se za podatke, ki se vnesejo v N.SIS II, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

3.   Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 43

Kakovost podatkov, obdelanih v SIS II (...)

1.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SIS II.

2.   Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.   Če ima država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar ne pozneje od desetih dneh potem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa; slednja (...) preveri sporočilo in, če je potrebno, nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.   Če države članice v dveh mesecih ne morejo doseči soglasja, država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, predloži zadevo evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi iz člena 53(1a) deluje kot posrednik.

5.   (...)

5a.   Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, če oseba trdi, da ni oseba, za katero je bil razpisan ukrep. Če se s preverjanje ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se to osebo obvesti o določbah iz člena 44.

6.   Če je bil za osebo v SIS II že vnesen razpis ukrepa, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 43 A

Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Če se pri vnosu novega razpisa ukrepa zdi, da je v SIS II že vnesena oseba z enakimi elementi opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

a)

urad SIRENE naveže stik z oddelkom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je ukrep razpisan za isto osebo ali ne;

b)

če se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za isto osebo, urad SIRENE uporabi postopek za vnos večkratnih razpisov ukrepa iz člena 43(6). Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri prošnjo za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačnih identifikacij.

Člen 44

Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.   Kadar lahko pride do zamenjave med osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, razpisu ukrepa doda podatke o slednji — pod pogojem izrecne privolitve s strani te osebe -, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.   Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se (...) uporabljajo samo v naslednje namene:

a)

da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

b)

da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.   Za namen tega člena se lahko v SIS II vnesejo in dodatno obdelajo samo naslednji osebni podatki:

a)

priimek(-ki) in ime(na), ime ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)

morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)

kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)

fotografije;

f)

prstni odtisi;

g)

državljanstvo(-a);

h)

številka(-e) osebnega dokumenta (osebnih dokumentov) in datum izdaje.

3a.   Tehnični predpisi iz odstavka 3, potrebni za vnašanje, posodabljanje in brisanje, se določijo v skladu s postopkom iz člena 61 brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

4.   Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

5.   Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico dostopa do ustreznega razpisa ukrepa, in to v izključni namen preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 45

Označitve

(...)

Člen 46

Povezave med razpisi ukrepov

1.   Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih je izdala v SIS II. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba izvesti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hranjenja posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s tem sklepom. Organi, ki nimajo pravice dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ne smejo videti povezave z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

3a.   Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja jasna operativna potreba.

3b.   Država članica lahko vzpostavi povezave v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vendar mora pri tem upoštevati načela, opredeljena v tem členu.

4.   Če država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave z njenega nacionalnega ozemlja ali s strani organov, ki niso na njenem ozemlju.

4a.   Tehnične predpise za povezovanje razpisov ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 61, brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi upravljavca iz člena 12.

Člen 47

Namen in obdobje hranjenja dopolnilnih podatkov

1.   Države članice v uradu SIRENE hranijo sklicevanje na navedbe odločitev, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi olajšali izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave informacij (...), se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se iz SIS II izbriše razpis ukrepa glede zadevne osebe.

3.   Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je razpisala ta država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje, v katerem se takšni podatki lahko hranijo v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 48

Prenos osebnih podatkov tretjim strankam

1.   (...) Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe tega sklepa, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretji državi ali mednarodni organizaciji.

2.   (...)

Člen 48 AA

Izmenjava podatkov z Interpolom o ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listih

1.   Z odstopanjem od člena 48 se številka potnega lista, država izdaje in vrsta dokumenta ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listin, ki so vneseni v SIS II, lahko izmenjajo s člani Interpola tako, da se vzpostavi povezava med SIS II in podatkovno zbirko Interpola o ukradenih ali pogrešanih potnih listinah, pod pogojem, da se med Interpolom in Evropsko unijo sklene sporazum. Sporazum določa, da se podatke, ki jih je vnesla država članica, lahko prenese le s soglasjem te države članice.

2.   Sporazum iz odstavka 1 predvideva, da imajo dostop do skupnih podatkov le člani Interpola iz držav, ki zagotavljajo ustrezno raven varovanja osebnih podatkov. Pred sklenitvijo sporazuma Svet zaprosi Komisijo za mnenje o ustrezni ravni varovanja osebnih podatkov in spoštovanja temeljnih pravic ter svoboščin v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v okviru Interpola in v državah, ki imajo svoje predstavnike v Interpolu.

3.   Sporazum iz odstavka 1 lahko za države članice predvideva tudi dostop do podatkov iz podatkovne zbirke Interpola o ukradenih ali pogrešanih potnih listinah prek SIS II v skladu z določbami tega sklepa, ki urejajo razpise ukrepov za ukradene, protipravno odvzete, drugače odtujene ali razveljavljene potne liste, ki so vneseni v SIS II.

Poglavje X

Varstvo podatkov

Člen 48 A

Obdelava občutljivih kategorij podatkov

Obdelava tistih kategorij podatkov, ki so naštete v prvem stavku člena 6 Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za varstvo posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, niso dovoljeni.

Člen 49

Uporaba Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov

Osebni podatki, obdelani v okviru uporabe tega sklepa, so zaščiteni v skladu s Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 za varstvo posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in kasnejšimi spremembami Konvencije.

Člen 50

Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.   Pravica oseb do vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanje in so v skladu s tem sklepom vneseni v SIS II, se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico. Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ iz člena 53(1) določi, ali se informacija lahko posreduje in po kakšnih postopkih. Država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je pred tem dala državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, možnost, da izrazi svoje stališče. To se stori z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Posredovanje informacij osebi, na katero se podatki nanašajo, se zavrne, če je to nujno zaradi izvedbe zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepa ali zaradi varstva pravic in svoboščin tretjih oseb.

3.   Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

3a.   (...) Zadevno osebo se o tem obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku 60 dni od datuma, ko zaprosi za dostop. Če nacionalna zakonodaja določa krajši rok, se ta spoštuje.

3b.   Zadevno osebo se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku treh mesecev od dneva, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njegovih pravic do popravka in izbrisa. Če nacionalna zakonodaja določa krajši rok, se ta spoštuje.

