EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62010TN0430
Case T-430/10: Action brought on 17 September 2010 — Magnesitas de Rubián and Others v Commission
Zadeva T-430/10: Tožba, vložena 17. septembra 2010 – Magnesitas de Rubián in drugi proti Komisiji
Zadeva T-430/10: Tožba, vložena 17. septembra 2010 – Magnesitas de Rubián in drugi proti Komisiji
UL C 317, 20.11.2010, p. 39–39
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
20.11.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 317/39 |
Tožba, vložena 17. septembra 2010 – Magnesitas de Rubián in drugi proti Komisiji
(Zadeva T-430/10)
()
2010/C 317/71
Jezik postopka: španščina
Stranke
Tožeče stranke: Magnesitas de Rubián, SA (Incio, Španija), Magnesitas Navarras, SA (Zubiri, Španija), Ellinikoi Lefkolithoi Anonimos Metalleftiki Viomichaniki Naftiliaki kai Emporiki Etaireia (Atene, Grčija) (zastopnika: H. Brokelmann in P. Martínez Lage Sobredo, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlog tožečih strank
— |
Razglasitev ničnosti točke 3 Referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za predelovalno industrijo cementa, apna in magnezijevega oksida (UL C 166; 25.6.2010), kot tudi sklicevanja na magnezijev oksid v drugih poglavjih tega dokumenta; |
— |
Podredno naj se, v primeru, da Splošno sodišče ne bi v celoti za nično razglasilo točko 3 tega akta, v vsakem primeru za nično razglasi točka 3.5.5.4 tega dokumenta vključno zlasti z emisijskimi vrednostmi določenimi v preglednici 3.11, in |
— |
Komisiji naj se v vsakem primeru naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba se nanaša na akt, ki ga je Komisija sprejela v okviru Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, (1) ki določa sistem nadzora nad onesnaževanjem in predvideva mehanizem izdaje dovoljenj za določene industrijske obrate.
V tem aktu se kot najboljša razpoložljiva tehnologija (NRT) navaja zmanjšanje emisij SOx iz proizvedenih plinov in so določene mejne vrednosti emisij SOx, ki so po mnenju tožečih strank, poleg tega da so nižje kot za katerikoli drugi sektor, dosegljive z uporabo tehnologij, ki resne negativno vplivajo na okolje. Poleg tega tožeče stranke menijo, da so se omenjene vrednosti določile na podlagi podatkov enega samega podjetja s čimer je bil kršen tozadevni postopek.
V utemeljitev svoje tožbe tožeče stranke navajajo štiri razloge.
— |
Nepristojnost Evropske komisije. V zvezi s tem navajajo, da Komisija nima pristojnosti za vključitev proizvodnje magnezijevega oksida v izpodbijani akt. |
— |
Bistvena kršitev postopka. Po oceni tožečih strank so pri izpodbijanem aktu podane tri bistvne kršitve postopka:
|
— |
Kršitev člena 1 Direktive 2008/1/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ker izpodbijani akt krši cilj naveden v členu 1 te direktive, in sicer doseči celovito preprečevanje onesnaževanja okolja. |
— |
Kršitev splošnega načela enakega obravnavanja. |
Tožeče stranke ocenjujejo, da izpodbijani akt krši načelo enakega obravnavanja s tem da na enak način obravnava podjetja, ki so v različnih položajih.
(1) UL L 24, str. 8.