This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62011CN0087
Case C-87/11 P: Appeal brought on 25 February 2011 by Fidelio KG against the judgment of the General Court (Third Chamber) delivered on 16 December 2010 in Case T-286/08 Fidelio KG v Office for Harmonisation in the Internal Market (Trade Marks and Designs)
Zadeva C-87/11 P: Pritožba, ki jo je Fidelio KG vložila 25. februarja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 16. decembra 2010 v zadevi T-286/08, Fidelio KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
Zadeva C-87/11 P: Pritožba, ki jo je Fidelio KG vložila 25. februarja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 16. decembra 2010 v zadevi T-286/08, Fidelio KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
UL C 152, 21.5.2011, p. 10–11
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
21.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 152/10 |
Pritožba, ki jo je Fidelio KG vložila 25. februarja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 16. decembra 2010 v zadevi T-286/08, Fidelio KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
(Zadeva C-87/11 P)
2011/C 152/19
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnica: Fidelio KG (zastopnik: M. Gail, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predlog
|
— |
Sodba Sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2010 v zadevi T-286/08 naj se razveljavi. |
|
— |
Predlogom, predloženim na prvi stopnji, naj se ugodi. |
|
— |
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo stroškov postopka. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Splošno sodišče naj bi napačno ugotovilo, da naj bi prijava znaka „Hallux“ za „ortopedske izdelke“ in „obutev“ na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 spadala med absolutne razloge za zavrnitev. Nemogoče naj bi bilo ugotoviti, zakaj je Splošno sodišče, v nasprotju s trditvami tožeče stranke, sledilo utemeljitvi Urada in na podlagi tega sklepalo, da naj bi bil „hallux“ latinsko poimenovanje za nožni palec, običajna okrajšava za „hallux valgus“, deformacijo nožnega palca. S to metodo Splošnega sodišča naj se ni upoštevalo pomena načela preiskave ex proprio motu in naj bi se poleg tega kršila obveznost obrazložitve.
Poleg tega naj bi Splošno sodišče napačno opredelilo izdelke in kategorije izdelkov. Ker naj bi bil pojem „ortopedski izdelek“ zelo širok in naj bi zadostovalo, da naj bi absolutni razlog za zavrnitev veljal za del proizvoda, bi si lahko Urad, če bi želel, zamislil veliko vrst proizvodov, da bi zavrnil registracijo določene vrste proizvodov. Tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo.
Splošno sodišče naj bi v zvezi z obutvijo napačno izhajalo iz dejstva, da naj bi obstajala kategorija proizvodov „udobna obutev“. Dejansko naj ne bi bilo nikakršne razlike med splošno obutvijo in tako imenovano udobno obutvijo.
Poleg tega naj bi se Splošno sodišče pri opredelitvi upoštevne javnosti v zvezi z „ortopedskimi izdelki“ in „obutvijo“ oprlo na neustrezne preudarke. Po mnenju tožeče stranke je treba opredeliti povprečnega potrošnika. Povprečni potrošnik pa naj ne bi poznal latinskega jezika niti bolezni stopal hallux valgus. Znamke „Hallux“ naj zato ne bi bilo mogoče razumeti kot opisne.
Nazadnje naj bi Splošno sodišče kršilo tudi člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 s tem, da ni preizkusilo znaka „Hallux“ na podlagi te določbe.