Člen 51

Pravica dostopa, popravljanja in izbrisa

(...)

Člen 52

Pravna sredstva

1.   Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po nacionalni zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva popravek, izbris, pridobitev informacije ali odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.   Države članice se zavezujejo, da bodo vzajemno izvršile pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1, brez poseganja v določbe člena 54.

3.   Komisija dve leti po začetku veljavnosti tega sklepa ovrednoti predpise glede pravnih sredstev, ki jih določa ta člen.

Člen 53

Nadzor nad N.SIS II

1a.   Vsaka država članica zagotovi, da neodvisen organ (v nadaljevanju „nacionalni nadzorni organ“), na svojem ozemlju in s svojega ozemlja neodvisno nadzira zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

1b.   Organ ali organi iz odstavka 1a zagotovi(jo), da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v N.SIS II v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

1c.   Države članice organu oziroma organom iz odstavka 1a zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu/jim jih nalaga ta sklep.

2.   (...)

3.   (...)

4.   (...)

5.   (...)

6.   (...)

Člen 53 A

Nadzor nad upravljavcem

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja dejavnosti upravljavca v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti upravljavca v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijsko poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, upravljavcu, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom (...). Upravljavec ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Člen 53 B

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in ENVP

1.   Nacionalni nadzorni organi (...) in evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi tega sklepa, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi, (...) in evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravljavcu.

Člen 53 C

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 12(3) v prehodnem obdobju prenese svojo pristojnost, zagotovi, da ima evropski nadzornik za varstvo podatkov pravico in možnost polno izvajati svoje naloge, vključno z možnostjo, da izvede preglede na kraju samem, ali izvajati (...) vse druge pristojnosti, ki jih ima evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

Poglavje XI

Odgovornost in sankcije

Člen 54

Odgovornost

1.   Vsaka država članica je v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorna za vsako škodo, ki jo povzroči osebi z uporabo N.SIS II. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica, ki je izdala razpis ukrepa, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.   Če država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če je država članica, ki zahteva povrnitev zneskov, podatke uporabila v nasprotju s tem sklepom.

3.   Če država članica ne izpolni svojih obveznosti po tem sklepu in s tem povzroči škodo SIS II, ta država članica odgovarja za to škodo, razen in v kolikor upravljavec ali druga(-e) država(-e) članica(-e), ki sodeluje (jo) v SIS II, ni(so) sprejela(-e) primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 55

Sankcije

Države članice zagotovijo, da se zloraba podatkov v SIS II ali vsaka izmenjava dopolnilnih podatkov, ki je v nasprotju s tem sklepom, učinkovito, sorazmerno in odvračalno kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poglavje XII

Dostop Europola in Eurojusta do SIS II

(...)

Poglavje XIII

Končne določbe

Člen 59

Spremljanje in statistika

1.   Upravljavec zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja SIS II glede na zastavljene cilje, v smislu rezultatov, stroškovne učinkovitosti, varnosti in kakovosti storitev.

2.   Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima upravljavec dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS II.

2a.   Upravljavec vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II in število dostopov za vsako državo članico vsako posebej.

3.   Upravljavec Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS II in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

4.   Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno Centralnega SIS II ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru te ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba tega sklepa glede na Centralni SIS II, varnost Centralnega SIS II in morebitne posledice prihodnjih dejavnosti. Komisija poročila z oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Države članice zagotovijo upravljavcu in Komisiji podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 2a, 3 in 4.

5a.   Upravljavec zagotovi Komisiji vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 4.

(...)

Člen 60

Svetovalni odbor

(...)

Člen 61

Regulativni odbor

1.   V primeru sklicevanja na ta člen Komisiji pomaga regulativni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor svoje mnenje o osnutku poda v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve. Mnenje poda večina, določena v členu 205(2) Pogodbe ES, kadar gre za sklepe, ki jih mora na predlog Komisije sprejeti Svet. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora se tehtajo skladno z navedenim členom. Predsednik ne glasuje.

2.   Na predlog predsednika odbor sprejeme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora. Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija Svetu nemudoma pošlje predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

4.   Svet o predlogu odloča s kvalificirano večino v roku dveh mesecev od datuma, ko mu je bila zadeva predložena. Če se v tem obdobju Svet s kvalificirano večino odloči, da nasprotuje predlogu, ga Komisija ponovno preuči. Svetu lahko predloži spremenjeni predlog, ponovno predloži svoj predlog ali predstavi zakonodajni predlog. Če po poteku tega roka Svet ne sprejme niti predlaganega izvedbenega akta niti ne izrazi nasprotovanja predlogu za izvedbene ukrepe, Komisija sprejme predlagani izvedbeni akt.

5.   (...) Odbor iz odstavka 1 začne opravljati svojo funkcijo z dnevom začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 62

Spremembe določb schengenskega pravnega reda

1.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe ES, ta sklep z dnem, določenim v členu 65 (1a), nadomesti določbe iz členov 64 in 92 do 119 Schengenske konvencije, razen člena 102 A Konvencije.

2.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe EU, ta sklep z dnem, določenim v členu 65 (1a), razveljavi naslednje določbe schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov (17):

Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema (C.SIS) (SCH/Com-ex(93) 16),

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o razvoju SIS (SCH/Com-ex(97) 24);

Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembah finančne uredbe o C.SIS (SCH/Comex( 97) 35);

Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o C.SIS s povezavami 15/18 (SCH/Com-ex(98) 11);

Sklep Izvršnega odbora z dne 25. aprila 1997 o sklenitvi pogodbe o izvedbi predhodne študije za SIS II (SCH/Com-ex (97) 2 rev. 2);

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stroških postavitve C.SIS (SCH/Com-ex(99) 4);

Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o posodobitvi Priročnika SIRENE (SCH/Com-ex(99) 5);

Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi pojma tujca (SCH/Com-ex(96) decl. 5);

Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com-ex(99) decl. 2 rev 2);

Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o prispevkih Norveške in Islandije k stroškom postavitve in delovanja C.SIS (SCH/Com-ex(97) 18).

