1.

Ali se lahko vzpostavi sistem kazni, ki presega okvir izrecne določbe člena 35 Direktive 2012/34/EU (1)?

2.

Ali člen 35 dopušča sočasno uporabo več sistemov kazni, kar bi pomenilo, da je mogoče prevozniku v železniškem prometu za isto dejanje, to je za zamudo na postaji izmenjave prometa, hkrati naložiti tako kazen, ki je predpisana v splošnem sistemu in se uporablja za celotno omrežje, kot tudi posebno kazen, predpisano za postajo izmenjave prometa?

3.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali v skladu s členom 35 velja, da mora regulativni organ pri uvedbi ali vsaj pri „potrditvi“ sistema kazni za zamudo na postajah izmenjave prometa, ki se lahko naložijo prevoznikom v železniškem tovornem prometu, vselej izpolnjevati zahteve iz navedenega člena in zagotoviti nevtralnost ukrepa, kar posledično pomeni, da je treba: (i) predvideti nagrade za prevoznike v železniškem prometu, ki zgledno opravljajo svojo dejavnost, in (ii) nadomestila za oškodovane prevoznike ter (iii) kazni naložiti tudi upravljavcu, ki mu je mogoče pripisati zamudo, ob predpostavki, da taka nevtralnost v vsakem primeru pomeni, da je mogoče posamezno kazen naložiti obema vpletenima stranema?

4.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali in pod kakšnimi pogoji člen 35 določa, da mora regulativni organ sistem kazni, predviden v režimu učinkovitosti (performance regime), uskladiti s sistemom kazni za zamudo v čezmejnem prometu, da bi lahko oba sistema usklajeno prispevala k uresničevanju cilja učinkovitosti omrežja in da ne bi pomenila pretiranega bremena za prevoznike v železniškem prometu, ki se jim izrečejo kazni za zamudo v čezmejnem prometu?

5.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba v skladu s členom 35 uskladiti najvišje kazni, ki jih predvidevata oba sistema kazni, in oceniti ekonomski učinek kazni na prevoznike v železniškem prometu, da bi se načelo učinkovitosti uravnotežilo z načeloma sorazmernosti in razumnosti ter da ne bi bila ogrožena donosnost storitev železniškega prometa?

6.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 97 PDEU razlagati tako, da pristojbine ali dajatve, ki jih lahko zaračunajo prevozniki, pomenijo pristojbine ali dajatve, ki se prevoznikom v železniškem prometu zaračunajo za opravljanje tranzita in ki morajo ustrezati dejanskim stroškom, ki nastanejo upravljavcu železniške infrastrukture ob tranzitu, „poleg prevoznin“ (besedilo se v angleški različici glasi „in addition to the transport rates“), to je poleg prihodkov, ki jih je prevoznik ustvaril ali bi jih lahko ustvaril za kritje takih stroškov tranzita?