9.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/15

—

v celoti razveljavi izpodbijano sodbo;

—

tožbo družbe F&V industrial processors razglasi za nedopustno in zato ugodi predlogom pritožnic na prvi stopnji;

—

podredno, če Sodišče ugotovi, da so tožbe za razglasitev ničnosti dopustne (quod non), izpodbijano sodbo prekliče zaradi resne in očitne napačne uporabe prava ter zaradi nezadostne in protislovne pravne obrazložitve, kot je bilo pojasnjeno v pritožbi, in naj zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno razsojanje;

—

podredno, če Sodišče potrdi (quod non) vsebinsko presojo zadeve Splošnega sodišča, zavrne del sodbe v zvezi učinki razglasitve ničnosti člena 60(7) Uredbe št. 543/2011, (1) ker temelji na protislovni obrazložitvi, ki je ob upoštevanju trajanja in delovanja operativnih programov v nasprotju tudi z načeloma pravne varnosti in legitimnega pričakovanja;

—

tožečima strankama na prvi stopnji naloži plačilo stroškov obeh stopenj postopka ali pridrži odločitev o stroških na prvi stopnji in v postopku s pritožbo, če se zadeva vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

—

napačno presodilo dopustnost tožbe v zadevi T-454/l0 v delu, v katerem se nanaša na Prilogo VIII k Uredbi št. 1580/2007 (2), zlasti s tem, da je menilo, da Priloga VIII tvori celoto s členom 52(2)(a), drugi pododstavek, zgoraj navedene uredbe, ne da bi ugotovilo, da zadnjenavedena določba ni spremenila vsebine Priloge VIII, ki je vedno dovoljevala dejavnosti Unije glede financiranja in investicij v nekatere predelovalne dejavnosti;

—

napačno presodilo aktivno legitimacijo pritožnic za ničnostne tožbe v skladu s členom 263(4) in (6) PDEU;

—

napačno razsodilo, da so bile izpodbijane določbe sprejete v nasprotju z Uredbo o enotni SUT, ker je napačno sklepalo, da je ta uredba iz evropskega financiranja izključila vse dejavnosti, ki jih opravljajo organizacije proizvajalcev, razen proizvodnje svežih proizvodov (bodisi za potrošnjo bodisi za predelavo);

—

napačno uporabilo načelo prepovedi diskriminacije, ker ga je zamenjalo z načelom neizkrivljene konkurence med enakimi udeleženci na trgu in je pozabilo, da za kmetijski sektor veljajo posebna pravila v okviru skupne kmetijske politike;

—

glede učinkov razglasitve ničnosti napačno uporabilo člen 264(2) PDEU, ker je razlikovalo med členom 52(2)(a), drugi pododstavek, prejšnje Uredbe št. 1580/2007 in členom 50(3) Uredbe št. 543/2011 na eni strani in členom 60(7) Uredbe št. 543/2011 na drugi strani ter je izdalo sodbo, ki je ni mogoče izvršiti v zvezi s členom 60(7) Uredbe št. 543/2011.