3.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe EU, se navajanja nadomeščenih členov Schengenske konvencije in ustreznih določb schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov razumejo kot sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s tabelo ujemanj iz Priloge.

Člen 63

Razveljavitev

Sklep 2004/201/PNZ, Sklep 2005/211/PNZ, (...), Sklep 2005/719/PNZ, Sklep 2005/727/PNZ, (...), Sklep 2006/228/PNZ, Sklep 2006/229/PNZ, (...) in Sklep 2006/631/PNZ (...) se razveljavijo z dnem, določenim v členu 65(1a).

Člen 64

Prehodno obdobje in proračun

1.   Razpisi ukrepov se lahko prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. Države članice v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh let od dneva, določenega v členu 65(1a), zagotovijo, da bo vsebina razpisov ukrepov, ki se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II, usklajena z določbami tega sklepa (...); pri tem prednostno obravnavajo razpise ukrepov za osebe. V tem prehodnem obdobju države članice lahko za vsebine razpisov ukrepov, ki se jih prenese iz SIS 1+ v SIS II, še naprej uporabljajo določbe členov iz 94, 95, 97, 98, 99, 100 (...) Schengenske konvencije, v skladu z naslednjimi predpisi:

(...) v primeru spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve (...) vsebine razpisa ukrepa, prenesenega iz SIS 1+ v SIS II, države članice zagotovijo, da je razpis ukrepa od dneva vnosa te spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve v skladu z določbami tega sklepa.

v primeru zadetka za razpis, ki se ga prenese iz SIS 1+ v SIS II, države članice takoj preverijo skladnost tega razpisa z določbami te uredbe, vendar to ne sme odložiti izvedbe predvidenega ukrepa.

1a.   (...)

2.   V sladu s členom 119 Schengenske konvencije odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena do dneva, določenega v skladu z določbami člena 65(1a), se vrne državam članicam. Zneske, ki jih je treba povrniti, se izračuna na podlagi prispevkov držav članic, kot je določeno v Sklepu Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema.

3.   V prehodnem obdobju iz člena 12(3) se sklicevanje v tem sklepu na upravljavca razume kot sklicevanje na Komisijo.

Člen 65

Začetek veljavnosti, uporaba in prehod

1.   Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1a.   Za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, začne veljati z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

2.   Datum iz odstavka 1a se določi, potem ko:

a)

se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

b)

vse države članice, ki v celoti sodelujejo v SIS 1+, uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS II in izmenjavo dopolnilnih podatkov;

(c)

Komisija sporoči, da je bil uspešno opravljen celovit preskus sistema, ki ga Komisija izvede skupaj z državami članicami, in pripravljalna telesa Sveta potrdijo predlagani izid preskusa; Ta potrditev pomeni, da je raven uspešnosti delovanja SIS II vsaj enaka kot pri SIS 1+;

(d)

Komisija sprejme potrebne tehnične ureditve za povezavo centralnega SIS II z N.SIS II zadevnih držav članic;

2a.   Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 2(c).

3.   Vsak sklep Sveta, sprejet v skladu z odstavkom 1, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4.   (črtano)

V ..., ...

Za Svet

Predsednik


(1)  UL C [...], [...], str. [...].

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Sveta 2005/211/PNZ.

(3)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(8)  UL C 316, 27.11.1995, str. 2.

(9)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(10)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(11)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(12)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(13)  UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(14)  UL L 368, 15.12.2004, str. 26.

(15)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(16)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(17)  UL L 239, 22.9.2000, str. 439.

PRILOGA

Korelacijska tabela

Členi Schengenske konvencije  (1)

Členi Sklepa

Člen 92(1)

Člen 1(1) člen 2(1) člen 4(1)(2) in (3)

Člen 92(2)

Člen 4(1)(2)(3); člen 5(2)(3); člen 6; člen 9

Člen 92(3)

Člen 4(1)(2)(3); člen 5(1); Člen 12

Člen 92(4)

Člen 3(1); člen 7(2)(3); člen 8

Člen 93

Člen 1(2)

Člen 94(1)

Člen 40(1)

Člen 94(2)

Člen 15; člen 23(1); člen 27; člen. 31(1) člen 35(1)

Člen 94(3)

Člen 39(1); člen 44(3)

Člen 94(4)

Člen 45

Člen 95(1)

Člen 15

Člen 95(2)

Člen 16; člen 17; člen 45

Člen 95(3)

Člen 20; člen 21; člen 45

Člen 95(4)

Člen 45(5)

Člen 95(5)

Člen 20(1)

Člen 95(6)

Člen 22

Člen 96(1)

 

Člen 96(2)

 

Člen 96(3)

 

Člen 97

Člen 23; člen 26

Člen 98(1)

Člen 27

Člen 98(2)

Člen 30

Člen 99(1)

Člen 31(1)

Člen 99(2)

Člen 31(1)

Člen 99(3)

Člen 31(2)

Člen 99(4)

Člen 32(1)(2)(3)

Člen 99(5)

Člen 32(4)

Člen 99(6)

Člen 45

Člen 100(1)

Člen 35

Člen 100(2)

Člen 36

Člen 100(3)

Člen 35

Člen 101(1)

Člen 18(1)(4); člen 24;

člen 28(1)(2); člen 33(1)(2); člen 37(1)(2)

Člen 101(2)

 

Člen 101(3)

Člen 40(3)

Člen 101(4)

Člen 40(4)

Člen 101A(1)

Člen 18(2); člen 33(3); člen 37(3)

Člen 101A(2)

Člen 18(2); člen 33(3); člen 37(3)

Člen 101A(3)

Člen 57(1)

Člen 101A(4)

Člen 57(2)

Člen 101A(5)

Člen 57(7)

Člen 101A(6)

Člen 53(2); člen 57(4)(5)(6)

Člen 101B(1

Člen 18(3); člen 28(3)

Člen 101B(2)

Člen 18(3); člen 28(3);

člen 58(8)

Člen 101B(3)

Člen 58(1)(2)

Člen 101B(4)

Člen 53(2); člen 58(3)

Člen 101B(5)

