9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 38/12

—

Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 18. septembra 2012 naj se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na odločitev v zadevi T-242/09 in na odločbo o stroških;

—

ugodi naj se tožbenemu predlogu, ki ga je pritožnik podal na prvi stopnji in v skladu s katerim naj se odločba oddelka USRS za pritožbe z dne 23. januarja 2009 (zadeva A010/2007) razveljavi;

—

USRS naj se naloži plačilo vseh stroškov, ki so pritožniku nastali v tem postopku, v postopku pred Splošnim sodiščem v združenih zadevah T-133/08, T-134/08, T-177/08 in T-242/09 ter v predhodnem postopku pred odborom za pritožbe USRS.

I.

Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče pravno napačno predpostavljalo, da dejanskega stanja v postopku s pritožbo pred USRS glede zavrnitve predloga za ugotovitev ničnosti žlahtniteljske pravice v Skupnosti za sorto ni treba ugotavljati po uradni dolžnosti. Pritožnik meni, da so bila s tem kršena pravila, ki veljajo za postopek pred odborom za pritožbe glede dokaznega bremena in dokaznega postopka, zaradi česar naj bi bila kršena obveznost Splošnega sodišča, da opravlja sodni nadzor, kršene pa naj bi bile tudi njegove pravice do poštenega sojenja, dobrega upravljanja in učinkovitega pravnega sredstva.

II.

Pritožnik z drugim pritožbenim razlogom izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča, da je v postopku pred USRS mogoče predlagati odreditev ukrepov procesnega vodstva samo, če je stranka predložila zadostne začetne dokaze za svoje predloge. Pritožnik se v zvezi s tem sklicuje na kršitev pravil o dokaznem bremenu in izvedbi dokazov, kršitev pravice do obrambe ter izkrivljanje dejstev in samih dokazov celo pri prevalitvi dokaznega bremena na pritožnika.

III.

Pritožnik s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče dejstvo, ki je po mnenju pritožnika „napačno“ oziroma neobstoječe, pravno napačno štelo za „splošno znano“. V zvezi s tem se sklicuje na kršitev obveznosti nadzora nad zakonitostjo, ki ga opravlja Splošno sodišče, ter na izkrivljanje dejstev in dokazov.

IV.

Pritožnik s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče prišlo do napačnih ugotovitev glede trditvenega in dokaznega bremena, ker je pritožniku očitalo, da ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve v zvezi z delovanjem regulatorjev rasti. V tem smislu se pritožnik sklicuje na protislovnost sodbe, pomanjkljiv nadzor Splošnega sodišča nad zakonitostjo in na neobstoj obrazložitve.

V.

Pritožnik s petim pritožbenim razlogom izpodbija ugotovitev Splošnega sodišča, da lastnost „Rast stebel“ ene sorte vrste Osteospermum ni bila ali ni bila odločilno vključena v preizkus razločevalnih lastnosti sorte. To naj bi pomenilo kršitev členov 7 in 20 Uredbe (1), nedopustno razširitev predmeta spora in odločitev naj bi bila v nasprotju s prepovedjo sprejemanja nepričakovanih odločitev. Poleg tega se sklicuje na kršitev pravice do obrambe.

VI.

Pritožnik s šestim pritožbenim razlogom nasprotuje ugotovitvi Splošnega sodišča, da je treba lastnost „Rast stebel“ rastlinske sorte ugotavljati glede na relativna merila, torej glede na druge rastline v posameznem preizkusu. Pri tem je šlo po mnenju pritožnika za izkrivljanje dejstev, kršitev uredbe, nedopustno razširitev predmeta spora in za kršitev obveznosti celovitega nadzora Splošnega sodišča nad zakonitostjo. Odločitev naj bi bila tako protislovna.