1.

Člen 6 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dopušča, da se postopek za izdajo soglasja za načrt ali projekt, katerega posledic za posebno ohranitveno območje ni mogoče omiliti in glede katerega je pristojni javni organ že izdal negativno mnenje, nadaljuje iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, razen če obstaja druga ustrezna rešitev, ki je za celovitost zadevnega območja manj škodljiva, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

V primeru, da je bila na podlagi člena 6(3) Direktive 92/43 presoja posledic načrta ali projekta za posebno ohranitveno območje negativna in se je zadevna država članica na podlagi odstavka 4 tega člena kljub temu odločila, da ta načrt ali projekt izvede iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, je treba člen 6 te direktive razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dopušča, da se ta načrt ali projekt po njegovi negativni presoji v skladu z odstavkom 3 tega člena in pred njegovim dokončnim sprejetjem na podlagi odstavka 4 navedenega člena dopolni z ukrepi za omilitev posledic za to območje in da se presoja navedenih posledic nadaljuje. Člen 6 Direktive 92/43 pa v takšnem primeru ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dopušča, da se v okviru te odločitve opredelijo izravnalni ukrepi, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji za izvajanje člena 6(4) te direktive.

3.

Direktivo 92/43 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da predlagatelj posega izvede študijo posledic zadevnega načrta ali projekta za zadevno posebno ohranitveno območje, na podlagi katere pristojni organ opravi presojo teh posledic. Ta direktiva pa nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dopušča, da se predlagatelju posega naloži, naj v končni načrt ali projekt vključi zahteve, ugotovitve in priporočila v zvezi z varstvom krajine in okolja po negativni presoji pristojnega organa glede tega načrta ali projekta, ne da bi bilo potrebno, da ta organ ponovno presodi tako spremenjeni načrt ali projekt.

4.

Direktivo 92/43 je treba razlagati tako, da državam članicam sicer prepušča, da določijo organ, ki je pristojen za presojo posledic načrta ali projekta za posebno ohranitveno območje ob upoštevanju meril, določenih v sodni praksi Sodišča, vendar nasprotuje temu, da bi lahko kateri koli organ nadaljeval ali dopolnil to presojo, ko je ta enkrat opravljena.