Člen 58(5)

Člen 101B(6)

Člen 58(6)

Člen 101B(7)

Člen 58(8)

Člen 101B(8)

Člen 58(4)

Člen 102(1)

Člen 40(1)

Člen 102(2)

Člen 42(1)(2)

Člen 102(3)

Člen 40(2)

Člen 102(4)

 

Člen 102(5)

Člen 54(1)

Člen 103

Člen 11

Člen 104(1)

 

Člen 104(2)

 

Člen 104(3)

 

Člen 105

Člen 43(1)

Člen 106(1)

Člen 43(2)

Člen 106(2)

Člen 43(3)

Člen 106(3)

Člen 43(4)

Člen 107

Člen 43(6)

Člen 108(1)

Člen 7(1)

Člen 108(2)

 

Člen 108(3)

Člen 6; Člen 7(1);

Člen 9(1)

Člen 108(4)

Člen 7(3)

Člen 109(1)

Člen 50(1); člen 51(1)(2)(3)

Člen 109(2)

Člen 51(4)

Člen 110

Člen 51(1)(5); člen 53(1)

Člen 111(1)

Člen 52

Člen 111(2)

 

Člen 112(1)

Člen 19(1)(2); člen 25(1)(2);

Člen 29(1)(2); člen 34(1)(2)(3); člen 43(7)

Člen 112(2)

Člen 43(7)

Člen 112(3)

Člen 19(3); člen 25(3);

člen 29(3); člen 34(4);

člen 38(5)

Člen 112(4)

Člen 19(2); člen 25(2);

člen 29(2); člen 34(3);

člen 38(4)

Člen 112A(1)

Člen 47(1)

Člen 112A(2)

Člen 47(2)

Člen 113(1)

Člen 38(1)(2)(3)

Člen 113(2)

Člen 14(3)(4)(5)(6)

Člen 113A(1)

Člen 47(1)

Člen 113A(2)

Člen 47(2)

Člen 114(1)

Člen 53(1)

Člen 114(2)

Člen 53

Člen 115(1)

Člen 53(3)

Člen 115(2)

 

Člen 115(3)

 

Člen 115(4)

 

Člen 116(1)

Člen 54(1)

Člen 116(2)

Člen 54(2)

Člen 117(1)

Člen 49

Člen 117(2)

 

Člen 118(1)

Člen 10(1)

Člen 118(2)

Člen 10(1)

Člen 118(3)

Člen 10(3)

Člen 118(4)

Člen 13

Člen 119(1)

Člen 5(1); člen 64(2)

Člen 119(2)

Člen 5(2)(3)


(1)  Členi in odstavki v poševnem tisku so bili dodani ali spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 871/2004 in Sklepom Sveta 2005/211/PNZ o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu.

P6_TA(2006)0448

Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo po umoru novinarke Ane Politkovske

Resolucija Evropskega parlamenta o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske

Evropski parlament,

ob upoštevanju ciljev utrjevanja demokracije in političnih svoboščin v Ruski federaciji, kakor so določeni v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju EU-Rusija (SPS), ki je začel veljati dne1. decembra 1997, začetek pogajanj o novem sporazumu pa je predviden konec leta 2006,

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in deklaracij, ki se nanašajo na svobodo tiska in svobodo govora v Rusiji, ter še posebej svoje resolucije o odnosih med EU in Rusijo z dne 26. maja 2005 (1),

opozarja na obveznosti Ruske federacije na področju spoštovanja človekovih pravic, zlasti glede na dejstvo, da Rusija trenutno predseduje odboru ministrov Sveta Evrope,

ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.

ker je bila ruska novinarka Ana Politkovska v nedeljo, 7. oktobra 2006, ubita v dvigalu svojega stanovanjskega bloka, in sicer ustreljena na način, značilen za umore po naročilu,

B.

ker je Ana Politkovska objavila številne članke in več knjig o položaju človekovih pravic v Rusiji ter še zlasti v Čečeniji in na severnem Kavkazu,

C.

ker je bila Ana Politkovska tudi predana zagovornica človekovih pravic v Rusiji in je učinkovito podpirala žrtve kršenja človekovih pravic, še posebej v Čečeniji,

D.

ker njen umor sledi umoru Andreja Kozlova, namestnika guvernerja ruske centralne banke, ki je poskušal reformirati ruski bančni sistem; ker je bil dne 16. oktobra 2006 v svojem stanovanju ubit tudi Anatolij Voronin, poslovni direktor tiskovne agencije Itar-Tass,

E.

ker so umori političnih nasprotnikov postali zaskrbljujoč pojav na ruskem političnem prizorišču,

F.

ker je Rusija, po navedbah organizacij Novinarji brez meja in Odbor za zaščito novinarjev, skoraj na vrhu med državami, v katerih so bili umorjeni novinarji,

G.

ker so bile preiskave teh umorov nezadostne in v večini primerov morilci nikoli niso bili odkriti,

H.

ker je javnost tako na mednarodni ravni kot v Rusiji izrazila resno zaskrbljenost glede vedno večjega omejevanja svobode tiska in svobode govora,

I.

ker so svoboda medijev, učinkovita zaščita neodvisnih novinarjev in celovita podpora delu organizacij za človekove pravice bistveni element demokratičnega razvoja države,

1.

izkazuje spoštovanje delu in zaslugam Ane Politkovske, zelo cenjene raziskovalne novinarke, ki je bila poznana kot simbol poštenega novinarstva v Rusiji, je bila večkrat nagrajena - med drugim z nagrado Olofa Palmeja - in se je pogumno postavljala v bran človeškega življenja in dostojanstva ter razkrivala različne oblike zločinov proti človeštvu, zlasti v Čečeniji, in o njih objektivno poročala;

2.

izreka svoje iskreno sožalje družini Ane Politkovske ter njenim prijateljem in kolegom med novinarji ter v gibanju za človekove pravice;

3.

najostreje obsoja umor Ane Politkovske in poziva ruske oblasti, naj izpeljejo neodvisno in učinkovito preiskavo, da se najde in kaznuje odgovorne za ta strahopetni zločin; poziva EU in Svet Evrope, naj pozorno spremljata te preiskave;

