(a)

Ali je treba člen 220(1) in (2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da se šteje, da uprava vknjiži znesek priznanih dolgovanih dajatev, ko sprejme odločbo o vknjižbi oziroma ugotovitvi obveznosti plačila dajatev, ne glede na to, da se navedena odločba izpodbija v upravnem postopku in upravnem sporu?

(b)

Ali je treba člena 236 in 239 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da je treba, ko uprava sprejme odločbo o vknjižbi zneska, ki ustreza dajatvam, in ugotovi obveznost dolžnika, da jih plača (v obravnavanem primeru odločba državne uprave), vendar navedeni dolžnik to odločbo izpodbija v upravnem postopku in upravnem sporu, hkrati v skladu s členom 236 ali 239 te uredbe zahtevati odpust ali povračilo navedenih dajatev (ali pa je mogoče šteti, da v tem primeru predlog za odpravo odločbe navedene uprave pomeni tudi zahtevek za odpust ali povračilo carinskega dolga)? Če je odgovor pritrdilen, katera je bistvena razlika med nadzorom zakonitosti upravne odločbe o vknjižbi in obveznosti plačila dajatev, na eni strani, in vprašanjem, ki ga je treba rešiti v skladu s členom 236, na drugi strani?

(c)

Ali je treba člen 236(2), prvi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da izpodbijanje odločbe uprave, s katero je ugotovljena obveznost plačila dajatev, in trajanje sodnega postopka podaljšata rok za vložitev zahtevka za odpust ali povračilo dajatev (ali upravičita njegovo neupoštevanje)?

(d)

Če je treba o vknjižbi ali odpustu v tej zadevi odločiti ne glede na odločbo Evropske komisije v zvezi z drugo državo članico (v tem primeru Finsko), ali mora carinski organ ali sodišče ob upoštevanju člena 869(b) Uredbe Komisije št. 2454/93 (2) z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti ter zneska možnih dajatev v obravnavanem primeru vprašanje o nevknjižbi ali odpustu dajatev predložiti Evropski komisiji?

(a)

Ali je treba ob uporabi člena 220(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti opraviti naknadno preverjanje v zvezi z okoliščinami ravnanja organov in izvoznika tretje države (v obravnavanem primeru Kambodže), ki so bile predmet preiskave v okviru misije OLAF? Ali pa je treba šteti, da ima splošen opis okoliščin iz poročila OLAF o navedenem ravnanju dokazno vrednost?

(b)

Ali so podatki, pridobljeni med naknadnim preverjanjem, tudi če se nanašajo na primer konkretne države članice, odločilni glede poročila OLAF?

(c)

Ali je treba člen 875 Uredbe Komisije št. 2454/93 z dne št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako, da je odločba Evropske komisije, sprejeta v skladu z navedenim poročilom OLAF v zvezi z drugo državo članico (v obravnavanem primeru Finsko), za državo članico zavezujoča?

(d)

Ali je treba opraviti naknadno preverjanje in uporabiti informacije, pridobljene z njim, če je Evropska komisija, ki se je oprla na poročilo OLAF, sprejela odločbo o nevknjižbi dajatev v zvezi z drugo državo članico in je uporabila člen 875 izvedbene uredbe?