1 (a)

Ali se člen 30(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (1), kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (2), ki omejitev dostopa do informacij v zvezi z ekonomskimi lastniki pogojuje z „izjemnimi okoliščinami, določenimi v nacionalnem pravu“, lahko razlaga tako, da dopušča, da se v nacionalnem pravu pojem „izjemne okoliščine“ opredeli zgolj kot enakovreden „nesorazmernemu tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, prisiljenja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja“, kar so pojmi, ki že pomenijo pogoj za uporabo omejitve dostopa na podlagi zgoraj navedenega člena 30(9)?

1 (b)

Če je odgovor na vprašanje št. 1(a) nikalen in če nacionalno pravo, s katerim je bila določba prenesena, ne opredeljuje pojma „izjemne okoliščine“ drugače kot s sklicevanjem na neupoštevne pojme „nesorazmerno tveganje prevare, ugrabitve, izsiljevanja, prisiljenja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja“, ali je treba zgoraj navedeni člen 30(9) razlagati tako, da nacionalnemu sodišču dovoljuje, da ne upošteva pogoja „izjemnih okoliščin“, ali pa mora to sodišče nadomestiti opustitev nacionalnega zakonodajalca s tem, da sodno določi obseg pojma „izjemne okoliščine“? Ali je v tem zadnjem primeru, da gre na podlagi zgoraj navedenega člena 30(9) za pogoj, katerega vsebino določi nacionalno pravo, mogoče, da Sodišče Evropske unije vodi nacionalno sodišče pri njegovi nalogi? Če je odgovor na to zadnje vprašanje pritrdilen, katere smernice naj nacionalno sodišče upošteva pri določitvi vsebine pojma „izjemne okoliščine“?

2 (a)

Ali je člen 30(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, ki omejitev dostopa do informacij v zvezi z ekonomskimi lastniki pogojuje z „nesorazmernim tveganjem prevare, ugrabitve, izsiljevanja, prisiljenja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja“, treba razlagati tako, da napotuje na skupino osmih primerov, od katerih se prvi nanaša na splošno tveganje, za katero velja pogoj nesorazmernosti, ostalih sedem pa zadeva posebna tveganja brez pogoja nesorazmernosti, ali tako, da napotuje na skupino sedmih primerov, od katerih se vsak nanaša na posebno tveganje, za katero velja pogoj nesorazmernosti?

2 (b)

Ali je člen 30(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, ki omejitev dostopa do informacij v zvezi z ekonomskimi lastniki pogojuje s „tveganjem“, treba razlagati tako, da omejuje presojo obstoja in obsega tega tveganja le na povezave ekonomskega lastnika s pravno osebo, v zvezi s katero je ta konkretno zaprosil za omejitev dostopa do informacij o svojem statusu ekonomskega lastnika, ali tako, da določa upoštevanje povezav zadevnega ekonomskega lastnika z drugimi pravnimi osebami? Če je treba upoštevati povezave z drugimi pravnimi osebami, ali je treba upoštevati le status ekonomskega lastnika drugih pravnih oseb ali pa je treba upoštevati vse, kakršne koli različne povezave z drugimi pravnimi osebami? Če je treba upoštevati vse, kakršne koli povezave z drugimi pravnimi osebami, ali na presojo obstoja in obsega tveganja vpliva narava te povezave?

2 (c)

Ali je člen 30(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, ki omejitev dostopa do informacij v zvezi z ekonomskimi lastniki pogojuje s „tveganjem“, treba razlagati tako, da izključuje upravičenost do zaščite, ki izhaja iz omejitve dostopa, kadar so te informacije oziroma drugi elementi, ki jih ekonomski lastnik navaja v utemeljitev obstoja in obsega „tveganja“, zlahka dostopni tretjim osebam po drugih poteh informiranja?

3

Katere razhajajoče si interese je treba upoštevati pri uporabi člena 30(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU, ki omejitev dostopa do informacij v zvezi z ekonomskimi lastniki pogojuje z „nesorazmernim“ tveganjem?