4.

izraža svojo globoko zaskrbljenost glede rastočega zastraševanja in nadlegovanja ter umorov neodvisnih novinarjev in drugih oseb, ki so kritične do sedanje vlade, ter opozarja rusko vlado, da bo nadaljevanje tega trenda negativno vplivalo na ugled Rusije kot celote;

5.

poziva ruske oblasti, naj se dejavno bojujejo proti zastraševanju neodvisnih novinarjev in aktivistov za človekove pravice ter naj zagotovijo popolno zaščito neodvisnim novinarjem, ki razkrijejo resne primere krivic v njihovi državi, ter organizacijam za človekove pravice in njihovim predstavnikom, ki branijo žrtve kršitev človekovih pravic;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj pri pogajanjih o novem SPS z Rusko federacijo zavzamejo načelno in trdno stališče ter vztrajajo pri varovanju svobode tiska in spoštovanju neodvisnega novinarstva v skladu z evropskimi standardi;

7.

poziva Svet, naj v zvezi s tem resno premisli o prihodnosti odnosov z Rusko federacijo in o tej zadevi razpravlja z Evropskim parlamentom in civilno družbo, da se demokracijo, človekove pravice in svobodo izražanja umesti v jedro vsakega prihodnjega sporazuma in vzpostavi jasen mehanizem za spremljanje izvajanja vseh klavzul tovrstnega sporazuma;

8.

poziva k okrepitvi dialoga o človekovih pravicah med EU in Rusijo, da ta postane učinkovitejši in bolj usmerjen v rezultate ter obenem celovito in na vseh ravneh vključuje Evropski parlament, da se utrdi ta element v novem SPS, o katerem naj bi se kmalu začela pogajanja;

9.

meni, da bi morale vse demokratične institucije, vključno z Evropskim parlamentom, izpolniti svojo moralno obvezo, da nemudoma obsodijo tovrstne zločine in s tem pokažejo svojo odločenost braniti človekove pravice ne glede na politične okoliščine;

10.

izraža svojo globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da je bilo z novo zakonodajo o organizacijah civilne družbe več kot 90 % nevladnih organizacij prisiljenih prenehati svoje delovanje v Rusiji; poziva ruske oblasti, naj pospešijo postopke registracije in v vmesnem času dovolijo tem organizacijam, da nadaljujejo svoje dejavnosti, dokler njihove vloge niso pravilno obravnavane in vnesene v register; poziva rusko vlado, naj ne uporablja nedorečenih pravil iz novega zakona kot izgovor za utišanje kritičnih glasov civilne družbe;

11.

se zaveda, da so skupna prizadevanja za uresničitev sanj Ane Politkovske o demokratični Rusiji, ki popolnoma spoštuje pravice in svoboščine svojih državljanov, edini način, na katerega je mogoče resnično počastiti njeno strastno predanost resnici, pravičnosti in človekovemu dostojanstvu;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, parlamentom in vladam držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije ter Svetu Evrope.


(1)  UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235.

P6_TA(2006)0449

Rak dojk

Resolucija Evropskega parlamenta o raku dojk v razširjeni Evropski uniji

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 152 Pogodbe ES,

ob upoštevanju člena 35 Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (1),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o raku dojk v Evropski uniji (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2003 glede sporočila Komisije o ukrepih Skupnosti in držav članic glede prsnih vsadkov (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2001 o patentiranju genov BRCA1 in BRCA2 („gena za rak dojk“) (4),

ob upoštevanju priporočila Sveta o zgodnjem odkrivanju raka z dne 2. decembra 2003 (5),

ob upoštevanju četrte izdaje „Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti pri zdravstvenem varstvu in diagnozi raka dojk“ Komisije iz aprila 2006 (6) („smernice EU“),

ob upoštevanju srečanja „Forum IARC za nadzor raka“, ki so se ga udeležili direktorji nacionalnih inštitutov za raziskave raka, in je potekal od 17. do 19. julija 2006 pri Mednarodnem centru za raziskave raka (Mednarodna agencija za raziskave raka — IARC) v Lyonu,

ob upoštevanju delavnice „Potreba po evropskih direktivah za nego pri raku dojk“, ki je potekala dne 17. oktobra 2006 v Evropskem parlamentu,

ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je rak dojk najpogostejša oblika raka pri ženskah in za njim v Evropski uniji vsako leto zboli 275 000 žensk (7),

B.

ker vedno več mladih žensk zboli za rakom dojk: 35 % žensk z rakom dojk je mlajših od 55 let, 12 % primerov raka dojk pa zadeva celo ženske, mlajše od 45 let (8),

C.

ker je rak dojk najpogostejši vzrok smrti pri ženskah med 35 in 59 leti (9), v Evropski uniji pa vsako leto zaradi raka dojk umre 88 000 žensk (10),

D.

ker je rak dojk drugo najpogostejše rakavo obolenje, ker za rakom dojk zbolijo tudi moški in ker v Evropski uniji vsako leto zaradi njega umre okoli 1 000 moških (11),

E.

ker mlade ženske, ki so zbolele za rakom dojk, še posebej trpijo zaradi težav, kot sta ponovna vključitev na trg dela in pomanjkljiva finančna varnost, in ker jih poleg tega težijo še specifične težave pri načrtovanju življenja, kot sta neplodnost zaradi hormonske terapije ali diagnoza sredi nosečnosti,

F.

ker umrljivost zaradi raka dojk v državah članicah EU-25 po podatkih WHO niha za več kot 50 %, število mastektomij pa se med državami članicami celo pri raku dojk v zgodnji fazi razlikuje do 60 % (12),

G.

ker je treba vzroke za rak dojk bolj izčrpno raziskati, zlasti vlogo škodljivih kemikalij in onesnaževal, prehrane, življenjskega sloga in genetskih dejavnikov, pa tudi njihove medsebojne vplive,

H.

