Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg, vložena dne 8. aprila 2005

(Zadeva C-165/05)

(2005/C 132/38)

Jezik postopka: francoščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa Gérard Rozet, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 8. aprila 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 11 Uredbe št. 1612/68 določa, da imajo, kadar državljan države članice opravlja delo kot zaposlena ali samozaposlena oseba v drugi državi članici, njegov zakonec in njuni otroci, ki so mlajši od 21 let ali jih delavec vzdržuje, pravico, da opravljajo delo kot zaposlene osebe na ozemlju te države, tudi če niso državljani nobene države članice.

Pravica delavca je brezpogojna in pomeni, da od zakonca ali drugega družinskega člana, ki je državljan tretje države, ni mogoče zahtevati, da zaprosi za delovno dovoljenje ali ga pridobi zato, da lahko opravlja delo kot zaposlena oseba, ker naj bi imelo to za posledico, da bi bila ta pravica odvisna od predhodnega dodatnega pogoja, ki naj bi bil v nasprotju z izrecnimi določbami zgoraj navedenega člena 11.

Luksemburškim državljanom ni treba imeti delovnega dovoljenje za to, da lahko imajo dostop do zaposlitve v Velikem vojvodstvu. Zato je naložitev take obveznosti državljanom tretjih držav, ki so poročeni z delavci migranti iz Evropske Unije, v nasprotju s členom 3 Uredbe št. 1612/68.

Nacionalni zakonski okvir ne sme puščati nobenega dvoma ali nejasnosti, ne samo glede vsebine nacionalne ureditve, ki se uporabi, ampak tudi glede formalne vrednosti te ureditve.

Nezdružljivost nacionalne zakonodaje z določbami Pogodbe, tudi s tistimi, ki so neposredno uporabne, je mogoče dokončno odpraviti samo z notranjimi določbami, ki so po naravi zavezujoče in imajo enak pravni status, kot tiste, ki jih je treba spremeniti.

(1)  UL L 257, 19.10.1968, str. 2.