Pritožba, ki jo je Unie van Professionele Transporteurs en Logistieke Ondernemers (UPTR) vložil 28. septembra 2021 zoper sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 28. julija 2021 v zadevi T-634/20, UPTR/Parlament in Svet

(Zadeva C-603/21 P)

(2021/C 513/31)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnik: Unie van Professionele Transporteurs en Logistieke Ondernemers (UPTR) (zastopnik: F. Vanden Bogaerde, advocaat)

Drugi stranki v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj,

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: dopustnost prvotne tožbe

Pritožnikovi člani morajo imeti možnost uresničevanja učinkovitega pravnega varstva. Da bi lahko imeli možnost uresničevanja učinkovitega pravnega varstva, v tej zadevi ni mogoče slediti ozki razlagi pojma „neposredno in posamično nanašanje“. To izhaja iz posebnega kazenskopravnega okvira ali okvira sankcij, v katerem pritožnikovi člani nimajo subjektivne pravice in tako nimajo neposrednega dostopa do sodišč.

Težko bi bilo šteti za učinkovito pravno varstvo, če bi se pritožnikovi člani znašli v nezakonitem položaju, da bi nato postali odvisni od nadzornih organov, ki bi morali imeti to možnost, ne da bi bili k temu zavezani. Poleg tega učinkovito sodno varstvo ni zagotovljeno, saj nacionalno sodišče ni vedno zavezano Sodišču postaviti vprašanje za predhodno odločanje.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev notranjega trga

Cilj člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji je vzpostavitev notranjega trga. Ta evropski notranji trg se oblikuje med drugim z načelom svobode opravljanja storitev.

Svoboda opravljanja storitev v prometnem sektorju je urejena s predpisi iz naslova VI Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Kot posledica tega si je treba glede cestnega prometa in posebej kabotaže prizadevati za postopno liberalizacijo.

Ta liberalizacija trga prevoznih storitev je bila – zgodovinsko gledano – tudi dejansko dosežena. Dosežena liberalizacija trga prevoznih storitev in odprava omejitev pa sta bili zmanjšani. Z izpodbijano določbo je dosežena liberalizacija še bolj zmanjšana, saj ta določba zajema široko omejitev, ki je neugodna predvsem za prevozna podjetja, ki so pritožnikovi člani.

Razlogi, ki so dejansko podlaga za to omejitev, so bili upoštevani že z drugimi zakonodajnimi ukrepi Unije (Mobility Package).

Izpodbijana določba krši člen 3(3) PEU in načelo svobode opravljanja storitev, zato jo je treba razglasiti za nično.

Tretji pritožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti

Ocena učinka, ki je bila izvedena ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 1071/2009 in (ES) št. 1072/2009 za njuno prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza, je bila opravljena glede na nadaljnjo liberalizacijo kabotaže v Evropski uniji.

Pri tej oceni učinka se ni upoštevalo morebitno obdobje mirovanja, ki je bilo predlagano šele pozneje v zakonodajnem postopku. Zato je mogoče domnevati zgolj, da je imela uvedba štiridnevnega obdobja mirovanja po izvedbi zadnje dejavnosti kabotaže lahko pomemben učinek na število dejavnosti kabotaže v Evropski uniji. Učinkov tega obdobja mirovanja pa pri oceni učinka med zakonodajnim postopkom ni bilo mogoče oceniti.

Glede spremembe ureditve o kabotaži, pri kateri je bila raven liberalizacije, ki je bila do takrat že dosežena, močno znižana z uvedbo štiridnevnega obdobja mirovanja po zadnji dejavnosti kabotaže, ni mogoče trditi, da ne gre za „bistveno“ spremembo. Zato je treba oceno učinka šteti za potrebno za nadaljnji potek zakonodajnega postopka.

Evropski parlament in Svet nista mogla trditi, da posodobitev ocene učinka za zakonodajni postopek ni primerna ali potrebna.

Neizvedbo posodobitve ocene učinka je zato treba šteti za kršitev načela sorazmernosti, ki zavezuje Evropski parlament in Svet.

(1)  UL 2020, L 249, str. 17.