ker lahko po podatkih WHO preventivna mamografija pri ženskah med 50 in 69 leti zmanjša umrljivost zaradi raka dojk do 35 %, prve študije pa kažejo, da lahko preventivna mamografija tudi pri ženskah med 40 in 49 leti pripomore k znižanju umrljivosti (13),

I.

ker so bile smernice EU za preventivno mamografijo prvič predlagane leta 1992, vendar se je preventivna mamografija doslej sistematično izvajala samo v 11 državah članicah Evropske unije (Belgija, Češka republika, Estonija, Finska, Francija, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo),

J.

ker tudi v zgoraj navedenih državah članicah sistematični pregledi pogosto niso naravnani na prebivalstvo, kar bi bilo v skladu s smernicami EU, in ne izpolnjujejo številnih drugih meril kakovosti in ker smernice EU v novih državah članicah še niso znane,

K.

ker je sistematična nega z interdisciplinarnimi oddelki za dojke v skladu z visokimi standardi, ki jih priporočajo smernice EU, zagotovljena samo v eni državi članici (Združeno kraljestvo), pa še tam ne v celoti,

L.

ker kakovostno zdravstveno varstvo v zvezi z rakom dojk srednje - in dolgoročno vodi k zmanjšanju stroškov v zdravstvenem sistemu, saj se lahko preprečijo nepotrebne preiskave in zdravljenje, omogoči pa se zgodnejše odkrivanje karcinomov na dojki in s tem cenejše operacije in post-operativna nega,

M.

ker se v četrti izdaji smernic EU (2006) za vsak oddelek za dojke priporoča zaposlitev dveh medicinskih sester za nego dojk (14), vendar za ta poklic ne obstaja še nobena splošno priznana opredelitev izobraževanja,

N.

ker je v smernicah EU zahtevana specializacija celotnega zdravstvenega osebja odločilnega pomena za kakovost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja in ker lahko ustrezno nadaljnje usposabljanje v državah članicah podpre Evropski socialni sklad, v državah pristopnicah pa predpristopni skladi,

O.

ker se lahko Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v novih državah članicah uporabi za izgradnjo zdravstvene infrastrukture in s tem tudi za uvedbo preventivne mamografije in specializiranih oddelkov za dojke, kar je s pomočjo predpristopnih skladov mogoče tudi v državah pristopnicah,

P.

ker Lizbonska strategija stremi k 60 % zaposlenosti žensk v letu 2010, in ker najnovejše študije kažejo, da petina nekdaj obolelih za rakom ne začne spet delati, čeprav veljajo za dela sposobne (15), ženske, ki začnejo spet delati, pa se vseeno pogosto soočajo z zmanjšanjem dohodkov (16),

1.

poziva Komisijo, da kmalu predloži poročilo o napredku pri ukrepih držav članic za znižanje umrljivosti zaradi raka dojk, ki ga je za leto 2006 Parlament zahteval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 5. junija 2003;

2.

poziva Komisijo, da v letu 2007 predloži poročilo o izvajanju programa za zgodnje odkrivanje raka, v skladu z zgoraj navedenim priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2003;

3.

ponovno poziva države članice, da uvedejo sistematično preventivno mamografijo, pri čemer se vsem ženskam med 50 in 69 leti na dve leti ponudi preventivna mamografija v skladu s smernicami EU, da bi dosegli znatno zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk;

4.

od držav članic pričakuje boljšo politiko obveščanja o pomenu preventivne mamografije, da bi med ženskami povečali sprejemanje in s tem njihovo večjo udeležbo;

5.

poziva Komisijo, da podpre študije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem pogojev, v katerih bi bila lahko preventivna mamografija uporabna tudi za ženske, starejše od 69 let;

6.

poziva države članice, da do leta 2016 zagotovijo sistematično varstvo z interdisciplinarnimi oddelki za dojke v skladu s smernicami EU, saj zdravljenje v interdisciplinarnih centrih za dojke dokazano zviša možnosti za preživetje in kakovost življenja; Komisijo poziva, da o tem vsaki dve leti predloži poročilo o napredku;

7.

poziva Komisijo, da predloži aktualne in zanesljive podatke o stanju žensk, obolelih za rakom dojk, v zvezi s tem pa opozori na potrebo po nacionalnih registrih raka v vseh državah članicah;

8.

poziva k zagotovitvi prihodnjega financiranja evropske mreže za rak, da se lahko dokončno oblikujejo smernice EU za izobraževanje medicinskih sester za nego dojk in za protokol potrjevanja oddelkov za dojke v skladu z načeli in postopki preverjanja skladnosti, ki jih je Komisija že sprejela;

9.

poziva k večjemu spodbujanju raziskav o preprečevanju raka dojk, vključno z učinki škodljivih kemikalij in onesnaževal, prehrane, življenjskega sloga in genetskih dejavnikov, pa tudi njihove medsebojne vplive, ter poziva k nadaljnjemu raziskovanju povezanosti med rakom dojk in med morebitnimi dejavniki tveganja, kot so tobak, alkohol in hormoni;

10.

poziva Komisijo, da v Sedmem okvirnem raziskovalnem programu zagotovi finančno podporo nadaljnjemu razvoju krvnih testov (testov bioloških kazalnikov);

11.

pričakuje, da bo Komisija v Sedmem okvirnem raziskovalnem programu spodbujala razvoj terapij z minimalnimi stranskimi učinki, kakor tudi celovitih raziskav o vzrokih za rak dojk ter prispevala k spodbujanju neodvisnih znanstvenih raziskav na področju raka dojk;

12.

poziva Komisijo, da v Sedmem okvirnem raziskovalnem programu še naprej raziskuje tehnično-fizikalne vidike in alternative konvencionalnih oblik mamografije, kot npr. digitalno mamografijo;

13.

poziva Komisijo k pripravi listine o varstvu pravic obolelih za rakom in kronično obolelih na delovnem mestu, s katero bi podjetja spodbudili, da obolelim omogočijo opravljanje dela med zdravljenjem in da jih po zdravljenju spet vključijo na trg dela;

14.

poziva države članice, da pripravijo informacijska in svetovalna mesta za dedni rak dojk, Komisijo pa poziva, da o tem vsaki dve leti predloži poročilo o napredku;

