Tožba, vložena 28. junija 2006 — Bavaria N.V proti Svetu

(Zadeva T-178/06)

(2006/C 224/100)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bavaria N.V. (zastopnik: G. van der Wal, advocaat)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da je Svet odgovoren za škodo, ki ji je nastala in ki ji bo nastala zaradi sprejetja Uredbe št. 1347/2001 (1), s katero je bila označba „Bayerisches Bier“ registrirana kot zaščitena geografska označba. Tožeča stranka trdi, da je Uredba št. 1347/2001 neveljavna in zato krši njene pravice. Škoda, ki jo je tožeča stranka zaradi te nezakonitosti utrpela, med drugim zajema stroške postopkov, ki jih je treba sprožiti in ki jih je sprožila v različnih državah članicah, škodo, povzročeno ugledu njenih znamk, ki vsebujejo besedo „Bavaria“ ter bodočo škodo zaradi kršitve in izgube njenih pravic iz znamke.

Tožeča stranka trdi, da je bila označba „Bayerisches Bier“ nepravilno registrirana kot geografska označba, ker pivo ni kmetijski proizvod ali živilo v smislu Priloge I Pogodbe ES. Po mnenju tožeče stranke tudi Uredba št.. 2081/92 (2) ne more tvoriti zakonske podlage za registracijo „Bayerisches Bier“ kot zaščitene geografske označbe, saj je ravno tako neveljavna.

Tožeča stranka navaja, da je Svet nepravilno izhajal iz tega, da označba „Bayerisches Bier“ izpolnjuje zahteve člena 2 in 4 Uredbe št. 2081/92.

Tožeča stranka trdi, da Svet tega naziranja ni zadosti utemeljil, predvsem glede na to, da vloga za registracijo ni bila neizpodbijana.

Označba „Bayerisches Bier“ tudi ne izpolnjuje zahtev za uporabo poenostavljenega postopka v skladu s členom 17 v povezavi s členom 2 Uredbe št. 2081/92, ker ta označba pred rokom 25. julij 1993 v Nemčiji ni bila niti zakonsko zaščitena niti ni postala uveljavljena z uporabo.

Tožeča stranka nadalje navaja, da je poleg tega Bayern nemška zvezna dežela in da se ime dežele lahko uporablja samo v izjemnih primerih kot zaščitena označba.

„Bayerisches Bier“ tudi ni, po mnenju tožeče stranke, povezan z regionalno predstavo o določeni kvaliteti ali z določenim ugledom, saj gre za celo vrsto proizvodov z zelo različnimi značilnostmi. V skladu z Uredbo št. 2081/92 ni dopustno podeliti statusa zaščitene geografske označbe generičnemu pojmu za različne vrste piva.

Nemška vloga za registracijo tudi ni izpolnila zahtev člena 4(2) Uredbe št. 2081/92 in je ponudila nezadostno podlago za registracijo.

Nadalje je Svet z registracijo „Bayerisches Bier“ kršil člen 3 Uredbe št. 2081/92 in člen 28 ES, saj je ta označba v več državah članicah generično ime.

Postopek v skladu s členom 17 Uredbe št. 2081/92 je po mnenju tožeče stranke tudi neveljaven, ker zadevne stranke niso imele možnosti biti slišane v transparentnem in pravilnem upravnem postopku.

Tožeča stranka trdi, da je Svet izhajal iz napačnega stališča glede obstoja znamk piva z označbo „Bayerisches Bier“; nobena izmed njenih znamk ne vsebuje označbe „Bayerisches Bier“.

Tožeča stranka nadalje zatrjuje kršitev njenih izključnih pravic iz znamke, kot so opredeljene v členu 16 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine z dne 15. aprila 1994 (v nadaljevanju: TRIPS). Obseg dopustne uporabe registrirane označbe ni podrobneje določen niti v členu 14(3) Uredbe št. 2081/92 niti v Uredbi št. 1347/2001. Dejstvo, da njena izključna pravica ni popolnoma zaščitena, je v nasprotju s členom 16(1) TRIPS. Poleg tega predvideva člen 14(3) Uredbe št. 2081/92 pogoje, ki so drugačni in bolj omejujoči kot tisti v členu 16(1) TRIPS. Prav tako je soobstoj prejšnje znamke Bavaria in geografske označbe „Bayerisches Bier“ po mnenju tožeče stranke nezdružljiv s členom 16(1) TRIPS.

Okoliščina, da je Svet upošteval samo znamko Bavaria in ni upošteval trgovskega imena Bavaria, je tudi v nasprotju s TRIPS.

Končno je Svet s sprejetjem Uredbe št. 1347/2001 kršil njeno lastninsko pravico in upravičeno pričakovanje. Predvsem bi lahko Uredba št. 1347/2001, po mnenju tožeče stranke, imela predvsem za posledico, da ne bi mogla več uporabljati svoje znamke v eni ali več državah članicah.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1347/2001 z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 182, str. 3).

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 208, str. 1).