15.

poziva države članice, da posebno pozornost posvetijo težavam mladih žensk z rakom dojk, tako da jim dajo na voljo specifične informacije;

16.

poziva Komisijo, da nove države članice in države pristopnice opozori, da se lahko ESRR in predpristopni skladi uporabijo za izgradnjo infrastrukture na zdravstvenem področju;

17.

poziva države članice k uporabi možnosti nadaljnjega usposabljanja zdravstvenega osebja preko Evropskega socialnega sklada v skladu s smernicami EU;

18.

poziva Komisijo, da prevzame vodilno vlogo pri svetovnem sodelovanju v boju proti raku dojk skupaj z drugimi mednarodnimi partnerji (WHO, IARC, IAEO, itd.) in da širi smernice EU tudi preko evropskih meja;

19.

poziva Komisijo, da omogoči dostop do smernic EU ne samo v pisni obliki, temveč tudi na vpogled in prenos s spleta;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 364, 18.12.2000, str.1.

(2)  UL C 68 E. 18.3.2004, str. 611.

(3)  UL C 43 E, 19.2.2004, str. 363.

(4)  UL C 87 E, 11.4.2002, str. 265.

(5)  UL L 327, 16.12.2003, str. 34.

(6)  ISBN 92-79-01258-4.

(7)  P. Boyle et al. (2005): Cancer and Incidence in Europe, 2004. Annals of Oncology 16: 481-488.

(8)  J. Ferlay et al. (2004): Cancer Incidence, Mortality and Prevalence Worldwide, IARC CancerBase št. 5. različica 2.0, IARCPress, Lyon, (GLOBOCAN 2002).

(9)  EUROSTAT: Vzroki smrti po regijah (na 100 000 prebivalcev, povprečje 3 let, ženske).

(10)  P. Boyle et al. (2005): Cancer and Incidence in Europe, 2004. Annals of Oncology 16: 481-488.

(11)  EUROSTAT: Vzroki smrti - absolutne številke (letni podatki, moški).

(12)  J. Jassem et al. (marec 2004): „Surgical Approaches to Early Breast Cancer“, International Collaborative Cancer Group (ICCG), Imperial College, London.

(13)  IARC Handbook of Cancer Prevention Vol. 7, Breast Cancer Screening (2002).

(14)  ISBN 92-79-01258-4, str. 349.

(15)  Laetita Malavolti et al. (maj 2006): „Situation professionnelle et difficultés économiques des patients atteints d'un cancer deux ans après le diagnostic“ Direction de la recherche des études de l'évaluation et des statistiques, Etudes et Résultats, št. 487.

(16)  Umberto V. (1999): Caring about women and cancer, European journal of Cancer.

P6_TA(2006)0450

Protidampinški, protisubvencijski in zaščitni ukrepi tretjih držav

Resolucija Evropskega parlamenta o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (2006/2136(INI))

Evropski parlament,

ob upoštevanju letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (KOM(2005)0594),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2002 o devetnajstem letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških in protisubvencijskih dejavnostih Skupnosti - podatki o spremljanju protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih primerov tretjih držav (1),

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. decembra 1990 o protidampinški politiki Evropske skupnosti (2) in z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji v mednarodni trgovini (3),

ob upoštevanju ministrske izjave, sprejete na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi (Qatar), ki v odstavku 28 predvideva pogajanja o reformi sporazuma o uporabi člena VI GATT iz leta 1994 ter natančno opredeljuje in izboljšuje določbe o disciplini,

ob upoštevanju odstavka 30 zgoraj navedene izjave, ki poudarja potrebo po izboljšanju in razjasnitvi dogovora o reševanju sporov,

ob upoštevanju izjave ministrov, sprejete na šesti ministrski konferenci STO o delovnem programu iz Dohe, zlasti točk 28 in 34 ter Priloge D te deklaracije,

ob upoštevanju triindvajsetega letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004) (KOM(2005)0360),

ob upoštevanju člena 45 in člena 112(2) svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0243/2006),

A.

ker je Evropska unija eden od glavnih udeležencev v mednarodni trgovini, ker je še vedno gospodarska velesila in ker je bila leta 2004 prvi svetovni izvoznik blaga,

B.

ker je z razvojem mednarodne trgovine dostop do tujih trgov postal enako pomemben kot zaščita lastnega trga pred nelojalnimi trgovinskimi praksami,

C.

ker se s sprostitvijo trgovine in večjim obsegom menjave razvija mednarodna konkurenca, vendar se veča tudi nevarnost, da bo izvoz določene države postal predmet trgovinskih zaščitnih ukrepov z negativnimi posledicami za mednarodno konkurenčnost podjetij Skupnosti,

D.

ker si je Skupnost v nedavno revidirani Lizbonski agendi postavila cilj okrepiti evropsko gospodarstvo, med drugim s povečanjem konkurenčnosti Skupnosti v svetovnem gospodarstvu,

E.

ker je konkurenčnost Skupnosti tesno povezana z oblikovanjem svetovnega trgovinskega sistema, ki je čim bolj odprt in pravičen,

F.

ker se konkurenčnost gospodarstva Skupnosti ne more izogniti posledicam postavljanja tarifnih in netarifnih ovir, ki ne temeljijo na pravilih STO, znotraj in tudi zunaj Skupnosti,

G.

ker je Skupnost na splošno obravnavana kot „zmeren“ izvajalec instrumentov za zaščito trgovine in ima torej interes, da njeni mednarodni partnerji razvijejo zakonodajo in prakso, ki bosta čim skladnejši s pravili STO,

1.

izraža zaskrbljenost zaradi povečanja števila primerov zaščite trgovine s strani „tradicionalnih“ izvajalcev teh ukrepov in tudi drugih držav članic STO, ki so se nedavno začele pospešeno razvijati; meni, da se v nekaterih primerih pravila STO ne upoštevajo v celoti; poziva vse evropske trgovinske partnerje, naj strogo upoštevajo pravila STO in s tem preprečijo neupravičeno gospodarsko škodo;

2.

poziva trgovinske partnerje Skupnosti k večjemu spoštovanju duha in črke veljavnih sporazumov in sodne prakse STO glede instrumentov za zaščito trgovine ter da se izognejo kakršnikoli obliki protekcionizma; zlasti zahteva, da se protidampinške in protisubvencijske preiskave ter zaščitni ukrepi izvajajo na pregleden in nepristranski način;

3.

pozdravlja pomoč, ki jo Komisija zagotavlja državam članicam in evropski industriji v primerih, ko tretje države ščitijo svojo trgovino; poziva Komisijo, da stalno spremlja ukrepe, ki jih sprejmejo tretje države, zaradi preverjanja njihove ustreznosti in pravilnosti;

4.

spodbuja Komisijo, da skupaj z zadevnimi državami članicami sprejme ukrepe za zaščito industrije Skupnosti, če bo ugotovljeno, da se pravila o mednarodni trgovini ne spoštujejo;

5.

meni, da bi se veliko sporov, nastalih zaradi uporabe ukrepov za zaščito trgovine, lahko rešilo prijateljsko z medsebojnim zadovoljstvom zadevnih strani; meni, da bi se morala Komisija posluževatiorgana STO za reševanje sporov le kot zadnje možnosti;

6.

izraža zadovoljstvo glede uspešnosti sistema STO za reševanje sporov, ki je omogočil doslednejšo uporabo večstranskih pravil mednarodne trgovine ter zagotovil večjo varnost in predvidljivost sistema;

7.

vendar poziva Komisijo, da spodbuja ukrepe za hitrejše in učinkovitejše izvajanje sklepov organa za reševanje sporov STO, kar bi preprečilo neupravičeno uporabo taktik odlašanja in zagotovilo bolj nedvoumno uporabo mednarodnega trgovinskega prava;

8.

poziva Komisijo, da zaradi večje učinkovitosti in zmanjšanja pristranskosti ukrepov za zaščito trgovine, ki jih izvajajo ostale članice STO, odločno nadaljuje pogajanja v okviru te organizacije in pozornost nameni predvsem:

a)

uporabi strožjih predpisov za petletne revizije, da bi postalo podaljšanje trajanja protidampinških in protisubvencijskih ukrepov izjema;

b)

poenostavitvi protidampinških postopkov in znižanju stroškov teh postopkov za podjetja, ki sodelujejo s preiskovalnimi organi;

c)

analizi interesa javnosti in posledic zadevnih ukrepov, ki je podobna tisti, ki je v uporabi v Skupnosti;

d)

večji preglednosti preiskav, da bi preprečili zlorabe in zagotovili pravico do zaščite zadevnih strani;

e)

omejitvam na najnujnejše ukrepe zaradi odprave škodljivih dampinških postopkov;

f)

ustanovitvi ad hoc arbitražne skupine - sestavljene iz strokovnjakov s tega področja - ki bi bila pristojna za začetek protidampinške preiskave in bi v primeru kršitve predlagala, naj se preiskava nemudoma zaključi; skupino bi morali oblikovati na osnovi jasnih smernic v zvezi s strokovnimi izkušnjami njenih članov na tem področju;

9.

obžaluje, da kljub ugotovljenim nepravilnostim pri izvajanju ukrepov za zaščito nobena izboljšava ni predvidena v razvojni gendi iz Dohe;

10.

poziva Komisijo, da se v okviru STO zavzame za reformo pravil, ki urejajo uvedbo zaščitnih ukrepov in s tem prepreči preširoko in neupravičeno uporabo teh ukrepov;

11.

poziva Komisijo, da preuči vprašanje, ali bi bilo primerno korenito spremeniti pravila o ukrepih za zaščito trgovine (protidampinških in protisubvencijskih ukrepov) v okviru STO ter vanje kot obliko dampinga ali subvencije vključiti nespoštovanje svetovnih socialnih in okoljevarstvenih sporazumov ali mednarodnih paktov;

12.

poziva države članice, da ohranijo pristop Skupnosti v širšem pomenu besede do teh vprašanj, ki lahko omogoči skladnejšo uporabo teh ukrepov na ravni Skupnosti in zmanjša število ukrepov, usmerjenih proti Skupnosti, ob nenehnem prizadevanju za dvig ozaveščenosti o obravnavanih vprašanjih; vendar ukrepi Skupnosti v širšem pomenu ne smejo spodbujati nepoštene trgovinske prakse posameznih držav članic;

13.

poudarja, da je sprejetje ukrepov na ravni Skupnosti v širšem pomenu edini način za učinkovito zaščito legitimnih interesov evropskih malih in srednje velikih izvoznih podjetij, ki se soočajo z zaščitnimi ukrepi nekaterih držav uvoznic;

14.

priporoča, da Skupnost ponovno preuči preferencialno obravnavanje trgovinskih partnerjev, ki ne spoštujejo pravil STO, in pri tem upošteva interes Skupnosti ter vzajemnost v trgovinskih odnosih;

15.

poudarja, da je za dosego soglasja državljanov glede novih pravil mednarodne trgovine potrebno, da se pravila uporabljajo v Skupnosti in tudi zunaj nje na pregleden in dosleden način v skladu z načelom zakonitosti;

16.

odobrava prednostno obravnavanje najmanj razvitih držav, ki so na začetku postopka industrijskega razvoja, da bi jim omogočili zaščito nove industrije pred nevarnostjo čezmerne tuje konkurence pod pogojem, da je odstopanje od splošnih načel STO začasno in bo prineslo resnične koristi najmanj razvitim državam na svetu;

17.

spodbuja izvajanje programov tehničnega usposabljanja na področju protidampinških in protisubvencijskih ukrepov, namenjenih državam kandidatkam in državam v razvoju, ki bodo to zahtevale; odločno poziva Komisijo, da zagotovi pomoč in podporo državam v razvoju, ki vzpostavljajo sisteme trgovinske zaščite v skladu s pravili STO;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 300 E, 11.12.2003, str. 120.

(2)  UL C 19, 28.1.1991, str. 633.

(3)  UL C 112 E, 9.5.2002, str. 326.


Top